Dvorana slavnih

Včeraj prva resnejša letos Malo po krasu pa skozi Ajdovščino proti Predmeji nato Col , Idrija in Most na Soči ter skozi Podbrdo in čez Soriško planino nazaj na gorensko. Nabralo se je lepih 340km. lp Aleš

Pizda ste dosadni s temi partizani in domobranci. Hvala partizanom, ki so se borili za svobodo, tle ni debate. Tisto kar so pa kasneje počeli pa ni ponosa vredno, ker drugače ne bi skrivali. Domobranci, tisti tapravi niso ponos narodu. Veliko domobrancev pa ni imelo izbire, ali tja ali v smrt. Kako so pa lahko bili otroci domobranci mi pa še danes ni jasni in mi nikoli ne bo. Zgodovina je narobe napisana. Napiše jo zmagovalec sebi v prid z namenom očrnit poraženca. Objektivnosti ni. Čist preprost dokaz je, če gremo 4 na pir pa se ga fajn ulijemo, kakno babo za ret primemo... drug dan bo vsak doma povedal drugačno verzijo dogodka...sej vemo zakaj. Tisto so bli čist eni drugi časi, ki jih ne moremo primerjat z današnjimi. Kamot je pa bit general po bitki. Če bi bila dans vojna med Amerosi in Rusi, kam bi stopili... naši vnuki bi se pa spet prepirali...tvoj fotr je bil kokakolar... un tadrug bi pa vpil... vodkar. Kar se simbolov tiče, samo Hrvate poglejte. Kape, majice, zastavice itd...itd... povsod. Čist povsod. Pri nas bi pa za državne praznike obešali še rdčeo zvezdo. Celo tisti, ki so se borili proti njej...narobe svet. Me pa fascinira to, da se tok radi delimo. Sploh ne rabimo veliko. Že pri piru se radi skregamo... debilnost. Dejmo se enkrat skup vzet, pozabmo kaj je blo, pa nardimo kej za naprej.

Takrat je obstajalo iskreno upanje na nekaj boljšega. Ekonomsko smo močno napredovali. Kaj pa ostalo? Mislim, da ne gre za jugo nostalgijo, ampak predvsem za razočaranje, porušene sanje.

Pa še nekaj zapišem, preden končam debato o preteklosti. Prav je, da javno izražamo svoja prepričanja o vsem. Smo pač ljudje in vsak izmed nas je v svojem bistvu drugačen in imamo različna stališča o različnih tematikah. Upam, da smo toliko ljudje, da spoštujemo stališče drugega kljub temu, da je drugačno od našega. Kar se mene osebno tiče, sem pripravljen z vsakim izmed vas, če se kdaj naše poti križajo, popiti kako kavo ali pivo in pokramljati o kaki veliko bolj prijetni temi, ki nas združuje. Ne smemo sovražno gledati drug na drugega, če se v nekaterih stvareh naša stališča razhajajo. P.S. Če drugega ne, so motorna kolesa tista, ki nam vsem pričarajo neizmeren užitek, ko jih jezdimo. In takrat pozabimo na vse probleme, ki vsakega od nas pestijo na svoj način.

Zanimivo da tudi domobranci paradirajo po Sloveniji v svojih uniformah in imajo vsako leto postroj. A so to tudi razdiralci današnje družbe? Mogoče so pa osvoboditelji.

titeju zamerim samo eno stvar.. ni bil dosleden po zmagi.. francozi so državo po vojni očistili kolaborantov v nulo pa nihče tega ne obsoja..

Moja je na 1.5% ...makaroni lih niso baš nešto za psa. Kot dodatek ja, kaka žlica ali dve, sicer pa bi naj bila za povprečnega zdravega psa glavnina meso oziroma vsaj 50% obroka...moja nekak funkcinira na 80/20 . Kot pri ljudeh je tudi pri njih malo razlik, eni rabijo več OH, drugi manj, tretji več mesa. Najslabši so itak še v fazi razvoja zelo aktivni psi. Tale dva sta pa dobila dol nekaj dek. Sama sreča. Jaz sem kar stroga pri prehrani živali in ljudi. Zdrava prehrana, priboljški so pa priboljški z namenom. Zdaj se končno nočeta pobit med sabo, ampak se družita. Niti če si zamenjata kletke, se nočeta pobit. Še vedno pa noč in čas službe preživita vsak v svojem becirju.

Saj v tem je bil "uspeh" bivšega režima....lahko bi bil kakršenkoli. Ker smo izhajali iz elementarnih potreb. Po vojni je bilo vse porušeno, devastirano, oropano. Začeli smo praktično iz nič in se skupaj veselili uspehov. Ko je bilo vsega so se začele pizdarije... Danes ko imamo vse je poanta v tem kdo bo imel več...rabiš ali ne rabiš...samo da je več, boljše, lepše.... Ko so uvedli karanteno je bilo vseeno kakšen motor ima kdo...veseli smo bili za vsakega, ki se je uspel peljat...danes...spet postaja pomembno, kakšen je motor, koliko kubikov ima, kje si se peljal....nič se nismo naučili....

Motiv zvezde je antični simbol, ki so ga uporabljale vse velike srednjevzhodne religije (judovstvo, krščanstvo in islam, bahajci). S pentagramom se je izražala ideja, da je sveto vsebovano v človeškem.V krščanstvu pentagram simbolizira tudi pet čutov. Če so vrhovom pripisane črke (S, A, L, V in S), pomeni tudi zdravje (lat. Salus). Srednjeveški kristjani so verjeli, da simbolizira pet Kristusovih ran ter da varuje pred čarovnicami in demoni. V arturijanski pesmi iz 14.stoletja simbolizira pentagram pet čutov, pet prstov, pet Kristusovih ran, pet Marijinih radosti in pet viteških vrlin. V nekdanji SFRJ je bila rdeča zvezda simbol upora proti nacizmu in fašizmu. Zaradi zaščite temeljnih človekovih pravic, kot je svoboda govora, je Evropsko sodišče za človekove pravice v tej zvezi razsodilo proti zakonom, ki prepovedujejo politične simbole. Totalitarizem kot pojem se je pojavil v petdesetih letih 20. stoletja v ZDA. Glavne značilnosti totalitarizma: gre za uradno diktaturo, ki pokriva vsa področja človeškega življenja; enopartijski sistem, ki ga vodi diktator; sistem policijske kontrole; nadzor nad vsemi sredstvi propagande; koncentracija vojaških sil; centralno vodenje in nadzor nad gospodarstvom. (le na kaj me to spominja ) Z ustavnega vidika so totalitarizmi docela brezbarvni in enodimenzionalni. Povsem nepomembno je, za kakšnega se kateri od njih razglaša, ali za kakšnega ga imajo njegovi nasprotniki – za "levega" ali za "desnega", za "naprednega" ali za "nazadnjaškega", za "konzervativnega" ali za "liberalnega", za versko fundamentalističnega ali za fundamentalistično ateističnega. Ustavnopravno so vsi enaki – enaki v svoji biti, v preziru človekovega dostojanstva. No tako dragi moj, malo zgodovine, ker vidim, da jo prav dosti ne poznamo in še nekaj TITO ni bil diktator...daleč, daleč od tega. To pa da hočeš imeti red v hiši pa niti ni napačno. Kar poglej, kaj vse in koliko se je zgradilo. Poskrbel je za delavca, da je lahko delal, mu zgradil stanovanje in skoraj vsaka firma je imela svoje počitniške domove in podobno, da je lahko šel tudi na dopust. Delavec je bil v tistih časih zaščiten in ga niso mogli kar tako odpustiti. Šolanje in zdravstvo pa je bilo tako rekoč zastonj. Ja imeli so se fino, je moja mama rekla, da so v srednji šoli šli na delovno akcijo in to je bila takrat Pot spominov in tovarištva. Je "šajtrgo" vozila s peskom in na koncu so dobili golaž in nekaj za spit, en je na kitaro zabrenkal in v pozno noč so se imeli super. In veš kaj je bilo najbolj zanimivo, da nikomur ni bilo hudo, ker je imel žulje. Veseli so bili, da so nekaj naredili za skupnost. No in tako se je marsikaj takrat zgradilo, prostovoljno, brez plačila. Mater sem se razpisala, bo dosti, pa še drugič mal'

Res je in drži. Ampak razočaranje in porušene sanje se rešujejo drugače...ne z povzdigovanjem simbolov preteklega sistema, ki smo se mu odpovedali. Če ti Honda nagaja ne rešiš problema tako, da daš gor nalepko od BMW-ja...ker je lahko kvečjemu slabše...? Smiselno se je odkrižat obeh in kupit Yamaho....recimo...

Glejte, mišljenje, da so za stanje krivi "levaki", je napačno. Za stanje smo krivi vsi. Največji problem socializma, cepljenega s komunizmom, je odsotnost osebne odgovornosti. Nihče za nič ne odgovarja in vsak se izgovarja na druge. Dejstvo je, da bi Janša bil predsednik tudi, če bi ostali v komunizmu, kot je dejstvo, da je Kučan bil predsednik v obeh režimih. Torej ni položaj odvisen od sistema, ampak od ljudi. Kdor je rojen za voditelja, se bo tja prigrebel (ali se bo včlanil v partijo, ali bo hodil k maši ali pa cinkal ostale in se grebel za boljši položaj. Podobno je z gospodarstvom. V socializmu so bili uspešni obrtniki, pa avtoprevozniki, pa politiki, ki so imeli privilegije, sedaj pa so možnosti večje in je zato več razlik, odsotnost pravega nadzora po je vzrok za večje goljufije. Pa še to: Desničarji očitajo, da je 27. april "ponarejen" praznik, ki temelji na napačnih dejstvih (da ni bilo upora, da je bil datum 26.4, ...) hkrati pa slavijo rojstvo sina, ki ga je rodila brezmadežna od boga spočeta mati, ki je umrl, in kasneje vstal od mrtvih. Pa nihče od nevernikov ne pljuva po njih, da praznujejo izmišljene stvari. O hudodelstvih enih in drugih pa je znano dosti stvari (povojni poboji, inkvizicija, Galileo, Udba, ...) Tudi za Tita sem že napisal: Bil je uspešen politik in cenjen v svetu. Če je pravi ali ne, sploh ni pomembno (tudi Šekspirjeva dela je menda napisal nekdo drug - ki pa se prav tako pisal Šekspir). O "poštenju in krvavosti" velikih mož pa govori zgodovina (Cezar, Đingiskan, Atila, Aleksander Veliki, Napoleon, ...) Vsi so se šli osvajanja in krvave vojne.

Po mojem laičnem mnenju si se ustrašil (zmrznil), nisi gledal v smer vožnje, nisi nagnil motorja in ker si verjetno imel motor brez ABS-a, si imel občutek, da se ne boš ustavil, guma je prjemala in spuščala nekontrolirano in zato se je spredni konec tresel in ti si še bolj sprednjo pritiskal (pozabil si na zadnjo bremzo), in potem je zagrabila z blokado in, ker si se peljal po klancu navzdol, je vsa teža prišla na sprednje vilice (vprašanje kdaj je bilo olje zamenjano v vilicah in katera trdota olja je bila notri) ... pogost pojav pri neizkušenih voznikih ... ne sekiraj se, to se zgodi tudi izkušenemu vozniku, če ni glih pri stvari ko se pelje... če imaš voljo, pejt spet na motor, ker te neumnosti ne boš več naredil ...

Se beremo čez en mesec ?

7. dan Hornopiren - Villa Amengual Zjutraj naju je presenetilo lepo vreme. Voda je bila mirna, trajekt zasidran, kapitan pripravljen, motorist pa s čistimi čevlji in z umazanim motorjem. Na trajektu sta bila dva motorja. Pri Čilencih je očitno Africa Twin zelo priljubljena. Plovba je mirno minila. Potniki so jedli, pili in pospravili za sabo. Pogovarjala sva se z domačim motoristom. Izvedela sva za vremensko napoved, za odseke makadama in dobila sva nasvete iz prve roke. Do prve črpalke bomo vozili skupaj, on gre potem levo, midva pa samo naprej. Na začetku smo pojedli nekaj prahu, ker so se avtomobilisti v koloni zbirali za trajekt, potem pa se je razkadilo in smo samo občasno naleteli na kak avto. To zna seveda biti nevarno, ker si vsak misli, da je praktično sam na cesti, v tem trenutku pa se gotovo nekdo pojavi. Makadam, bujna vegetacija, dva motorja in občasno kak stroj. Imela sem sicer prepoved fotografirati vsak grm; seveda se prepovedi nisem držala. Kaj pa naj bi počela?! Včasih smo se približali vodi, podlaga je bila na trenutke boljša, na trenutke slabša, prevozili smo celo odsek lepega asfalta. Na gradbišču pred črpalko smo se poslovili. Srečno! Prvo naselje je delovalo kot izumrlo. Nobenega človeka nikjer. Cesta je bila prazna, asfalt nov, vreme bo še malo zdržalo, čeprav je napoved mokra. Skozi prazno dolino regije Los Lagos so bile posejane redke, a zanimive hiše. V daljavi so se videli pobeljeni vrhovi gora. Na tej ravnici sva srečala motorista iz Texasa. Imel je veliko prtljage in veliko časa, verjetno se je tudi že krepko aklimatiziral. Kasneje sva naletela še na dva domača kolesarja. Prišla sva na področje plazu. Moralo je biti grozljivo. Posledice še odstranjujejo. Postavili so že nove električne drogove. Potem si misliš, da je že mimo, pa se razkrije še hujše razdejanje. Cesto in nekaj hiš je dobesedno odneslo. In za naslednjim ovinkom je, kot da se ne bi nič zgodilo. Idilična pokrajina, ki spominja na domačo dolino Trente. Le dež na robu mi ni nič kaj všeč. Preblizu! Na črpalki je M. še malo preveril kovčke. Makadam dela svoje … Jasno nama je postalo, da bo treba obleči dežne kombinezone; in da je bil odsek asfalta prelep, da bi trajal … Kljub dežju sva videla veliko lepega in divjega - hribe, ledenike, reke, plazove, bujno rastlinje, živa in mrtva drevesa, koze, ovce, krave … par kolesarjev, štoparjev in dva motorista. (Tisti v avtomobilih ne štejejo.) Bilo je blatno in mokro, na srečo je bilo tudi zelo malo prometa, da sva lahko vijugala po svoje. In kaj bi lahko sploh srečal sredi te divjine, če ne kamiona kokakole! Ironija! Premražena in namočena sva pričofotala do naselja Vila Anangual - tu je M. pametno ugotovil, da bi bilo več kot sto km do naslednjega naselja preveč, ker se že mrači … pa tudi dež ne namerava nehati padati. Poiskala sva zavetje pri prvi hiši z obledelim napisom cabanas. Gospa, ki nama je odprla, me je skozi kuhinjo in dnevno sobo peljala v trgovino, kjer je trgovcu rekla, da bi sobo … ravno je računal, pa je rekel, da bo takoj, samo malo naj počakam … pa je prišel še nekdo, začeli so me spraševati … verjetno se jim je zdela mokra prikazen redka in zanimiva … od kod, kam, kako, zakaj … Trgovec je končal in rekel, da greva. In sva šla skozi trgovino v dnevno sobo, skozi dnevno sobo v kuhinjo, v kuhinji mimo štedilnika po polžastih lesenih stopnicah v nadstropje, po dolgem hodniku … mimo sob do sobice. Na hodniku je bila skupna kopalnica. Nisem razmišljala, tudi če bi računal enkrat ali dvakrat več, bi rekla, da je dobro. In bilo je odlično. Skozi okno se je videlo leseno cerkvico, otroško igrišče in zasnežene gore. Padal je dež in na dvorišču si je v tem dežju čilski kolesar postavil šotor. Ta je pa na slabšem kot midva! V M. se je prebudil spomin – tudi midva sva bila enkrat mlada, se spomniš, kako nama je hudournik pritekel skozi šotor, ja, to je bilo enih petintrideset let nazaj v Španiji, takrat sem imel BMW - ta drugega … saj šotor bi še postavil, ma kam bi z vso to mokro opremo … dobri so ti kolesarji … pa tudi redki so … Nato ga je minila sentimentalnost, poslal me je v trgovino, če bo seveda sploh še odprta, da bo lahko ta čas v miru sortiral stvari. Soba je bila miniaturna, a zlata vredna. V kopalnici je bila vroča voda. Skuhala sem juho, ki se je s čilskim sirom spremenila v gurmansko jed in črni čaj, ki je bil z viskijem še boljši. Kako malo je človeku treba, da je zadovoljen. Odeje so bile tople, po šipah je škrebljal dež in spala sva bolje kot v vseh hotelih. 8. dan Villa Amengual - Puerto Tranquilo Zbudilo naju je lajanje psov in kikirikanje petelinov. Skozi orošeno okno se je prikradel dan. Kolesar se sploh ni prikazal iz šotora. Verjetno je bil premražen in je upal na kakšen sončni žarek, ki bi ga zdramil iz otrplosti. Tudi midva sva upala, a sonce se ni zmenilo za naše želje. Štartati v dežju ni najbolj prijetno, a ne moreš pričakovati, da bo dež nehal padati zaradi tebe. Včasih je dobro že to, da ti ne pada ravno za vrat, ko pakiraš. Poslovila sva se od domačinov in od kraja, ki je doživel že boljše čase. Asfalt, malo ali nič prometa, samo en pešec, pa še ta na štirih nogah; in dež, to še nekako gre. Sredi ničesar sameva prazen kamp. In ko si misliš, da si doživel že vse možne podlage, se pojavi presenečenje. Tlakovci. Megle se začnejo dvigovati, dež pa kar noče nehati. Pokrajina je na trenutke spet povsem slovenska. Nenaden nenapovedan postanek ne more pomeniti nič dobrega. M. pravi, da ima tako orošeno (dvojno) šipco, da nič ne vidi. Začne s servisom in poenostavljeno reši težavo. Vozil bo samo z eno in zvečer naredil generalno … sama v tem času uspem narediti točno dve fotografiji rastlinja. Na tak način ne bova nikamor prišla … (godrnja). Dež preide v pršenje, pokažejo se delčki modrega neba in zasneženih hribov. Razen osamljenih kmetij in redkih čred goveda ni nikjer ničesar. Sredi ničesar pa je lahko delo na cesti. In zastoj. Sledi spust v dolino, še malo blata, obvoz zaradi gradnje mostu, naselje Coyhaique in črpalka. Presenetijo vrtnice in sivka; v dveh dneh dežja in gozda človek kar pozabi, da je tu poletje. In kar naenkrat je tu več avtomobilov in stavb, kot sva jih videla v dveh dneh. Coyhaique je turističen kraj in izhodišče za pohodnike in smučarje. Od tu do Puente Tranquila je še 230 kilometrov, vmes pa ni kakšnih turističnih kapacitet; samo par kmetij. Sledi spet spust in še ena zelena dolina. Še dobro, da nimava časa, M. bi gotovo zavil do smučišča. Montažne novogradnje na desnem bregu v tej pokrajini delujejo vesoljsko … stvar okusa. Zagledam prvo lamo, odkar sva v Južni Ameriki. Sledi delo na cesti in počasna vožnja čez planoto, dokler se ne pojavi nov asfalt. Novi so tudi nasadi iglavcev; s turkiznim ovojem so zavarovane majhne sadike. Slapovi se končajo v deročih potokih, okoliške gore so sveže pobeljene. Tu je Patagonija res taka, kot jo prikazujejo v turističnih prospektih. In po dežju je užitek v soncu, v pogledih in na cesti. Na tako lepih ovinkih ga težko prepričam za postanek. Zaleže šele argument, da moram fotografirati (čudovit) motor v tem čudovitem okolju. Niti čelade ni snel … na tak način ne bova nikamor prišla … pa je bilo kot v raju! Sredi najlepšega vijuganja pa ročno in strojno … pa od kje so se ravno zdaj ti vzeli, kaj niso mogli počakat en dan … Samo čez klanček mu je bilo že žal, da jih ni več. Zato pa je bil spet bio eko makadam! A za ožino se je pogled odprl v čudovito ledeniško dolino. Ob takem pogledu pozabiš na odskakovanje in prah. In ko prebereš, da je do Puerto Tranquila samo še 81 km, ti še ta podatek polepša dan. Ura je pol štirih, tam bova v najslabšem primeru recimo ob pol šestih in lahko bova šla na ogled Catedrales de Marmol (Marmorne Katedrale) – ene izmed najpomembnejših turističnih znamenitosti Patagonije. Bilo je čudovito, dokler … nisva prišla do zapore zaradi dela na cesti. Tu smo obstali ne glede na prevozna sredstva. Obstali smo za tri ure! Načrtovani dve urici za sto kilometrov makadama sta se spremenili v pet ur. Ljudje so mirno čakali, nihče se ni razburjal, otroci so se lovili, veliko žensk je v miru kadilo … (Na tak način ne bova nikamor prišla!) Sprehodila sva se in v miru pomalicala, celo kavo sva popila. Ni vse tako slabo, kot zgleda … Ko so odprli cesto, je začelo rahlo deževati, kar ni bilo tako slabo. Včasih te huje ubija prah kot dež. Vozili smo se mimo Bosque muerto de Aysen - Mrtvega gozda Aysena. (Leta 1971 je prišlo do izbruha vulkana Hudson. Kopičenje pepela pred izbruhom je povzročilo odmik toka reke Ibanez. Center za raziskave ekosistemov v Patagoniji piše, da so bila drevesa poplavljena, ne da bi lahko korenine oksigenirale. Po desetih letih menda lahko tudi kaj ponovno oživi. Vseh teh teorij nisem preštudirala.) To se mi je zdel po domače povedano zamočvirjen predel z mrtvimi drevesi. Sledila so poplavljena polja z nanosi materiala, ki so ga reke privalile s hribov. Vozili smo se tudi po tudi po blatu, na koncu poti pa skozi prah. Pestro. Dolino so obdajali zasneženi vrhovi, megle so se dvigale in dež je pršil, dokler se ni naveličal. Pred Puerto Tranquilom se je zjasnilo. Z zahajajočim soncem sva prišla do asfalta in naselja, še prej sva pri prvi agenciji preverila, kako je z ogledi. Večernih nimajo (pa bi bili čudoviti), zjutraj pa pred deveto uro ne začnejo. Ustavila sva se v prvem hotelu, ki sicer ni bil poceni, a motor je bil parkiran med hotelsko kuhinjo in hotelsko hiško. Ekspresno sva se odpravila na sprehod v čudovit večer. Za urejanje frizur bi bilo škoda časa. Odločila sva se, da greva zjutraj na vodeni ogled, kupila sva karte in šla celo na večerjo. (Še M. je pozabil godrnjati, da na tak način ne bova nikamor prišla.) Po večerji je poservisiral šipco. Potem je študiral zemljevid - kako od tu ob jezeru do Argentine in po Argentini … skrtačil je čevlje in obleke, da bova jutri lažja za par kil čilskega prahu; in da bova spet lažje nabirala čilski prah (vse do argentinskega asfalta). A ti sploh veš, kako zgledajo motoristi, ki tega vsaj malo sproti ne naredijo?! Vem. (Ne vem pa, kako je z zavorno tekočino, vprašati si pa tudi ne upam.) 9. dan Puerto Tranquilo (Čile) - Bajo Caracoles (Argentina) Jutro je bilo mrzlo, a lepo. Naravni rezervat je bil pogreznjen še v spanje. M. je prepričeval čilsko muco za en portret. Nikjer ni bilo nikogar. Bila sva točna. Jezero je bilo mirno. Čakala sva pred zaprto agencijo, kjer sva prejšnji večer kupila karte za ogled Marmornih Katedral. Pridružila se nama je še čilska družina, pokazali smo si karte in ure in zmigovali z rameni. Po desetih minutah je nekdo le prišel, povedal nam je, kam moramo iti. (On je šel na čaj.) Čilski družini je naročil, naj pazi še na naju! Pa smo šli malo peš do zgornjega pristanišča in čez dvajset minut smo dočakali tudi naš čoln, našo vodičko in štart. Ledeniško jezero General Carrera je (po Titicaci) drugo največje jezero v Južni Ameriki. Del pripada Čilu, del Argentini. Njegova smaragdno-zelena barva spominja na barvo reke Soče. Na obali tega jezera so ene najbolj znanih naravnih skulptur, ki so nastale zaradi erozije vode. Različne mineralne tvorbe so iz kalcijevega karbonata – marmorja in so pretežno bele barve, vidni pa so tudi modri in roza odtenki. Tvorbe so kot nekakšne kaverne, v poletnem času, ko je gladina jezera nižja, se v notranjost nekaterih lahko zapelje s čolnom. Imenujejo jih pravi čudež narave, najbolj znane imajo še svoja posebna imena. Svetloba in voda s svojo igro ustvarjata nenavadne odseve. Lepo je. In potem smo šli nazaj proti izhodišču. Nabralo se je že kar nekaj čolnov, kanujev in kajakov in podoba naravnih znamenitosti s kopico turistov je bila bistveno drugačna. Takole smo kvarili podobo narave. Voznik čolna je razumel slovensko, zato je dal gas. Vrnili smo se v turistično destinacijo. Na srečo je za dostop do teh znamenitosti iz obeh smeri par sto kilometrov makadama, zato je tu še malo miru. Letošnjo turistično sezono pa so izjemno redki tuji gosti, zato je miru še več. Tu so delčki s poti do hotela. M. je po poti razmišljal, da bi vodičko lahko peljal na ogled Postojnske jame … Takoj sem bila za, jaz bi ostala tu, tistih nekaj izrazov za različne skulpture bi že naštudirala, da bi jo zamenjala. Na tem področju je več kot 5 milijard ton marmorja, bom že kako … samo še njo moraš prepričati … a misliš, da ima rada makadam brez postankov ... Večina je še spala, midva pa sva spakirala (na vodičko je pozabil ali pa je samo omenjal ni več) in šla sva naprej po makadamu proti Argentini. Izvozi za posamezne kmetije so redki, še redkeje srečaš človeka na cesti. Vse je lepo - z izjemo makadama. Glede na prvotni plan imava velik zaostanek, a na zemljevidu se kljub temu vsaj malo vidi, da ne stojiva ravno na mestu. Saj bi šla hitreje, a ob taki podlagi in ob taki količini prometnih znakov ne bi bilo zdravo. A je možno še kaj slabšega, se je spraševal M., ko je po slabem makadamu pred sabo zagledal dobro blato. Cesta se je vila po robu, vila sva se tudi midva. Pa saj sva vsaj približno vedela, kaj naju čaka. Pogledi nazaj, vstran in naprej so bili čudoviti, makadam pa kot makadam. Na drugi strani se je pokrajina spremenila v puščavsko. Tudi rastlinje je bilo kar naenkrat drugačno. Kot bi se na drugi strani ožine odpiral drug svet. Še zadnji pogled nazaj, pred nama je Argentina. Za prehod meje sva potrebovala malo več kot pol ure. Imajo pa urade vsak na svoji strani, vmes pa kak kilometer praznine. A R G E N T I N A ! (konec 1. dela)

V nemčiji je povelčevanje nacizma kaznivo. Domobranci, ki so bili njihovi kolaboracionisti so pa pridni. To je tako kot s provizijami za patrijo. Na Finskem so jih obsodili, ker so plačali, V Avstriji tudi, ker so posredovali, pri nas pa tega denarja ni nobeden sprejel.

tist iz lidla al pa hofra je sam za po žaru polivar ah..eno so ruđilci ureditve drugi pa "samo" posledica.. ej če jst v živo srečam enga oblečenga v domobransko uniformo pa da ni pust ga ne bo nihče več srečal.. pizde izdajalske kolaboristične..

Sem mislil, da nisem divjak, ker 150 na regionalki se mi je zdelo normalno z motorjem...pod 100 niti po ovinkih malokdaj pade. OK, bolje, da preneham pisat, da me ne zaprejo...

Kolesarji so na tarči zaradi kolesarjenja pred parlamentom. Hojs deluje preventivno

Včeraj sem se odpeljal samo do OMV servisa in nazaj domov s polnim rezerverjem in "potujočo 5 litrsko rezervo", in MMV je zopet delovala normalno, danes pa sem jo preizkusil še na malo daljši vožnji, katero je MMV zmogla "b.p." ... Ker je bila vremenska napoved za popoldne "sumljiva", sem si čez zgornji del trenerke oblekel samo vetrovko in obul "teniske" , in se odpeljal od doma že dopoldne ...

Cucku se vidijo vsa rebra, se ga trudim zredit. Saj jajc dobi sam na vsake kvatre in najkasneje v roku 2 ur požre vso hrano, ki mu jo namešam v skledo, tud če mu ne diši glih najbolj. Pošast dobi dnevno min 3/4 kg mesa + nekaj testenin in nekaj sadja in zelenjave + občasno skuta, ribe, ..... tud brikete požre, če pride slučajno do njih. Je pač aktiven in vse pokuri. Glavno, da je zdrav in da dela.

samo zanimivo - vardo skoz zajebavajo polcaji ker imajo tiste pokalice s sabo .. je te kdo preveril če imajo prazne toke za pištole? ker pri vardi je rečeno , da nošenje igračke/športnega rekvizita povzroča blazno nelagodje pri ostalih civilih ..

zato , ker je bila po vojni sklenjena pogodba z avstrijci - mejo so pač določili na podlagi mirovne pogodbe in je vse s plebiscitom iz l.1920 zgubljeno ozemlje ostalo v avstriji - in jugoslavija ni smela preimenovati celega Jajca v "Titovo Jajce" zato , da se avstrijci nebi imeli za zapostavljene , ker imajo samo beljak.. so pa bila druga mesta imenovana Titov/Titovo : Velenje . Užice, Veles , Drvar .... boni so prišli šele l.1982 ko starega že zdavnaj ni bilo več in se je že opazilo težave , ki so posledično vodile v razcep juge 10 let po njegovi smrti.. kakšen odstotek bi ti predvideval, če bi bilo glasovanje o odcepitvi l.1979? odšli smo iz sistema zato , ker se je slovenijo samo še cuzalo in se je razna recipročnost z ostalimi republikami drastično zmanjšala.. in zato , ker so nam naši "demokratski" veleumi takrat obljubljali , da bo v samostojnosti bolje kot v trenutnih razmerah l.1989.. seveda so ti "demokrati" imeli proste roke pri kraji družbenega premoženja kasneje , ki se ceni v miljardah eurov..to se pri tastarmu nebi zgodilo.. in kot sem vsem že ničkolikokrat napisal pa bom še enkrat : je slovenija samostojna? ni.. je slovenija neodvisna? ni... ko se boste enkrat tega zavedali boste malce spregledal..

Titov pogreb še vedno velja za enega največjih pogrebov kakega voditelja v zgodovini. Po uradnih podatkih se je pogreba udeležilo 209 delegacij iz 127 držav, štirje kralji, pet princev, šest predsednikov parlamenta, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad in 47 zunanjih ministrov. In to, da domobranci, belogardisti in ostali izdajalci lastnega naroda, še govorijo 75 let po zmagi nad nacizmom je tudi on kriv. In naša "demokracija" , ko lahko vsak vse reče.

Glede na to kar si napisal, da se je dvignil na prednje kolo in da z motorjem ni nič narobe sklepam da si v strahu premočno pritisnil na prednjo zavoro oz. lahko si v "paniki" namesto sklopke močno pritisnil zavoro. Če ne zaupaš motorju ga enostavno zamenjaš za drugega, že s tem nekoliko zmanjšaš strah. Midva z ženo sva lani avgusta po 20 letih (preko 250.000km) motorizma zaradi okvare padla. Jaz sem bil na srečo samo dobro potolčen in podrsan, žena pa odprti zlom gležnja. Po takšnem dogodku pač nekaj straha prinese, se pa s kilometri zmanjšuje, izkušnja pa ostane. Vsekakor strah v vožnji ni dobrodošel, ker povečuje možnost napačne presoje in tudi (pre)počasna vožnja ni dobra zadeva, ker ne boš več užival v vožnji in začneš vozit nekako na silo. Kako naprej boš moral sam presodit. Poskusi malo kot bi bil ponovno začetnik, na parkirišču naprimer in potem oceniš ali naprej ali ne. Pa srečno!

...predvsem zanimiva ?...

Ah ne . . . zgodovinsko je dokazano, da zmagovalec vojne porazence pelje na tortico

Tebi pa res ni nič jasno. So te dobro oprali.

ampak bogu in hitlerju pa vseeno ne prisežeš... se ne čudim, da je take samo metek čakal

Ker postopki pri nas trajajo in trajajo, ker vsi "pošteni" bežijo pred vročevalci.

Jest nimam žara. No mam v očeh(nimam unga za čevape) in se še bl sveti k popijem 3 pivo iz lidla

pa daj no, a ti to resno ..pridigaš, kako ne zmoremo sprejeti drugačnosti... Pa si prepričan, da jo zmoreš ti ? Mislim, da imaš ti velik problem saj vseskozi ponavljaš, kaj vse so komunisti naredili, jih imenuješ z raznimi imeni... A nisi rekel, da sprejemaš raznolikost? Oprosti ampak ne verjamem ti in sem tudi napisala, kje se učiš in vpijaš svoje znanje.

je sprejel, a je tekom postopka umrl

Če je to res kar piše v članku, da so domačini klicali policijo. Naj vam povem dragi domačini, serjem vam se v usta! Od turizma večinoma živite, zdaj pa za sodržavljane kličete policijo in špecate? Mrš. Kot sem par strani nazaj napisal, govna smo. In to velika govna. Gremo jamrat, kak nas hrvati jebejo... kje nas ne bojo, če sami sebe štihamo v hrbet. Prokleta slovenska foušija. https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/clanek/to-pa-bo-drag-obisk-portoroza-policisti-popisovali-enega-za-drugim-305721

Si kdaj pogledal npr. zemljevid Evrope in zaokrožil države, kjer je komunizem lahko "zrasel" na plodnih tleh. Italija, Španija, Balkan, Rusija. Skupni imenovalec = prevlada vere nad družbo skozi stoletja. Zakaj komunizem ni niti vzklil v protestantskih državah? Kdo, predvsem v SLO, zopet steguje roke v sfero ekonomije, izobraževanja in civilne družbe?

Sej za motoriste majo parkrat na let kurceve akcije. Nej mal kolesarje buzerirajo, ze za pajkice bi jim loh ene 20 flik ucuril.

seveda, ampak mi smo jo brisali. Moja mularija se v šoli ni o 2 sv. vojni učila skoraj nič, niti povojnem stanju. Da ne govorim o razklanosti naroda, ki se še sedaj obnaša kot po koncu 2 sv. vojne in zanika samo zgodovino, si noče priznati ničesar o zadevah, ki so se dogajale med in po vojni. Mene itak usmerjenost ali barvna usmerjenost (rdeči ali beli) ne zanima. Komunizem/socializem ni bil tako lep kot hočejo nekateri prikazati, pa niti tako grozno slab po ideji. Narod (butast, revanšističen, ki bi soseda izdal za 1 liter mleka) je bil tak prej in je sedaj. Ampak kljub temu, da mi režim ni nič kaj posebej prinašal k riti, si upam povedat, takrat sem živel, takrat je bil Tito, bla je Jugoslavija, bil sem v JLA..bilo pa prošlo. Ampak na to sem ponosen. Na zgodovino. Politika/politiki pa sedaj: valda vemo ktero šolo je imela, da po drugi poti niti ne zna iti.

Eto...malo za pogledat...malo za spomin, pa za zaključit to štorijo....

Nimam jest nic proti rdeci zvezdi, mam pa proti temu, da se maha z njo namesto z uradno zastavo. Hajnikennje pa brez okusa. Raje Hobgoblin, al pa Guinnes., al pa temno lasko, temni kozel. Za zejonpa najcenjesi iz hofra al pa lidla.

A boš en Heineken? Super! A pa boš prenesel, da je na njem rdeča petokraka zvezda Ja in nobena vojna ni pravična...žal

Men je najbolj žalostno, da podjetje ki obstaja na trgu že xyz časa, nima za preživeti brez 2 mesecev dohodka. Tu ni kriva država, tu so krivi pohlepni lastniki, ki ne znajo razporejat dobička. Ne ciljam na vaše podjetje, govorim nasplošno. Zanimivo recimo, imam kolega, ki imajo doma podjetje že 25 let, malo družinsko podjetje, 6 redno zaposlenih. Promet aprila 2020 na promet aprila 2019, jim je upadel za malo več kot 50%. Tudi enega niso odpustili, naspotno, še povišali so jim urno postavko od 1.4. dalje.... Znajo pa ustvarjeni dobiček pravilno shranit, nekaj izplačat. Sem prepričan, da lahko vseh 6 komadov še nadaljnje leto obdržijo, brez da dobijo en priliv na TRR... hecno ane? Na drugi strani, imam "znanko", ki je zelo ponosna na svoj sp, že 20 let dela vrhunsko (po njenih besedah), a zdaj ko je prišla korona in upad prometa, pa joka in stoka da nima za preživeti. Res pa je da so prej živeli na visoki nogi in niso razmišljali za naprej, kaj pa ČE, ..... Zdaj pa bogi bogi.... Zatorej, rek ki se ga je zelo dobro držati: Varčujte ko imate in ne ko nimate

Ni panike, mišice ma, aktiven tudi, saj je malina in ne more bit glih pri miru Kot sem rekla, kvalitetne hrane dobi dovolj, razporejena je tudi večinoma ustrezno (prilagojeno treningom), tko da....lahk je srečen, da ma mene (moje pezde razvajeno) ProstorBrezUkaza.mp4

Pravijo tudi, da se zgodovina ponavlja....vse kaže tako.... Vse diši po "demokratičnem" komunizmu...

Ob takšnih dogodkih, proslavah v Dražgošah, vihtenju rdečih zastav, slavljenju Tita in nostalgijo za bivšim sistemom se sprašujem....zakaj pri pizdi smo s tako visokim odstotkom izglasovali odcepitev in odhod iz tega krasnega sistema, če je bilo tako krasno? So ljudje glasovali kot so, z figo v žepu?...možno....bi bilo čisto po slovensko....

Mene ni pretirano impresioniral. Z njim naredil cca 3000km. Je bolje kot original ni pa nek presežek. Še najbolje se obnese puig racing. Čisti zračni tok direktno v čelado in to je to.

en je produkt japoncev , drug angležev - ena najstarejših "demokracij" , dva pa še iz časa socializma.. pol pol torej.. načeloma to potolče tvojo kapitalistično uravnilovko.. jaz te nisem ne omaloževal ne žalil..če imaš tak občutek te vara.. se pa tak občutek zgodi veliko novincem .. verjemi mi - če bi te hotel žaliti bi te tako , da bi vsi vedeli..pe se mi ne da.. lepo sem te vprašal pa mi nisi odgovoril na nobeno vprašanje.. eno je mnenje , drugo pa koliko časa si živel v socializmu ? mnenje , ki temelji na mnogih "izsledkih" od nevemkoga in ki - nažalost - niso dokazljivi sploh pa ne nesporno v prvi osebi iz lastnih izkušenj - nis relevantno.. ne polna 3 desetletja.. še ne.. marsikaj se lahko in se je zgodilo čez noč.. v demokraciji? v bistvu ne nazadujemo v demokraciji temveč padamo od socializma v neskončno brezno.. sam ne mi rečt da smo mi navadni državljani krivi .. samo malo..če sem služil jna - in na moje služenje v gardijski proleterski brigadi ko se je moja "obuka" končala kasneje kot v šoli za rezervne oficirje - na to ne smem biti ponosen? če sem veteran vojne za slovenijo na to ne smem biti ponosen? če pošteno delam na to ne smem biti ponosen? simboli so različni .. ti pa govori o našemljenosti? enkrat govoriš o "nesporno dokazljivih izsledkih" ki to niso glede na dejanske življenske izkušnje tistih , ki smo živeli v tem času , drugič pa govoriš o nekih levićarskih protestih s totalitarnimi siboli? o uradnih simbolih RS - kaj je tukaj in sedaj takega , da bi bil jaz kot vetran vojne za slovenijo na to ponosen?? zda niso pojem demokracije? pa tako močno trdijo da so..kdo pa je pojem demokracije - lepo prosim odgovori ker sem te to že vprašal par postov nazaj.. si živel v zda? kot delavec? kitajska - si živel tam ? priznam - nisem bil ne v zda ne na kitajskem.. sem pa bil v rusiji in imam stike.. si že živel tam? in ne - nisem bil v severni koreji..si bil ti? si tam živel in delal? če si 4x odgovoril pritrdilno ti verjamem.. drugače pa so podatki iz zahodnih medijev.. nesporno nedokazljivi.. ti to resno? najprej trdiš , da je v sloveniji še star režim oz. njegovo podtalno nasledstvo.. tukaj trdiš , da naša - "zahodna" - kultura sloni na krščanstvu? motiš se ..naša kultura sloni na praslovanih.. krščanstvo nam je bilo vsiljeno s silo in mečem.. to ni naša kutura..je samo ovčje prepričanje..

Nov vizir Puig. Je 11cm višji od originala, oz. je cca. 2cm višji na spodnji poziciji, kot original na zgornji. Na mojih 182 je dovolj, da je na spodnji. Prej mi je pri vožnji od 100 kmh naprej nabijal veter v zgornji del čelade in jo konkretno tresel. Zdaj je 80% manj nabijanja tako, da ni moteče. Pri hitrosti 140-150km/h pa tok zraka postane popolnoma leminaren, brez vsakega tresenja ali nabijanja. Super za na AC. ??

Sirova rožica z zeliši in dodatki ?

ponosen sem nanju, ker sem jo preživel, ne mislim jo skrivati, znam pa biti kritičen do nje. Pa še kako. V komunizmu smo bili itak jebena stranka, k je fotr kamion vozil in to privat. In ker na zgodovino ne morem vplivati, niti je ne morem spreminjati, se bom z njo vsaj kitil. Mislim, da smo naredili hudo napako, ker smo jo hoteli izbrisati, kot da ni obstajala. Pa saj drugi nimajo nič boljše zgodovine, razn, da se je nekaterim poražencem po 2 sv. vojni bolje godilo kot nam, da so nas (i Italijanih pišem) obravnavali kot tretjerazrednega človeka, ko smo hodil po plenice in pol kg kave čez mejo. Ko so nas "naši" jebali na meji, ko smo švercali robo čez. Žalostno a ne. Ampak ponosen sem, vse to preživel in gledam starce iz sosednje državice, ko skačejo po naših šopingih in si mislim, 30 let nazaj si mi pa kavo prodajal, poglej se zdaj, kam prideš šparat, pa po poceni bencin. Kar te ne ubije, te ojača. Aja, več se mi ne da v tej smeri, zame je preživeto.