Dvorana slavnih

Tle je se vse offline.

Hvala bogu da je petek ? zadnje čase odkrivam, da imamo tudi v Sloveniji precej lepih in zanimivih cest, ki so še neomadeževane z radarji in gostim prometom, upam da takšne ostanejo ? Manjkala je samo kaka pavzica pa kavica, če bi imel naslov od koga iz bližine pohorja bi se kar sam povabil ? p.s. kdo je rekel, da ninđa ne gre po terenu ???

Jebela, kar nekaj nas je rihtalo garaže/delavnice. Meni se je trenutno ustavilo pri tleh. Ne vem kaj naj dam. Epoxy, pvc plošče, keramiko, samo pobarvam ... Jeba odločitev in draga. Evo nekaj slikic prej-potem.

Če bi blo lepše bi bilo že kičasto

Špilam drugo tretjino...

Letos mineva 75 let od konca 2 vojne, pa se folk še vedno naterava in prešteva kosti. So bile svinarije. Tudi moj star fotr je vojno preživel v taborišču, pa zaradi tega nimam nič proti Nemcem. Naučimo se pa itak nič. Zgodovinsko gledano, so bile vojne in konflikti vedno rezultat nekih glupih idej/interesov posameznikov in raje, ki je tem pacientom nasedla.

Se strinjam,tudi jaz iščem podobne variante..predvčeraj...

Spet vidim, da zima bo huda

Nekako tako! ?

To ji je povedal samo zato, da ga je pustila it delat izpit.

Že, ampak ne na veliki petek. Če pa zraven poješ še govejo juho, si ubil tri religije.

Moj nasvet: ne osredotočaj se preveč na številke, ker dva motorja, z enako kubikažo sta lahko različna kot dan pa noč. Omenil si prijatelje motoriste, ko narediš izpit, probaj, če imaš srečo, imajo prijatelji dosti različnih tipov motorjev in se boš dosti lažje odločil. V vednost... vsak kubik na motorju več, je evro iz denarnice več, bilokako pogledaš, dvomim pa, da obstaja motor, z več kot 600ccm, ki si ga, oziroma ga je 99% motoristov sposobnih izkoristiti do kraja zmogljivosti, tako da moči ne bo premalo, če bo znanja dovolj Kar pa se tiče opreme par predlogov, upam da koristnih: -dražje ni nujno boljše. -čelado kupi NOVO -oprema naj ti bo prav kot ulita, ali čim bližje temu -žuželke ipd. priletijo največkrat v čelado in rokavice -podvizir z zatemnjeno šipo je bolj šminka kot uporaben -ko najdeš kos opreme, ki ti ustreza preveri cene drugod, cene so lahko zelo različne za isti izdelek -pri nakupu opreme premisli kje in kako se boš vozil -sopotnikova varnost je pomembnejša od tvoje, naj se to pozna tudi na opremi pa še za konec ena misel: oprema je zelo pomembna, dobra oprema ti lahko, če padeš, reši življenje, ampak znanje in izkušnje ti ga lahko rešijo vsak dan, ker do padca sploh ne pride. Pa veliko varnih kilometrov!

Enako kot par dni nazaj..priprave za ureditev motoristične garaže..cel dan sem pospravljal garažo v hiši da bi našel krožno žago. Na 3/4 sem odnehal in šel po novo.. zdaj samo štejem sekunde ko bom našel staro..

Komandant zavezniških sil za Evropo, kasneje predsednik ZDA, antikomunist in eden od tvorcev hladne vojne, Dwight Eisenhower je izjavil, da je največji junak II. sv. vojne J.B.Tito....edini od vseh kasnejših predsednikov je dejansko tako ali drugače sodeloval v bojih, zato so ga tudi vsi voditelji cenili. Na njegovi "sahrani" se je zbralo toliko svetovnih voditeljev kot, verjetno morda še kdaj.......kaj reči o bivši Yugi, bila je teoretično nekaj stoletij pred časom.....vseeno cenjena v svetu, bolj kot vse sedaj nastale države skupaj na njenem pogorišču...... z Njim so srečevali svetovni državniki, o katerih lahko sedanji "naši regijski" predsedniki le sanjajo čudno a ne

Corona parking

Volilci .... Volitve, po sistemu "ni važno kaj znaš, važno je da si naš" ali kakšne drugačne (ali drugačne volitve in volilci sploh obstajajo?) so v državi kakršna je naša brez pomena. Državo vodijo razni lobiji, "strici iz ozadja" v če jih hočete tako imenovati, korupcija je na vseh nivojih, če nekdo še ni pokvarjen se pokvari takoj ko stopi v politiko. Morala in etika sta šli v maloro. Torej državo vodijo sile na katere volitve nimajo prav nobenega vpliva. Zakaj torej izgubljat čas in energijo na volitvah? Potreben bo drugačen pristop. https://www.youtube.com/watch?v=6J7ri91oVcM&feature=youtu.be

V eni vasi rdeči, v drugi beli, pa v tretji mali zeleni... Sploh ni važno. Bil je folk, ki je nasedel politiki/religiji in si mazal roke. Na naši generaciji pa je, da se te stvari nikoli in res nikoli več ne ponovijo.

Moj oče je bil policaj in je na stara leta šel iz policije med drugim tudi zato, ker se je policija spremenila v smer, ko je bilo vse skup samo še izpolnjevanje navodil. Vedno je verjel, da policaj mora imeti določeno svobodo pri svojem delu, ker je skoz na terenu in zna boljše oceniti prioritete, kot pa nekdo, ki nikoli ne stopi na teren in izdaja navodila. Pa verjel je, da naredi policajeva beseda večjo korist kot pa njegova položnica. Dosti ljudi ne spoštuje policajev, ker jih ne dojema kot del skupnosti, temveč kot kaznovalni organ, ki nima nobenega razumevanja in za vsak drek piše globe.

@DAMI34....bom podal samo še zaključne stavke. Glede na to, da ne maraš represivnih organov, njihovega delovanja, itd. Kar so policisti pri svojem delu si ti na tem forumu. Policaj. Imaš svoje naloge in vzdržuješ pravila foruma. Na nas je da se jih držimo sicer so na voljo sankcije, restrikcije...tudi do brisanja in onemogočanja dostopa do foruma...za vedno. Zoper tvoje (delo administratorjev) se lahko pritožujemo kolikor hočemo...svojo voljo v imenu pravil lahko uveljavite kadar koli...kot policaji. Imate svojega šefa (lastnik foruma), ki vam je dal pooblastila s katerimi upravljate. Upravljate po pravilih foruma....enako kot policaji po pravilih svoje službe. Sem prepričan, da bi mnogi, ki ste jih "ohladili' začasno ali trajno imeli kup razlag in pripomb na vaše delo...nemara kdo celo upravičeno. Ampak...kakorkoli...jaz sem vesel, da počnete kar počnete in da na forumu vlada nek red in, da so za sodelovanje postavljena pravila. Pravila pomenijo red (in varnost) in onemogočata kaos in anarhijo, ter samovoljo posameznikov...vse skupaj v skupnem širšem interesu. In če je red na mikro nivoju (forum) potem je še toliko bolj pomembno, da vlada red in pravila na mnogo resnejšem življenskem nivoju. Pravila (zakoni) in red so tukaj zato, da ščitijo čim širši krog uporabnikov nekega prostora. Vsi pa se seveda nikoli ne bodo strinjali z vsem in vsem ni moč ustreči. In zaradi deviantne manjšine so v vseh službah organi (policija, administratorji, inšpektorji...), katerih naloga je da s svojim delom ščitijo večino. In prav je tako....

JJ je bil na dobri poti, da pride v sam vrh ZK. Je bil pa umaknjen/ izključen zaradi ortodoksnosti. Preveč komunajzerja za komuniste. Zadnji romar v Jajce. Njegov prestop med " demokrate" je bil samo posledica dejstva, da je našel tržno nišo, kako se prebiti v vrh. Dokaz, da je samo komunist z drugim predznakom so njegova dejanja. V njem je več Stalinovega sindroma, kot ga je kadarkoli bilo pri Milančku.

jaz za velikonočni post zmeraj jem svinjo.. tako se uprem dvem največjim religijam sveta.. že v startu bedaka .. ni gripa - je pljučnica. dva bedaka naenkrat.. ok ali pa napačen prevod.. ja res je... men moja vsak dan teži kaj bom skuhal.. skoz me muči kdaj mi bo umankal pira pa šnopca.. pa tamala mi mora vsak dan kak pir prnest dol pa posodo pomit..

ok no..sej če resno pogledam na stvar mi jih lohk kr čez 2 leti prpeleš k bom itak vsaj en let rabu da bom dimnik napelou..

Kak mi je to poznano....stari midva bi lahko šla kdaj na pivo bi imela kaj debatirat kaj vse sva "izgubila"...

Uf. Pridn. Tist na 2. sliki. Ne ta k slika.

kr tolaži se ja, ma si zraven

sam mal popravim tvoj spis: v isti vasi več al manj mešani. Kdor je prišel je pobral 1 brata, naslednja banda druge barve drugega brata...po vojni je bilo pa isto, še kr nekaj časa. Jebi soseda do nezavesti, oziroma do lukne. Pa saj sedaj tut ni nič bolje. Če bi se dalo bi še vedno drug drugega v žlici vode utopili. Na naši generaciji in inteligentnih je da, se tako nizkotnih igrc ne gremo več.

Ampak ti pa še maš plac za kak motor. Sam povem... Kar se pa krožne tiče... Tega hudiča me je bilo vedno strah. Zadnje tri tedne neki žagam, pa se še zdej nisem navadu.

Travel Channel / "Italija" / za Italijane pica ni samo hrana, ampak je tudi umetnost /

ne sekiri se. Ko jih oglodam cca 15-20 se kr najem... še rignem fajn

Po moje so za prvi motor najboljši nakedi. Ravno dovolj udobni in neudobni so, da ne delaš dolgih izletov (utrujenost ni fajn na motorju). Nimajo vetrne zaščite, kar ti da občutek hitrosti in veter te prepriča, da je recimo 110 km/h dovolj (pa po avtocesti se ne voziš in prišparaš pri vinjeti). Pa čelado in jakno imaš po vožnji celo od mrčesi in se počutiš kot polnopraven motorist. Teža je nekje vmes med sportskim in potovalnim motorjem, težišče tudi, zato je v večini cestnih situacij z njim najlažje manevrirati. Na koncu pa moraš kupiti to, kar ti je všeč. Pa ne kupi močnega motorja, če se ne znaš brzdati. Če si se sposoben peljati za traktorjem (z avtom) 20 km brez da si živčen in siten, kupi karkoli, drugače kupi neko 600 kubično kosilnico, da ne boš v črni kroniki. Večinoma vsi povejo, da so umirjeni vozniki, ampak na motorju je dovolj, da ti dvigne plafon za 3 sekunde in si gotof.

ahaha Lej, stari je mel več pozitivnega kot negativnega. Ker vse kar se je po vojni dogajalo je dejstvo, da ni samo njegovo maslo. Kljub temu da mi gre komunizem močno na qurac, bom vedno priznal da je imel zelo dobre ideje, mogoče celo utopične (združena juga različnih ver). Pa vsaj na vn je bil neka "avtoriteta" v primerjavi s sedanjimi barbikami. Da ne govorim o svetovnem vplivu. Iluzorno pa je misliti ali se slepiti, da ni vedel o vseh čistkah, ki so jih počeli. In prav tako je dejstvo, da bi čistke počel nekdo drug, če bi zmagal. Prikrito jih je (samo v bolj fensi stilu) počel tudi ves zahodni svet. Ampak še 1x. Imel je nek vpliv, uprl se je Rusom, ni se prodal Amerom, zame je čista zmaga, da smo imeli neuvrščene pa čeprav brez neke realne vrednosti. Pa vsaj moralna je bila. Kult boga? Kretenizem, to je za neuko rajo. Vzameš jim enega boga , daš jim drugega (TITO). Ampak zgodovinsko vrednost je imel, kljub vsem napakam. Napake pa je potrebno priznat. Nisva jih ne jaz ne ti naredila, so pa bile. Grobove je potrebno 1x za vselej zapret, drugače bo narod razklan še 1000 let zatem. To pomeni, zgodovino priznat, vsaj mal ovrednotiti, ter se okitit s pozitivnim. Kar ne znamo. Žal.

Vsaka vojna na koncu doživi poračun. Simpl. Kokneš mal pred osvoboditvijo al pa kak mesec čez. Ni hudo bistvene razlike. Razlika je če se delaš neumnega v današnjem času, pa tega ne vidiš. Poleg tega pa je bilo pri nas še malce (ali več) poračuna med samimi prebivalci, torej namensko ovajanje (ali celo izmišljeno vem poznam zgodbe, pa samo o politiki so mal na avtobusu debatirali) z namenom, da zjebejo nekoga. Sicer danes ni nič drugače. Da pa se vrnem na Titota, ker preveč zahajamo v povojna obračunavanja in poboje. Stari je mel nekaj dobrih, pa tut preračunljivih, ne mislit, da ni vedel za vse. Proti koncu mogoče manj, ker je bil figura z imiđem, v začetku pa dejansko vse. Pa sej današnji Tito (JJ) bi rad isto počel, ampak je zamudil dobrih 70 let In da smo si na jasnem, taka je bila zgodovina, distanciram se od nje in ponosen sem, da sem iz tistih časov. Nimam nobenega problema povedati da sem iz bivše juge pod Titom. To je faknig zgodovina.

Ko se na drugi strani partizane oz. komuniste takoj strelja in iz maščevanja še civiliste deportira v taborišča in vasi požiga, kaj pričakuješ ??? Sicer pa danes, če naletiš na roparja v svojem domu in ga poškoduješ, kazensko odgovarjaš. A je to prav, da v tvojem stanovanju ima ropar več pravic kot ti?

https://www.facebook.com/tsunoo.rhilty/videos/118769396477460/?t=56

Zato pa se ustrezna izolacija organizira samo za tiste, ki imajo zaradi drugih bolezni zjeban imunski sistem, ne pa da zapreš faking celo državo. Vse ostalo se dela večja škoda. Plus, dokler bodo prepovedovali zdravila, ki pomagajo, ampak niso profitabilna ("pravi" ljudje nimajo patentov in posledično bajnih zaslužkov), ampak se bodo forsirala neustrezna zdravila in metode zdravljenja samo zato, ker pač nekomu prinašajo dobiček....smo v bistveno večji riti, kot če ne bi naredili absolutno nič.

Iz mesta Leh,sem nadaljeval pot na sever,do mesta Skuru.V načrtu,sem imel še malo bolj severno,ampak so mi odsvetovali,zaradi varnosti. GH015552.MP4 GH015553.MP4 GH015554.MP4 GH015555.MP4 GH015555.MP4 GH015556.MP4 Spanje je bilo zastonj,pod pogojem,da si večerjal in imel zajtrk.Na koncu,sem imel obilno večerjo,in ostal brez zajtrka,ker začnejo okrog 10 ,in mi je bilo prepozno... Tukaj sem se zavil proti jezeru Pangong.Cesta do jezera je super,edino pot,katera gre ob jezeru je v slabem stanju,brez prometa ampak čudovita pokrajina GH015559.MP4 GH015561.MP4 GH015562.MP4 Jezero Pangong pot ob jezeru GH015564.MP4 GH015567.MP4 VID_20190905_141659.mp4

7. dan Hornopiren - Villa Amengual Zjutraj naju je presenetilo lepo vreme. Voda je bila mirna, trajekt zasidran, kapitan pripravljen, motorist pa s čistimi čevlji in z umazanim motorjem. Na trajektu sta bila dva motorja. Pri Čilencih je očitno Africa Twin zelo priljubljena. Plovba je mirno minila. Potniki so jedli, pili in pospravili za sabo. Pogovarjala sva se z domačim motoristom. Izvedela sva za vremensko napoved, za odseke makadama in dobila sva nasvete iz prve roke. Do prve črpalke bomo vozili skupaj, on gre potem levo, midva pa samo naprej. Na začetku smo pojedli nekaj prahu, ker so se avtomobilisti v koloni zbirali za trajekt, potem pa se je razkadilo in smo samo občasno naleteli na kak avto. To zna seveda biti nevarno, ker si vsak misli, da je praktično sam na cesti, v tem trenutku pa se gotovo nekdo pojavi. Makadam, bujna vegetacija, dva motorja in občasno kak stroj. Imela sem sicer prepoved fotografirati vsak grm; seveda se prepovedi nisem držala. Kaj pa naj bi počela?! Včasih smo se približali vodi, podlaga je bila na trenutke boljša, na trenutke slabša, prevozili smo celo odsek lepega asfalta. Na gradbišču pred črpalko smo se poslovili. Srečno! Prvo naselje je delovalo kot izumrlo. Nobenega človeka nikjer. Cesta je bila prazna, asfalt nov, vreme bo še malo zdržalo, čeprav je napoved mokra. Skozi prazno dolino regije Los Lagos so bile posejane redke, a zanimive hiše. V daljavi so se videli pobeljeni vrhovi gora. Na tej ravnici sva srečala motorista iz Texasa. Imel je veliko prtljage in veliko časa, verjetno se je tudi že krepko aklimatiziral. Kasneje sva naletela še na dva domača kolesarja. Prišla sva na področje plazu. Moralo je biti grozljivo. Posledice še odstranjujejo. Postavili so že nove električne drogove. Potem si misliš, da je že mimo, pa se razkrije še hujše razdejanje. Cesto in nekaj hiš je dobesedno odneslo. In za naslednjim ovinkom je, kot da se ne bi nič zgodilo. Idilična pokrajina, ki spominja na domačo dolino Trente. Le dež na robu mi ni nič kaj všeč. Preblizu! Na črpalki je M. še malo preveril kovčke. Makadam dela svoje … Jasno nama je postalo, da bo treba obleči dežne kombinezone; in da je bil odsek asfalta prelep, da bi trajal … Kljub dežju sva videla veliko lepega in divjega - hribe, ledenike, reke, plazove, bujno rastlinje, živa in mrtva drevesa, koze, ovce, krave … par kolesarjev, štoparjev in dva motorista. (Tisti v avtomobilih ne štejejo.) Bilo je blatno in mokro, na srečo je bilo tudi zelo malo prometa, da sva lahko vijugala po svoje. In kaj bi lahko sploh srečal sredi te divjine, če ne kamiona kokakole! Ironija! Premražena in namočena sva pričofotala do naselja Vila Anangual - tu je M. pametno ugotovil, da bi bilo več kot sto km do naslednjega naselja preveč, ker se že mrači … pa tudi dež ne namerava nehati padati. Poiskala sva zavetje pri prvi hiši z obledelim napisom cabanas. Gospa, ki nama je odprla, me je skozi kuhinjo in dnevno sobo peljala v trgovino, kjer je trgovcu rekla, da bi sobo … ravno je računal, pa je rekel, da bo takoj, samo malo naj počakam … pa je prišel še nekdo, začeli so me spraševati … verjetno se jim je zdela mokra prikazen redka in zanimiva … od kod, kam, kako, zakaj … Trgovec je končal in rekel, da greva. In sva šla skozi trgovino v dnevno sobo, skozi dnevno sobo v kuhinjo, v kuhinji mimo štedilnika po polžastih lesenih stopnicah v nadstropje, po dolgem hodniku … mimo sob do sobice. Na hodniku je bila skupna kopalnica. Nisem razmišljala, tudi če bi računal enkrat ali dvakrat več, bi rekla, da je dobro. In bilo je odlično. Skozi okno se je videlo leseno cerkvico, otroško igrišče in zasnežene gore. Padal je dež in na dvorišču si je v tem dežju čilski kolesar postavil šotor. Ta je pa na slabšem kot midva! V M. se je prebudil spomin – tudi midva sva bila enkrat mlada, se spomniš, kako nama je hudournik pritekel skozi šotor, ja, to je bilo enih petintrideset let nazaj v Španiji, takrat sem imel BMW - ta drugega … saj šotor bi še postavil, ma kam bi z vso to mokro opremo … dobri so ti kolesarji … pa tudi redki so … Nato ga je minila sentimentalnost, poslal me je v trgovino, če bo seveda sploh še odprta, da bo lahko ta čas v miru sortiral stvari. Soba je bila miniaturna, a zlata vredna. V kopalnici je bila vroča voda. Skuhala sem juho, ki se je s čilskim sirom spremenila v gurmansko jed in črni čaj, ki je bil z viskijem še boljši. Kako malo je človeku treba, da je zadovoljen. Odeje so bile tople, po šipah je škrebljal dež in spala sva bolje kot v vseh hotelih. 8. dan Villa Amengual - Puerto Tranquilo Zbudilo naju je lajanje psov in kikirikanje petelinov. Skozi orošeno okno se je prikradel dan. Kolesar se sploh ni prikazal iz šotora. Verjetno je bil premražen in je upal na kakšen sončni žarek, ki bi ga zdramil iz otrplosti. Tudi midva sva upala, a sonce se ni zmenilo za naše želje. Štartati v dežju ni najbolj prijetno, a ne moreš pričakovati, da bo dež nehal padati zaradi tebe. Včasih je dobro že to, da ti ne pada ravno za vrat, ko pakiraš. Poslovila sva se od domačinov in od kraja, ki je doživel že boljše čase. Asfalt, malo ali nič prometa, samo en pešec, pa še ta na štirih nogah; in dež, to še nekako gre. Sredi ničesar sameva prazen kamp. In ko si misliš, da si doživel že vse možne podlage, se pojavi presenečenje. Tlakovci. Megle se začnejo dvigovati, dež pa kar noče nehati. Pokrajina je na trenutke spet povsem slovenska. Nenaden nenapovedan postanek ne more pomeniti nič dobrega. M. pravi, da ima tako orošeno (dvojno) šipco, da nič ne vidi. Začne s servisom in poenostavljeno reši težavo. Vozil bo samo z eno in zvečer naredil generalno … sama v tem času uspem narediti točno dve fotografiji rastlinja. Na tak način ne bova nikamor prišla … (godrnja). Dež preide v pršenje, pokažejo se delčki modrega neba in zasneženih hribov. Razen osamljenih kmetij in redkih čred goveda ni nikjer ničesar. Sredi ničesar pa je lahko delo na cesti. In zastoj. Sledi spust v dolino, še malo blata, obvoz zaradi gradnje mostu, naselje Coyhaique in črpalka. Presenetijo vrtnice in sivka; v dveh dneh dežja in gozda človek kar pozabi, da je tu poletje. In kar naenkrat je tu več avtomobilov in stavb, kot sva jih videla v dveh dneh. Coyhaique je turističen kraj in izhodišče za pohodnike in smučarje. Od tu do Puente Tranquila je še 230 kilometrov, vmes pa ni kakšnih turističnih kapacitet; samo par kmetij. Sledi spet spust in še ena zelena dolina. Še dobro, da nimava časa, M. bi gotovo zavil do smučišča. Montažne novogradnje na desnem bregu v tej pokrajini delujejo vesoljsko … stvar okusa. Zagledam prvo lamo, odkar sva v Južni Ameriki. Sledi delo na cesti in počasna vožnja čez planoto, dokler se ne pojavi nov asfalt. Novi so tudi nasadi iglavcev; s turkiznim ovojem so zavarovane majhne sadike. Slapovi se končajo v deročih potokih, okoliške gore so sveže pobeljene. Tu je Patagonija res taka, kot jo prikazujejo v turističnih prospektih. In po dežju je užitek v soncu, v pogledih in na cesti. Na tako lepih ovinkih ga težko prepričam za postanek. Zaleže šele argument, da moram fotografirati (čudovit) motor v tem čudovitem okolju. Niti čelade ni snel … na tak način ne bova nikamor prišla … pa je bilo kot v raju! Sredi najlepšega vijuganja pa ročno in strojno … pa od kje so se ravno zdaj ti vzeli, kaj niso mogli počakat en dan … Samo čez klanček mu je bilo že žal, da jih ni več. Zato pa je bil spet bio eko makadam! A za ožino se je pogled odprl v čudovito ledeniško dolino. Ob takem pogledu pozabiš na odskakovanje in prah. In ko prebereš, da je do Puerto Tranquila samo še 81 km, ti še ta podatek polepša dan. Ura je pol štirih, tam bova v najslabšem primeru recimo ob pol šestih in lahko bova šla na ogled Catedrales de Marmol (Marmorne Katedrale) – ene izmed najpomembnejših turističnih znamenitosti Patagonije. Bilo je čudovito, dokler … nisva prišla do zapore zaradi dela na cesti. Tu smo obstali ne glede na prevozna sredstva. Obstali smo za tri ure! Načrtovani dve urici za sto kilometrov makadama sta se spremenili v pet ur. Ljudje so mirno čakali, nihče se ni razburjal, otroci so se lovili, veliko žensk je v miru kadilo … (Na tak način ne bova nikamor prišla!) Sprehodila sva se in v miru pomalicala, celo kavo sva popila. Ni vse tako slabo, kot zgleda … Ko so odprli cesto, je začelo rahlo deževati, kar ni bilo tako slabo. Včasih te huje ubija prah kot dež. Vozili smo se mimo Bosque muerto de Aysen - Mrtvega gozda Aysena. (Leta 1971 je prišlo do izbruha vulkana Hudson. Kopičenje pepela pred izbruhom je povzročilo odmik toka reke Ibanez. Center za raziskave ekosistemov v Patagoniji piše, da so bila drevesa poplavljena, ne da bi lahko korenine oksigenirale. Po desetih letih menda lahko tudi kaj ponovno oživi. Vseh teh teorij nisem preštudirala.) To se mi je zdel po domače povedano zamočvirjen predel z mrtvimi drevesi. Sledila so poplavljena polja z nanosi materiala, ki so ga reke privalile s hribov. Vozili smo se tudi po tudi po blatu, na koncu poti pa skozi prah. Pestro. Dolino so obdajali zasneženi vrhovi, megle so se dvigale in dež je pršil, dokler se ni naveličal. Pred Puerto Tranquilom se je zjasnilo. Z zahajajočim soncem sva prišla do asfalta in naselja, še prej sva pri prvi agenciji preverila, kako je z ogledi. Večernih nimajo (pa bi bili čudoviti), zjutraj pa pred deveto uro ne začnejo. Ustavila sva se v prvem hotelu, ki sicer ni bil poceni, a motor je bil parkiran med hotelsko kuhinjo in hotelsko hiško. Ekspresno sva se odpravila na sprehod v čudovit večer. Za urejanje frizur bi bilo škoda časa. Odločila sva se, da greva zjutraj na vodeni ogled, kupila sva karte in šla celo na večerjo. (Še M. je pozabil godrnjati, da na tak način ne bova nikamor prišla.) Po večerji je poservisiral šipco. Potem je študiral zemljevid - kako od tu ob jezeru do Argentine in po Argentini … skrtačil je čevlje in obleke, da bova jutri lažja za par kil čilskega prahu; in da bova spet lažje nabirala čilski prah (vse do argentinskega asfalta). A ti sploh veš, kako zgledajo motoristi, ki tega vsaj malo sproti ne naredijo?! Vem. (Ne vem pa, kako je z zavorno tekočino, vprašati si pa tudi ne upam.) 9. dan Puerto Tranquilo (Čile) - Bajo Caracoles (Argentina) Jutro je bilo mrzlo, a lepo. Naravni rezervat je bil pogreznjen še v spanje. M. je prepričeval čilsko muco za en portret. Nikjer ni bilo nikogar. Bila sva točna. Jezero je bilo mirno. Čakala sva pred zaprto agencijo, kjer sva prejšnji večer kupila karte za ogled Marmornih Katedral. Pridružila se nama je še čilska družina, pokazali smo si karte in ure in zmigovali z rameni. Po desetih minutah je nekdo le prišel, povedal nam je, kam moramo iti. (On je šel na čaj.) Čilski družini je naročil, naj pazi še na naju! Pa smo šli malo peš do zgornjega pristanišča in čez dvajset minut smo dočakali tudi naš čoln, našo vodičko in štart. Ledeniško jezero General Carrera je (po Titicaci) drugo največje jezero v Južni Ameriki. Del pripada Čilu, del Argentini. Njegova smaragdno-zelena barva spominja na barvo reke Soče. Na obali tega jezera so ene najbolj znanih naravnih skulptur, ki so nastale zaradi erozije vode. Različne mineralne tvorbe so iz kalcijevega karbonata – marmorja in so pretežno bele barve, vidni pa so tudi modri in roza odtenki. Tvorbe so kot nekakšne kaverne, v poletnem času, ko je gladina jezera nižja, se v notranjost nekaterih lahko zapelje s čolnom. Imenujejo jih pravi čudež narave, najbolj znane imajo še svoja posebna imena. Svetloba in voda s svojo igro ustvarjata nenavadne odseve. Lepo je. In potem smo šli nazaj proti izhodišču. Nabralo se je že kar nekaj čolnov, kanujev in kajakov in podoba naravnih znamenitosti s kopico turistov je bila bistveno drugačna. Takole smo kvarili podobo narave. Voznik čolna je razumel slovensko, zato je dal gas. Vrnili smo se v turistično destinacijo. Na srečo je za dostop do teh znamenitosti iz obeh smeri par sto kilometrov makadama, zato je tu še malo miru. Letošnjo turistično sezono pa so izjemno redki tuji gosti, zato je miru še več. Tu so delčki s poti do hotela. M. je po poti razmišljal, da bi vodičko lahko peljal na ogled Postojnske jame … Takoj sem bila za, jaz bi ostala tu, tistih nekaj izrazov za različne skulpture bi že naštudirala, da bi jo zamenjala. Na tem področju je več kot 5 milijard ton marmorja, bom že kako … samo še njo moraš prepričati … a misliš, da ima rada makadam brez postankov ... Večina je še spala, midva pa sva spakirala (na vodičko je pozabil ali pa je samo omenjal ni več) in šla sva naprej po makadamu proti Argentini. Izvozi za posamezne kmetije so redki, še redkeje srečaš človeka na cesti. Vse je lepo - z izjemo makadama. Glede na prvotni plan imava velik zaostanek, a na zemljevidu se kljub temu vsaj malo vidi, da ne stojiva ravno na mestu. Saj bi šla hitreje, a ob taki podlagi in ob taki količini prometnih znakov ne bi bilo zdravo. A je možno še kaj slabšega, se je spraševal M., ko je po slabem makadamu pred sabo zagledal dobro blato. Cesta se je vila po robu, vila sva se tudi midva. Pa saj sva vsaj približno vedela, kaj naju čaka. Pogledi nazaj, vstran in naprej so bili čudoviti, makadam pa kot makadam. Na drugi strani se je pokrajina spremenila v puščavsko. Tudi rastlinje je bilo kar naenkrat drugačno. Kot bi se na drugi strani ožine odpiral drug svet. Še zadnji pogled nazaj, pred nama je Argentina. Za prehod meje sva potrebovala malo več kot pol ure. Imajo pa urade vsak na svoji strani, vmes pa kak kilometer praznine. A R G E N T I N A ! (konec 1. dela)

ujebenti hrvatski provjerač fakta. Moram probat

ti s moj osb kompanjon ..

včeraj opravljen prvi servis...na 1000 km...Panigaz Kranj za 145 eur...

Lahko narises, napises, animiras.....pride od policista na sodiscu vsakic drugacna zgodbica ven. Da tudi lagati ne znajo vedno isto, na koncu pa se ti za mojo besedo s pricami, proti policistovi (ki je vsakic drugacna) drzava vsede na od.

Zato hiti, da nadoknadi.

V glavnem, ta "hec" bo pustil posledice, kje vse in kako bomo še videli. Težko je verjet, da bi se vse to zgodilo nenačrtovano, zgolj v paniki. Te spremembe v svetu bo nekdo izkoristil, drugi izgubil...morda je bil nek pretres potreben, koristen, škodljiv...težko pa nepredvidljiv

to verjamem, jaz imam približno jurja razlike med zimsko letno vožnjo na SF+, in 2 na ToF. S22 zadnja kot kaže bo nekje znesla med 3 do max 4jurje če se bo sedanja obraba znižala.

Znam, za jedan grad...

31.12.2019 - @ Starigrad-Paklenica