Dvorana slavnih

Ni karirast prt, je pa dobr, pa na jadranski magistrali malo bolj na jug.

Glede na to, da je za te dni tu napoved do 40 stopinj, smo se s 1000 mnm preselili na 1400 mnm. Seveda smo se najprej na izviru oskrbeli z ledeno hladno vodo, ima namreč 5 stopinj ?

Temu se reče pasja vročina

Večerna vožnja

Štart jutri popoldan. En naš forumski kolega. Sam tolk, v info...

Hrvaška obala čist kul, Bosna pa... Najdu reko za ohladit... So me babe gledale k boga Grčija konc avgusta, z mopedom no way ?

Magnifico bi reku: Hir end der end evriver...

Pred 30 leti smo se od cepili od Hrvaške. Sedaj bi se pa naj cepili, da pridemo v Hrvaško. Tale izjava prebrana na 24 ur me je pa nasmejala pa še zamisliš se lahko nad njo

Ker je bil napovedan višek vročine, smo se pognali še malce višje na hladno ?

Danes sem koncno dobil motor. Če ravno ga nisem imel predhodno možnosti testirati, razen tega, da sem se usedel nanj v salonu, lahko samo rečem, zadetek v polno. Tole se pleje kot po tračnicah, brez najmanjšega napora, kot bicikel. Super stabilen, okreten, lahkoten, nenaporen motor. V4 agregat vleče že od 3000 navzgor. Ker je nov, preko 6500 nisem šel z njim. Peljal sem ga v sport programu, ta bi naj bil za dež, torej najbolj blag način, pa sem komajda izkoristil dobro tretjino plina iz ovinkov. Sedež udoben, drža udobna, glas božanski. Vrtljajev pod 3000 ne mara niti v 2, v trtji se lahko polješ med 3000 in 4000. Quicshifter dela optimalno od 4000 navzgor, menja super gladko. Bliper pa deluje optimalno tudi pri 3000 in manj vrtljajih. Motor je enostavno povedano polikan, je produkt evolucije desetih let. Vse je usklajeno, nič ne izstopa, še bremze so nezahtevne če ne pritiskaš preveč. Nobenega nihanja, podkrmiljenja, siljenja iz ovinka, pravzaprav gre v ovinek in iz njega popolnoma sam. Peljati se da na easy, če pa malo odvrneš pa ti hitro pokaže kdo je glavni. Verjamem, da nikoli ne bom niti približno izkoristil njegovega celotnega potenciala. Na zadnje sem plejal golo Yamaho MT-10. Proti Apriliji je pravi štor od motorja. Ko pelješ ta motor se režiš ves čas. To je enostavno uživancija v polno. Še sedaj ne morem verjet, da se ga pelje tako lahkotno a nudi toliko užitka in se v njem skriva brutalna moč. Napravil sem 90 km ovinkov, pri tej vožnji je porabil 6.7 l/100 km. Ko bo utečen in ga bom malce bolj gonil bo sugurno 8 ali 9. Edini malenkosti, ki sta mi doslej padli na misel sta ogledala in joystick na krmilu. Joystick je preveč občutljiv in premajhen, z rokavicami ne gre, je treba z golo roko in še tam moraš pazit, da te uboga. Ogledala so malce premajhna, ne nudijo dobrega pogleda nazaj. To pa je tudi vse. Zaščita hladinika je obvezna, po 90 km mi je že en kamenček napravil odtisek na lamelah. Že danes bom naročil. Pa kakšne nalepke za rezervoar in okvir motorja, da ga ne zdrgneš z škornji. To pa je tudi vse, razen seveda pameti, ker Tuono te zna hitro zavesti v skušnjavo.

sem zapisal ok v karlobagu tule:OK Karlobag

Tu pa tam...

Tale film sem nekako spregledal dober film,kaj dober odličen film Danes na TVS 1: Film o vojakih, ki niso hoteli streljati Na sporedu: V ponedeljek, 26. 12. ob 21.00 na TVS 1 "Po vseh perverznih filmih v službi nič manj perverznega nacionalizma je Generacija 71 veter, ki odnaša smrad tako pogosto zlorabljene umetnosti ..." o novem slovenskem filmu, v katerem ima tudi sam manjšo vlogo, pravi bosanski zvezdnik Zijah Sokolović. Ana Jurc 23. december 2011 ob 21:20 Zadnji poseg: 26. december 2011 ob 10:08 Ljubljana - MMC RTV SLO, STA Generacija 71 podaja slovenski pogled na vojno na območju nekdanje Jugoslavije. 'Je film nekoga, ki je lahko pobegnil in ki mu ni bilo treba trepetati za življenje svojcev', pravi Slatenšek. Sporočilo filma je, še pove, morda utopično, a resnično: 'Če vojaki ne bi streljali, bi bil svet boljši.' Foto: MMC RTV SLO Film je nastal v produkciji Casablanca film production in TV Slovenija v sodelovanju s FilRouge in Nukleus film. Za animacijo je poskrbel Darko Vučenik, za glasbo pa Dubravko Robić. Foto: RTV SLO Boštjan Slatenšek: 'To je zgodba o času zla, ko si fantje, ki leta 1991 služijo vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA), zastavljajo vprašanja, kot so Streljati ali ne streljati?, Na koga streljati?' Podnaslov Generacije 71 je Film o vojakih, ki nočejo streljati. Foto: RTV SLO Boštjan Slatenšek je novinar, fotograf, vojni poročevalec in režiser. Kot fotoreporter je poročal o vojnah na Kosovem, Izraelu, Iraku, Čečeniji, Etiopiji in Afganistanu. Podpisuje tudi režije več dokumentarcev: Prgišče žalosti, Goa, mesto sreče in vir preživetja ter "The Hardest Thing". Foto: RTV SLO Sarajevčan Boris je po očetu Srb, po mami Hrvat, zaljubljen pa v muslimanko Selmo. Verjame v bratstvo in enotnost ter državo, ki v resnici ne obstaja več. Foto: RTV SLO Zanimivo je, da v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih ni bilo posnetega niti enega filma o osamosvojitveni vojni - zdaj pa se nam obeta že drugi v pol leta. Potem, ko je poleti Jure Pervanje predstavil svojo 1991 - Neizstreljeni naboj, zgodbo o prijateljih med služenjem vojaškega roka v JLA, ki se z začetkom vretja na Balkanu kar naenkrat znajdeta na sovražnih straneh, v ponedeljek na male zaslone prihaja še ena filmska obravnava prelomnega leta 1991. Generacijo 71, film režiserja in scenarista Boštjana Slatenška, bo TV Slovenija na prvem programu premierno predvajala 26. 12. ob 21.00. Slovenec in Hrvat v JLA: Ostati ali pobegniti? Dogajanje se začne ob krvavem razpadu Jugoslavije spomladi leta 1991, ko skupina mladih vojakov šteje dneve v mali kasarni ob hrvaško-bosanski meji. Država in vojska, v kateri služijo, razpadata, le lučaj stran se rojeva vojna. Slovenec Viki, Hrvat Drago in Sarajevčan Boris so stražarji, ki se na služenju vojaškega roka spoprijateljijo. Oboroženi srbski civilisti začnejo napadati vasi blizu njihove male kasarne. Po prvih silovitih napadih in zločinih nad hrvaškimi civilisti se Drago in Viki odločita za beg, Sarajevčan Boris pa, da bo ostal. Narodnostno pisano igralsko zasedbo tvorijo Klemen Mauhler, Asim Ugljen, Almir Mehić, Aleksandar Rajaković, Zijah Sokolović, Sebastian Nared, Bajazit Alomerović, Uroš Jezdić, Žarko Savić in drugi. Tega, kako je k projektu pritegnil Sokolovića, Slatenšek ne mistificira: "Zijah je zelo v redu igralec: pokličeš ga in ga vprašaš. Če mu je tekst všeč, pristane." ''Generacija 71 je film o ljudeh, ki se znajdejo sredi vojne vihre zaradi njim tujih idealov. Generacija 71 so pozabljena močna čustva, ki jih film vleče iz danes že nezavednega, ker želi spomniti, da bi opomnil, in Generacija 71 je film tudi o tem, kako iz malo narediti veliko. Sodelovanje pri enainsedemdesetki mi je bilo v čisti užitek," je o snemanju povedal Aleksandar Rajaković, ki igra našim prijateljem naklonjenega vodnika Branka. Slatenškova največja želja za njegov film je, da bi ga predvajali tudi na sarajevskem festivalu, sicer pa upa tudi na distribucijo po artkinematografih. Rdečo nit zgodbe dopolnjujejo dokumentarni izseki iz hrvaških in slovenskih televizijskih poročil iz tistega obdobja, na nekaj mestih pa za hip v dogajanje vstopijo celo globoko simbolični animirani liki (idejo zanje je Slatenšek dobil ob gledanju z oskarjem nagrajenega animiranega filma Valček z Baširjem, sicer pa so delo Darka Vučenika). Morda se zdi presenetljivo, da se je Slatenšek, ki ima za seboj fascinantno kariero novinarja, fotografa, vojnega poročevalca (spremljal je krizne razmere na Kosovem, v Izraelu, Iraku, Čečeniji, Etiopiji in Afganistanu) in snemanja dokumentarnih filmov, tokrat tematike lotil s kombinacijo dokumentarnega, animiranega in igranega filma, pri čemer močno prevladujejo elementi slednjega. Sam se s tovrstnimi etiketami ne obremenjuje, češ da filme "loči na dobre in slabe, ne na igrane in dokumentarne". Ideja za film se mu je porodila že pred desetimi leti, realizacija pa je takšna, kot si jo je želel že takrat. Resnična zgodba vojakov, ki niso hoteli streljati Vprašanje avtobiografskosti se, glede na to, da je Slatenšek poleg vsega naštetega tudi pripadnik generacije 71, postavlja kar samo. Snov za scenarij je dejansko zajemal iz lastne izkušnje leta 1991, ko je bil prisiljen bežati iz JLA. "Za film sem jo sicer poenostavil, ampak to je v bistvu moja zgodba. Človek, ki igra taksista, je bil z menoj v vojski. On je tisti, ki je ustavil in pobiral trupla, ki jih vidimo na enem od dokumentarnih posnetkov. Sam sem bil kmalu doma, a sem potem še nadaljnja štiri leta spremljal, kaj se je dogajalo z mojimi prijatelji. Film je zato posvečen tudi vsem, ki so ostali tam in branili Sarajevo in druga bosanska mesta." Težko je bilo najti že Titovo sliko Kot se pri filmih s tematiko polpretekle zgodovine rado primeri, sta svojevrsten izziv pomenila tudi kostumografija in scenografija začetka devetdesetih let, ki so jih morali poustvariti. "Silne težave smo imeli, ker v slovenskih fundusih nismo našli nobenih uniform; dobili nismo niti Titove slike – na koncu sem eno našel na svojem podstrešju. Uniforme smo si nato sposodili od podjetja Jadran Film. Očitno imamo v Sloveniji nekam čuden odnos do svoje polpretekle zgodovine, saj so vse te stvari bliskovito izginile iz naših življenj. Enako se je zgodilo z arhivi: zelo so slabo urejeni in gradivo iz tega obdobja izginja." Nekoč Jugoslavija, danes Evropa Kljub temu, da film med drugim tematizira rastoče napetosti med pripadniki različnih narodnosti, ki se znajdejo v isti kasarni, pa iz Generacije 71 veje tudi jugonostalgija – predvsem po zaslugi glasbe bendov, ki so zaznamovali tiste lepše, složnejše čase; kaj lahko je prepoznati skladbe Azre, EKV-ja, svetlolasa ikona Tajči pa dobi celo zabavno karaokeizvedbo. "Jugonostalgija gotovo je bila prisotna," prizna Slatenšek. "Današnja združena Evropa v nekaterih elementih ni bistveno drugačna od nekdanje združene Jugoslavije. Tudi danes se v Evropi sprašujemo: Je vredno živeti skupaj ali ni? Če se bomo to iskreno vprašali, bo morda laže najti pravi odgovor, kajti včasih je bolje ostati skupaj, včasih pa tudi ne."

V Karlobagu ga po mojih podatkih ni, je pa pred Karlobagom, v kraju Ribarica.

Hallo Roberto, umiri se malo, sicer "te bo luznlo" ... (ura), ? (ostalo) ... ?

Zvezde so (ampak ne Astra Zenica) spet poklopile in lahko sem odjadral na moto energetsko točko na Jadranu. Nekako naravna in logična izbira za slo motorizem. Prva misel je vedno bila, na morje ... Danes, ko pišem, ugotavljam, da je bil prejšnji vikend idealen, kar se tiče vremena in gužve, po drugi strani pa na motorju je vedno lepo, tudi v vročini. Tokrat sem se odločil, da bo stvar povsem na easy, dan je dolg, krajši ogledi in milina. 1. dan Tranzitni del po AC Maribor-Zagreb-Karlovac, pri čemer sem za prehod meje s Hrvaško izbral Dobovec izvoz AC Žetale), saj je promet na AC kazal na to, da bi se moral gužvati ali čakati, ne eno, ne drugo pa ni ok. Na meji brez zapletov (izpolnjen obrazec in natisnjen, EnterCroatia), gladko skozi, na drugi strani malo privajanja lokalnemu prometu, nato brez težav do Karlovca, kjer se začne lepši del D1 ceste. Prvič sem stal v Slunju, tankanje in malica. Krenil sem brez pretiravanja od doma nekje ob 8:30. Nato vožnja proti Plitvicam, kjer sem si ogledal devastirano Titovo vilo na Plitvicah, na samem izvoru potoka Plitvice. http://pogledaj.to/arhitektura/titova-vila-izvor-opljackana-i-zaboravljena/ Zaradi plenjenja in prenosa upravljanja vile na NP Plitvice, je postavljena rampa, ki preprečuje dostop do same vile (cirka 800m je potrebno peš). Pravi motorist seveda pride z lahkoto mimo, sploh če ima stranske kovčke Nisem eksperimentiral, lepo sem parkiral v bližini in sprehod po hladu skozi gozd. Milina. Cesta do Vile oz "parkirišča" je asfaltirana, tu pa tam kakšna luknja itd. Nahaja se sicer tukaj. https://www.openstreetmap.org/#map=18/44.90296/15.57178 (Titov predsedniški apartma zgoraj). Okolje je idilično, mir in tišina. V kovčku sem pozabil "selfie stick" tako da nisem fotkal iz zraka. Prav tako si nisem pogledal skrivnega tunela v vili, ki je bil narejen kot izhod v sili (kdaj drugič), raje sem užival v naravi. Moj prihod je razburil sedanje prebivalce ostrešja, ki so postali precej nervozni in se prišli pokazat Kune. Cesta od vile proti civilizaciji. Vstopnine ni, tudi ni nadzorne kamere kot je to napisano ... Razgled do križišča nazaj na D1 1A. Nato mirna vožnja do Korenice, kjer se je moje nepretiravanje obrestovalo, saj je obratoval loparček. Na desno smer Gospič in spust proti Karlobagu na Jadranko. Cesta bolj ali manj prazna, tu pa tam kakšen historični primerek Spust na Jadranko in lepo lagana vožnja do Paklenice. Nobenega pretiravanja, tu pa tam že kakšen motorist ali grupa. Bivanje v Apartmajih Paklenica in obrok v restavraciji Marin (isti lastnik. https://www.openstreetmap.org/#map=19/44.29255/15.45602 apartmaji so tukaj na desni, niso vrisani, bom moral sam ... In nato sem bluzil do večera in spanja. se nadaljuje ...

Mater maš dolg selfie stick...

Glede stroke, če se malo odmaknem od teme. Stroka nam tudi govori, da smo motoristi največji norci in krivci za večino nesreč. Jim verjameš? So nezmotljivi?

3. dan Odločil sem se za zgodnje vstajanje in ob 7:00 sem že drasjal proti Karlobagu-Senju, mejni prehod Novokračine in nato čez Slovenijo domov. Ob 12 uri+ sem bil že doma na kosilu. Popoldne sem umival. Lep izlet petek-nedelja, veliko naravnih lepot (nekomercialnih), krasne ceste. Še se bom vrnil. Kratko ali slatko Težav ni bilo, razen da moram menjati gumice na vetrobranu (sem že) pa oiler mi je vso olje pokuril V prilogi ruta za Garmin, če bi morda komu prišla prav...Paklenica 2021 pomlad.gdb Sled-track celotna.gpx

Scensko parkirišče. cesta do Ključice oziroma nazaj Nato sem nadaljeval po stranskih cestah do Benkovca, kjer sem primoral dokupiti vodo, saj 1.5l vode ni zadoščalo. Hotel sem si ogledati še ostanke trdnjave Kličevice, https://www.openstreetmap.org/#map=18/44.03376/15.56803 vendar bi bilo potrebno splet preoblačenje, lepo se je ogrelo in nekako sem imel dovolj lutanja. Preko Malseničkog nazaj v Paklo, trgovina Tomy, vklop klime in tvja ter jadranski lenvivec

2. dan Zjutraj sem ob pregledu ugotovil, da Mitasko na Jadranki svaljka tudi ob povsem turistični vožnji. Ok, očitno je tam res grob asfalt. Drugi dan v planu ena krožna v zaledju NP Krka. V smeri Obrova in slapov reke Zrmanje zapuščen objekt. Nato vožnja Gračac-Knin. Trasa Gračac-Otrič je odlična cesta (po prenovi) in se da fino pritisniti. V Kninu obisk vasi Raškovići (znanec). Nato pa vožnja po stranskih cestah do NP Krka-Brljansko jezero ter ogled Manojlovačkih slapov. https://www.openstreetmap.org/#map=19/44.01079/16.03443 <-- tu se da parkirat na serpentini, sta zadaj ravno dva lepa parkinga v senci. Brljansko jezero. Nato cirka 20 minut po urejeni stezi do slapa Manojlovac (razgledna točka za slap je sicer iz druge strani hriba). Tu se da priti čisto blizu. Ni vstopnine, nikjer nikogar. Tu se steza nekako konča, zato je potrebno po stezici ob slapu navzdol. https://www.openstreetmap.org/#map=19/44.01479/16.02593 Tu pa sem imel selfie stick zraven, malo sem stopil na prste in je šlo Neokrnjena narava, lepo za videt, prava milina, modrasev nisem srečal. Tu sem parkiral.

Ugotavljam, da je pred enim tednom minilo 20 let od mojega logiranja sem gor in nekaj tednov/dni? več od aktivnosti te strani. Sicer ze dolgo nisem več aktiven na forumu(pa še dlje nič več motorist), vseeno pa si bom dovolil napisati, da smo se pred dvemi desetletji motosvetovci imeli lepo na vseh skupnih vožnjah, forumskih srečanjih in podobno. Hvala vsem za lepo preživete trenutke z vami. Upam da se še kdaj srečamo, čeprav verjamem da najbrž ne več tako mnozicno. Sonce naj vam sveti vsak dan!

Danes zjutraj 7.15 drugi pikec pfizerja. Cepljenje iz osebih razlogov, ne zaradi morja, ampak, ker se mi ne da tedensko stati v vrsti za testiranje. Po 5 pivih in 11h garanja vse ok, BP. Tako da strah pred pikecom odveč. In še vedno mislim, da je korona nateg. Če je bila umetno ustvarjena, ali pa naravno, so jo pokvarjeni ljudje izkoristili za jebanje naroda. Ustvarjanje strahu in panike, za mahinacije, ki peščici ljudi pridejo prav.

Za vse ostale vem in ze ko smo pri Ribarici nikdar ma res nikdar ne se ustavljat v tej Restovraciji ker je popolnoma v k... sleparjo ni hotu postrec na vrtu kao piha veter ni sprejemal kartice kao da ne dela terminal lih da smo zbrali kune za placat kosilo en Mariborcan nam je dal 10 kun da smo laho placali.racunajo vsak koscek kruha v ceni kalamajev ni vsteta priloga ...in se drago za tisto kar smo dobili https://www.google.si/maps/@44.5592194,15.0324369,3a,75y,214.59h,72.1t/data=!3m6!1e1!3m4!1sxK3Ud7hzDq7NWy_AwBcmew!2e0!7i13312!8i6656?hl=sl

Stroka pelje to državo... sej vidimo kam...

Stroka je izgubila precej kredibilnosti. Najbolj pa bode dejstvo, da se upošteva samo določen del stroke in to tisti ki kriči v "pravo" smer.

Jaz sem že zdavnaj rekel, da imajo naši odločevalci eno zelo čudno drogo. To jim seka, da dol padeš. Upam, da bodo pretiravali. Z drogo mislim.

Crkne ponavadi mali koračni motorček in sicer tako spredaj, še bolj pogosto pa zadaj, v največ primerih zaradi vdora vode. Ampak ta koračni motorček ni drag...Čarman motorsport je to rihtal...tudi meni! Malo večja težava je, če crkne oz. zariba mehanizem za zategovanje zadnje vzmeti. To se pa po navadi dogaja zato, ker 120 kilogramski možakarji spreminjajo prednapetost vzmeti med tem, ko sedijo gor s svojo boljšo polovico! Prednapetost se spreminja samo ko je motor razbremenjen in se ne premika po cesti, samo enim to ne potegne, pol pa jokcajo, da se je ESA pokvarila! Tudi mojo ESA je prejšnji lastnik zjebal na tak način...sem dal potem gor rabljen mehanizem od GS-a, ki je že bolj dodelan in robusten, pa gotova maša Seveda, če boš šel pa v Avtoval, ti bodo pa prodali celo novo zadnjo vzmetno nogo, ker tega malega koračnega motorčka za dušenje ali pa mehanizma za zategovanje vzmeti posebej ne dobiš! Cena nove zadnje vzmetne noge je potem pa pol motorja! Enako velja recimo za ABS modul. Če ti bo crknil noter motorček, ti bodo na uradnem servisu prodali nov modul za 1500€. No, popravi se ga pa za kakih 150€ max. Ali pa kupiš rabljenega, ker jih je na trgu veliko na voljo...sam povem!

Kratko. Še brez vročine.

Danes smo se po celodnevnem kuhanju pri 37-38 stopinjah, mehko kuhani ?, zopet preselili v hribe ?

IMG_3676.MP4 IMG_3677.MP4

Nobena kavica ni tako dobra, kot tista tam v senci, ob kakem studenčku... Za posladek pa piškoti...

Od petka do ponedeljka sva malo bluzila po jadranki.....obrnila nazaj pri novem pelješkem mostu.....pa skok na Biokovo...pa še malo bluzenja po jadranskem zaledju.....zdaj je bilo to sploh pametno po tistem kamenju se furat pri +35°C - NOT.....skratka fajn je blo, kot vedno! Še malo vtisov, ker menda brez slik ne velja! Brez kofetkanja na poti pri nama ne gre, pa ni važno kje Vroče je bilo pa tako, da se je vse topilo... .... še motorja sta se nama pod ritjo skrčila od vročine Ker so se vmes med najinim potepom spet spremenila pravila za povratek iz jadranske obale v SLO ( o kakšno presenečenje ), še koristna informacija: Hitri test se da narediti v "Dom zdravlja" v Paklenici, vsak delovnik. Z evropsko kartico zavarovanja stane to 210 kun s papirjem v angleškem jeziku. Na test se prijavite na Tel: +385 23 647 197, naslov je Ul. Starigradskih Zidara 7, 23244 Starigrad

Malo bom zasmetila s fotkami od vikenda V četrtek pozno popoldne je padla ideja, zato sva šla v petek zjutraj po poznanih cestah. Prometa izredno malo (v pustriški dolini še nikdar tako malo, sploh ni bilo potrebe po prehitevanju), na tistih nekaj prometnih odsekih pa je bilo “da gorje svinji”. Če ne bi bili okuženi z motorizmom, bi najverjetneje kar izpit vrnili. Težko razumem nekoga, ki gre na vse ali nič prehitevati, čeprav bi se lahko ustavil na čudovitem kraju, počakal nekaj minut, da gre kolona mimo in kasneje užival v blaženem miru… Top cvetka je pa bila deklica v Bmwju, ki je sledila svojemu fantu na motorju in prehitevala motoriste v slepe ovinke in to na Rombu (na eni strani stena, na drugi prepad, ograje pa tako ali tako ni). Ne vem, če sem že kdaj zmolila toliko molitvic na motorju, bolno. kreten top.mp4 kolesarji video.mp4 Priporočam, da se ceste skozi Sappado v velikem loku ognete zaradi številnih del (ogromno semaforjev, ki so sami sebi namen, radarjev tudi ne manjka, tako da pri 36km/h se že lahko pričakuje pozdravčke z izleta). Italija je že v prvi karanteni nadgradila bazo fiksnih radarjev, Avstrija in Nemčija sta ji kot zgleda sledili v drugem valu. Katastrofa, radar pri radarju!! Cestnih kontrol je bilo tudi kar nekaj, sploh v Avstriji, v Italiji samo na Falzaregu. Kontrole meja so izvajali samo Avstrijci in še to le na najbolj prometnih mejnih prehodih. Zanimivo, gostišče je ostalo nedotaknjeno Gledajo moj najljubši program Nobenega, ki bi preverjal dB, ni bilo na vidiku. Je pa bilo slišati kršitelje V Oberammergavu Italijan vztraja s ceno 1,20€ za kepico, brez doplačila korneta. A moram napisati, da stane v Kopru kepica slabše pistacije točno 2× toliko in to z doplačilom za kornet?! VID_20210619_142329.mp4

Danes smo ponovno iz hribov na morju, samo državo smo zamnejali. ?

Sušenje sena tako po oltajmersko

Vikend paket-podobno, a obrnjeno v smeri vožnje sobota Stržišče nedelja Zgornje Danje

S seboj sem vzel selfie stick in v miru fotkal ter se predajal naravi in razgledom. Trdnjava je nad reko Čikolo, ki jo npr. opeva nek domoljubni hrvaški pevec v njegovi najbolj znani pesmi (V Mariboru ni zaželjen, komad Čavoglave). Lepi razgledi, lepo za videt, poskokov ni bilo.

Nato je sledila vožnja do kraja Ključ in po urejenem makadamu do parkirišča pod drevesom, kjer je sledilo preoblačenje v kratke hlače in teniske. Nikjer nikogar... https://www.openstreetmap.org/#map=19/43.83568/16.02273 Tu sem parkiral in nato po stezici prečil melišče do ostankov trdnjave. S seboj sem imel zadostno količino vode, ampak to gre za 20 min hoje, ki ni prezahtevna pa tudi vreme je šlo na roko, saj so se pojavili na trenutke oblaki. http://np-krka.hr/stranice/kljucica/100.html

Karloban ni radarja na CRO-GATSO razen če je snečer spustu itak je naselje tako da ni pomebno na lahko 57 skozi?