Dvorana slavnih

No ajde otroci, ker ste tako želeli še nekaj ostalih utrinkov iz preteklih dni... ? Spodaj znamenita soteska Viamala. Kdor ima priliko, obvezno mimo..... slike žal ne zmorejo pričarati impozantnosti dela narave! Okoli tega hotela se je pa še Janez 007 Blond podil... izgleda bilo po tistem bolj malo gostov ? Ta dva pa čakata na asistenco.... baje že kar dolgo ???

Danes so pa Goof in nekaj njegovih pasjih kolegov iz enote reševalnih psov KD Ljubljana oobiskali dom starostnikov in jim malce popestrili dan ❤️ Na sliki Goof in Boka, ko se psihično pripravljata na zahteven obisk varovancev doma.

Naša je tud delaven kuža?? 20200912_122951.mp4

zelo dobro napisano in povedano!! Dr. Matjaž Figelj , dr. med., je specialist interne medicine, subspecialist in magister paliativne medicine, ki dela v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica, je zopet direktno podal dejstva o covidu - 19 Vredno branja do zadnje besede. Resnica velikokrat boli, čas je, da se zbudimo in jo živimo. Hvala za ta zapis! Sedem resnic za učinkovito spopadanje z epidemijo covida-19 Strategija spopadanja z epidemijo covida-19 pomembno vpliva na življenje dveh milijonov ljudi v Sloveniji. Da bo učinkovita, mora biti zasnovana na prepričljivih predpostavkah, ne na lažeh. Pri snovanju strategije bi morali upoštevati sedem osnovnih resnic. 1. Smo družba 21. stoletja, ki se razlikuje od družb iz časov, ko so bili omejevalni ukrepi (karantena v pristaniščih) edina strategija za preprečevanje vnosa kužnih bolezni v skupnost. Tedaj so bili posamezniki dolžni spoštovati omejevalne ukrepe, danes imamo pravico, da jih ne spoštujemo. Posameznik, ki je zaprošen (omejevalnih ukrepov ne odrejamo), da gre v karanteno, žrtvuje svobodo in socialno varnost (dohodke, izguba službe) za dobro skupnosti. Medicinska etika se senzibilno odziva na omenjeno »neravnovesje« z etičnim načelom recipročnosti. Če posameznika zaprosimo, da omeji svojo svobodo v korist skupnosti, smo moralno zavezani, da mu z recipročnimi dejanji omogočimo spoštovanje omejevalnih ukrepov. V primeru karantene smo moralno obvezani, da mu zagotovimo nadomestilo izpadlega dohodka in zajamčimo, da ga bo delovno mesto počakalo. Kaj lahko v zameno ponudimo otrokom? Z restriktivnimi ukrepi jim ne dovolimo več njihovega temeljnega bistva, da so otroci. Cele razrede zelo verjetno zdravih otrok za deset dni zapiramo v stanovanja, ko sošolec zboli. Ali recipročno dejanje v tem primeru sploh obstaja? Ali lahko otroke žrtvujemo? 2. Epidemija ogroža naša življenja. V kolikšni meri? Letos bo na svetu zaradi covida-19 predvidoma umrlo milijon ljudi (zaradi preglednosti številke zaokrožam; nadaljnji razmislek temelji na dosedanjih izkušnjah s potekom epidemije). Je številka velika ali majhna? Postavimo jo v kontekst. Na svetu vsako leto umre en odstotek populacije – 80 milijonov ljudi. Zaradi covida-19 bo letos predvidoma umrlo 1,2 odstotka več ljudi kot običajno. »Letna svetovna umrljivost« se bo z enega odstotka zvišala na 1,01 odstotka. V Sloveniji letno umre 20.000 ljudi, zaradi covida-19 jih bo letos verjetno umrlo dodatnih 240, v mestni občini Ljubljana se bo običajna številka 2900 umrlih zvišala za 35, v mestni občini Nova Gorica pa se bo številka umrlih 310 zvišala za 3,5. Med umrlimi zaradi covida-19 so večinoma ljudje v zadnjem obdobju življenja, ki bi tudi brez covida kmalu (tedni, meseci) umrli. 3. Epidemiološki ukrepi epidemije ne odpravljajo, jo zgolj podaljšujejo. Kužne bolezni, ki je prisotna v družbi, s karanteno ne moremo odpraviti. S karanteno le preprečujemo vnos kužne bolezni v družbo. Odločitev za spomladansko splošno karanteno je bila predvidljiva napaka. Problem epidemije smo prenesli na kasnejše obdobje in ob tem povzročili veliko škode. Potek epidemije je pomembno opredeljen z gostoto prebivalstva. V New Yorku se je epidemija hitro razplamtela, število imunih po preboleli okužbi je hitro naraslo, epidemija se je hitro umirila. V razpotegnjeni prekmurski vasi se bo epidemija širila počasi, imunost prebivalcev bo naraščala počasi, epidemija se bo zelo počasi umirila. Na potek epidemije vplivamo tudi z epidemiološkimi ukrepi – zelo restriktivni ukrepi bolj upočasnijo potek epidemije kot manj restriktivni. Trenutna strategija bo epidemijo v Sloveniji razvlekla predvidoma na več let. Okužbi ne bomo ušli, le kasneje se bomo okužili. 4. Epidemija je minimalen medicinski problem. Če sploh je. Zdravila proti virusu nimamo. Podporno zdravljenje (na primer ventilator, dializa…), ki je del medicinske obravnave bolnikov s težko potekajočimi boleznimi, ne le bolnikov s covidom-19, je rutina, ne problem. Epidemija zelo verjetno ne bo postala zdravstveni problem zaradi morebitnih prevelikih potreb po zdravstveni oskrbi bolnikov s covidom-19 (gostota prebivalstva v Ljubljani je bistveno nižja kot v Bergamu in New Yorku). Če pa bodo take potrebe nastale, triaža, del zdravniškega vsakdana, ni medicinski izziv. 5. Kritična distanca do znanosti in široki pogledi. Ni vse zlato, kar se sveti. Raziskovalci in uredniki strokovnih medicinskih revij poudarjajo, da je kakovost mnogih raziskav v povezavi s koronavirusom, objavljenih tudi v uglednih medicinskih revijah v obdobju koronahisterije, nizka. Rezultati nekakovostnih raziskav pa niso relevantni. Izkušnja z zdravilom za gripo Tamiflu, ki se je po sistematski analizi vseh opravljenih (tudi skritih) raziskav (dokaz z največjo težo v medicini) izkazalo za neučinkovito pri zdravljenju gripe, nas svari, da opreznost ni odveč. Ozek pogled, usmerjen v izsledke raziskav v povezavi s koronavirusom, nam ni dovolj v pomoč – kljub ogromnemu številu raziskav epidemija vsepovsod po svetu nadaljuje svojo pot. Prepustimo znanost raziskovalcem. Potrebujemo širše poglede. 6. Epidemija je moralno-etični problem. Žal spregledan. Medicinski stroki moramo biti hvaležni, da nas je informirala o treh pomembnih dejstvih: zdravila za covid-19 nimamo, z epidemiološkimi ukrepi epidemije ne moremo odpraviti in virus bo ostal med nami. Medicina se tu konča. Kako naprej? Poiskati moramo pot, ki bo za kar se da veliko ljudi čim manj boleča. Izbiramo lahko med dvema možnostma: ali naj z zelo restriktivnimi ukrepi prerazporedimo število žrtev na daljše obdobje (le navidezno bomo imeli manj žrtev) in z ostrimi ukrepi družbo ohromimo ter znižamo kakovost življenja? Ali pa naj z blagimi, manj restriktivnimi ukrepi živimo kakovostno, zavedajoč se, da bo število žrtev epidemije skoncentrirano v krajšem obdobju (navidezno bo zato žrtev več)? Dejstvo, da bodo zelo restriktivni ukrepi povzročili socialno katastrofo, nam bo olajšalo izbiro. Izbira poti bo odvisna od naših vrednot – od tega, kaj v življenju cenimo. Stroka nam pri omenjenih odločitvah ne more pomagati. Odločitve, oblikovane na podlagi vrednot, so moralno-etične. Zato je epidemija moralno-etični problem. Družba se bo na podlagi svojih vrednot odločila, kako naprej. Odločitve bomo uskladili, ukrepe za obvladovanje epidemije pa prilagodili odločitvi. Odločevalci so lahko le moderatorji omenjenega procesa. Čas je torej, da se zdravstveni strokovnjaki vrnemo v zdravstvene ustanove in da se epidemiologom zahvalimo za njihovo pomoč in sodelovanje. 7. Vrednota naj bo človek, ne življenje. Odločevalci v bran restriktivnim ukrepom pogosto ponujajo dejstvo, da je zdravnikom življenje sveto, da šteje vsako življenje. Prepričanje, da je življenje (in ne človek) vrednota, zlahka vodi v napačne zaključke: nesmiselno podaljšujemo življenja bolnikov v zadnjem življenjskem obdobju in jim s tem povzročamo trpljenje; med epidemijo se odločamo za zelo restriktivne, praktično neizvedljive in dolgoročno nevzdržne ukrepe, ki povzročajo več škode kot koristi; ker imamo pred očmi le življenje, odnos do človeka postane nepomemben – z lahkoto smo neprijazni, neiskreni, poniževalni in nespoštljivi. Zavedanje, da mora biti vrednota človek (in ne življenje), bo izzvalo nasprotno vedenje: v zadnjem življenjskem obdobju bomo bolnikom ponujali udobje, lajšali bomo njihovo trpljenje; med epidemijo se bomo odločali za blage, smiselne, izvedljive in dolgoročno vzdržne ukrepe, ki ne bodo povzročali škode; do ljudi bomo prijazni, iskreni, sočutni in spoštljivi. Tudi v ženevski deklaraciji, ki je današnjemu času prilagojena Hipokratova prisega, je vrednota človek – deklaracija poudarja pomen človečnosti, dostojanstva in spoštovanja bolnika ter njegove avtonomije; govori o spoštovanju, ne svetosti življenja; opozarja, da »svojega medicinskega znanja niti pod prisilo ne bom uporabljal za namene kršenja človekovih pravic in svoboščin«. Medtem ko razmišljamo, s kakšnimi ukrepi bomo obvladovali epidemijo, se je družba že odločila. Učitelji in starši želimo, da otroci hodijo v šolo, mladina se želi zabavati, odrasli kljub epidemiji hodimo v službo, 3000 vernikov na Brezjah si želi verskih obredov, družine želijo obiskovati starostnike v domovih ostarelih, veliko nas je dopustovalo… Vsi želimo živeti življenje. Družba je strategijo spopadanja z epidemijo zgradila na čvrstih temeljih: naš beton je sprejetje dejstva, da moramo z epidemijo živeti in poskrbeti za prihodnost naših zanamcev; naše jeklo je upanje, da ne bomo prav mi žrtve virusa. Solidarno (brez prisile) smo za našo vizijo pripravljeni žrtvovati celo življenje. Družba je težko domačo nalogo opravila. Z odliko. Ko bodo domačo nalogo opravili tudi odločevalci, bomo zmagali. Tedaj bo NIJZ s spleta umaknil tone nesmiselnih priporočil, v katerih se bomo, kot pravi odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak, zadušili. Nadomestili jih bodo z jasnim, univerzalnim sloganom: »Škoda, simply clever.« Ne, ne, ne, opravičujem se: »Epidemija, preprosto, s pametjo.« Matjaž Figelj, dr. med., je specialist interne medicine, subspecialist in magister paliativne medicine, ki dela v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica.

Pozdravljeni Štromarji! Malo prebujam tole temo! ? Na FB smo ''prebudili in na noge postavili'' skupino SUZUKI V-Strom SLOVENIJA Namen je, da se ponovno povežemo, srečujemo, delimo izkušnje lastniki V-Stromov iz Slovenije. Tako smo 13.9.2020 izvedli prvo srečanje V-Štromarjev, ki so aktivni v naši FB skupini. Na Trojanah se nas je zbralo 15 "Štromarjev". Sledila je skupinska vožnja čez Prebold-Marija Reka-Trbovlje-Radeče-test nove ceste na Podkum-Velika Preska-Šmartno pri Litiji. Super družba, super ceste! Vsi zadovoljni, da so se srečanja Štromarjev ponovno obudila! ? Se vidimo na ponovnem srečanju maja 2021! Lepo vabljeni v skupino tudi ostali lastniki V-Stromov Slovenije! Pa še par fotk s srečanja:

sam da je zastojn ... počaku, da se ohladi

Poški potrebujemo tako malo za srečo ... Na sliki manjka edino moped ... Se pravi 4 stvari

Bencin se bo pocenil, prihaja konkurenca https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vlada-odpravlja-regulacijo-cen-naftnih-derivatov.html

Ženica zdravniku: kupila sem slušni aparat. Zdravnik: kaj vas tokrat boli? Ženica: ma poceni, vam rečem, manj kot 70€.

To ni pobrano z neta to je resnična slika iz naše vasi na začetku korona krize 5.04.2020 ob 8:29

Vem, sem mislil bolj sarkastično, pozabil dodati kakega smeška.

ne bo se .. saj so regulirane samo najvišje vrednosti ... nižje cene so lahko ... pa niso ... konkurence ne bo, saj imajo večino bencinskih servisov Petrol in OMV ... ostala konkurenca jim ne konkurira z nižjimi cenami ... kar naj bodo regulirane, saj je Slovenija premajhna za konkurenco in bi že omenjana monopolista vzdigovala cene kot bi se jim zljubilo ...

Nedelja 20.9.2020 ... foćk

Dončičev friend Boban Jovanović

...včerajšnji?...takega "liskota" pa še nisem videla ...

Danes zjutraj je bilo zopet megleno, zato sem s sabo peljal tudi anorak, in v Idrijski Beli sva si z dežkom "pogledala iz oči v oči" , vendar anoraka vseeno nisem oblekel , ker se mi ga ni ljubilo oblačiti in ker sem vedel, da bi moral svoje kolesarsko oblačilo že po zadnji vožnji dati v pranje ? , jaz pa se itak po vsaki vožnji, doma najprej oprham!

Še nekaj Albule z mojega lončka, posneto 6.8.2020 ob 10,35.

Danes pa naprej? 20200820_201751.mp4

Moje osebno mnenje je, da se bodo goriva podražila in bodo minimalno 1,2 €/l Konkurence praktično ni, dva monopolista obvladujeta več kot 80 % trga s črpalkami z gorivom .... Pričakujem, da bodo šli avtoprevozniki na blokado cest, saj bodo kartelni dogovori glede višine cene goriva ... Ta ukrep ne podpiram in ni primeren za slovenski model edino, če bi se dva monopolista morala odreči vsak po 30 % obstoječih benzinskih črpalkah in jih odprodati konkurenci po celi Sloveniji (MOL, INA, kakšen LUKOIL, SHELL.. ect ect)

Tu sem prenehal brati, ker so spet predpostavke tako na prst prikazane. Omenjeni podatki veljajo pri vseh možnih ukrepih in omejitvah ki smo jih imeli - praktično zaprtje cele države. Zanimivo da zdravnik iz N. Gorice ne vidi samo malo čez mejo, kaj se je zgodilo v Bergamu. Tam se je začelo in ker ni bilo nikakršnih ukrepov (saj gre samo za vrsto gripe) so imeli samo v mesecu marcu 5919 mrtvih za covid-om, pa je Bergamo več kot pol manjši kot Lubljana, ki bi ob takih razmerah imela mesečno cca 15.000 mrtvih (omenjeni zdravnik pa operira s številko 35 na leto ). Pa še naj pojasno zakaj so imeli bolnico praktično zaprto, če je vse to larifari ?? me pa zelo zmoti navedba, "so večinoma ljudje v zadnjem obdobju življenja, ki bi tudi brez covida kmalu (tedni, meseci) umrli.", izjava, ki si jo zdravnik ne bi smel privoščit.

Še FB grupa za radarje. https://www.facebook.com/groups/1349015798823307

as zrasu?

Najboljše je, ko ti ga kdo plača

Zanimiva bi (vsaj meni) bila recimo tale trasa. Štart s kombijem Lj - Jesenice. Pol pa s kolesi prek Mojstrane in Kranjske gore do Jezera. Tam se vkrca v kombi, ki zategne do Vršiča. Sledi spust z bicikli prek Trente in naprej ob Soči... In s kombijem nazaj do Lj. Slovenija je krasna, takih lepih tras bi se dalo splanirati ogromno...

Hip Hip Hura, evo ga, prva fotografija s podarjenim "fotkičem". Ko sem "baterije" vstavil v fotoaparat se ni zgodolo nič, zato sem nekaj časa iskal "gumb" za vklop, in ker mi ga ni uspelo najti sem seveda takoj podvomil v stanje "baterij, zato sem z "modelarskim inštrumentom" najpraj izmeril napetost vseh štirih akumulatorjev, in samo eden je imel napetost nižjo od ostalih za 0,01 V , zato sem akumulatorje vstavil nazaj v njihov prostor in ko sem zaprl še pokrov tega prostora, se je fotoaprat kar sam vklopil ... Seveda je takoj sledil njegov preizkus, seveda na balkonu ...

No...ideja je ok. Pa še izumljat ni treba kaj preveč...malo pobrskaš po straneh v tujini, kjer to deluje. Razdelat bi moral pač trase...da je zanimiva in za vse sprejemljiva...pa morda razdelaš kake trase po težavnosti, zanimivosti...itd. Vse se da...in nič ni problem naredit. Kot sem napisal...zna bit problem, ker te vidijo kot potencialnega zaslužkarja...kar si vložil seveda nihče ne vidi...in to je slovenski problem.

Tudi ta mi je manjkal v bazi. Če kdo najde kakšno napako ali je kaj novega, naj kar javi.

Mislim, da je cona 30.

Počasi se bo začelo ...

NIJZ in STROKA podala ZNANSTVENI DOKAZ, zakaj so lahko včeraj politiki in športniki uživali na večerji v zaprtem prostoru BREZ MASK in BREZ DISTANCE.

Ja lep je Albula in tudi drugi Švicarski prelazi Pa ajzenponarji zelo visoko vozijo, kar normalno čez 2km nm SREČNO

jaz imam samo enega pa tako spi, ubogi človek k ma 3

Kolo se mi zdi kar nevarno prevozno sredstvo, predvsem na prometnih cestah. V kratkem sem videl dve prometni nesreči z udeležbo kolesarja...danes je bil ob kolesu kombi tujih reg. tablic., dovolj je, da te kakšen nepreviden voznik zrine v jarek. Sam uporabljam za izlete motorno kolo, kolo pa le za rekreacijo vedno na isti trasi,. Malo prometna hribovska cesta, pa še tam se ne počutim popolnoma varno...za krepitev stegenskih mišic, da se preznojim, dvignem pulz...nabiranje kondicije. Taka kombinacija zame ni...zna pa biti zanimiva za nekatere.

Lokalno vozi takšna verzija čez Pohorje...vmes pobira in odlaga kolesarje. Mislim, da starta zjutraj ob 9h in se vrača ob 17h. To je sicer bila poletna varzija...ne vem če v jesenskem času vozijo. Da pa bi tako fural po Sloveniji pa ne vem.... Imaš pa takšne opcije recimo z ladjo ob Donavi. Enak sistem. Nabašaeš sebe in kolo...pol te pa nekje skipajo...kolesariš 20, 30...km...kjer je pač zanimivo. ladja na dogovorjenem mestu čaka...se nabašeš (skupina seveda) in dalje. Na ladji so tudi obroki in spanje. Imaš pa več opcij glede na št. dni in kolesarskih tras. Je pa tega tudi nekaj na Nizozemskem in seveda še kje...

Tudi novejši piskajo - predvsem na vključene rdarske tempomate ?

En podoben je pri nas "na hrani" , samo da ima samo eno liso na hrbtu. lp

Da niste nataknjene podnevi

Jutri Enkrat pa dokončam načrt