Skoči na vsebino

Dvorana slavnih

Najbolj popularna vsebina

Showing content with the highest reputation on 14. 10. 2021 v vseh kategorijah

  1. Tamal je spomladi dopolnil 18 let in takoj prodal Duka 125 in nabavil Duka 390. Šele potem je izvedel, da lahko izpit za A2 po skrajšanem postopku dela šele 2 leti po tem, ko je opravil izpit za A1. Lahko bi ga šel delat takoj a iz nule, teorijo, 20+ ur vožnje. Včeraj je naredil izpit in registriral motor. Danes sva imela prvo skupno vožnjo z njegovim "novim" motorjem.
    8 točk
  2. V državah z visoko precepljenostjo vlada panika. Večja kot je precepljenost, večja je poprečna obolevnost za kovidom-19 in večji je problem z novimi sevi, ki so vedno bolj nalezljivi. Še bolj jih bega dodatni paradoks, saj imajo cepljeni posamezniki, če zbolijo, manj simptomov in na videz blažji potek bolezni (“blažji kovid-19”), a večjo umrljivost. Zdravstvenim oblastem ni nič več jasno. Zato ker ne poslušajo neodvisnih strokovnjakov. Kot se spomnite, sem v letošnjem marcu napisala blog Lep pozdrav iz Absurdistana in opozorila na posnetek, kjer je angleški zdravnik dr. Phillip McMillan intervjuval mednarodnega strokovnjaka Geerta Vanden Bosscha – belgijskega vakcinologa, ki se že praktično vse življenje ukvarja z razvijanjem novih cepiv. Bossche je javno posvaril zdravstvene oblasti po svetu, da je cepljenje proti kovidu-19 sredi pandemije velika strokovna napaka in napovedal večino dogodkov, ki smo jim sedaj priča. V resnici niso dogodki prav nič presenetljivi in paradoksalni, če se le poglobimo v zakonitosti imunologije, virologije, epidemiologije in vakcinologije. Pred 14 dnevi je dr. McMillan naredil korak naprej in je hkrati intervjuval ameriškega zdravnika dr. Roberta Malona, ki je razvil tehnologijo mRNK cepiv in Geerta Vanden Bosscha. Njuna predstavitev problematike je bila vrhunska in si jo lahko ogledate na tej povezavi. Ker je intervju dolg skoraj dve uri in je seveda v angleščini, poleg tega pa je zelo strokoven, bom poskušala napisati krajši povzetek. Na začetku samo opazka. Zdravstvene oblasti vlečejo napačne poteze že od začetka pandemije in s tem nadaljujejo še naprej. Že zapiranje držav je naredilo veliko škode in pustilo za seboj veliko mrtvih, dogajanje okoli “cepljenja” proti kovidu-19 pa ima še bolj tragične posledice za večji delež prebivalstva. Oblasti lahko zavajajo ljudi predvsem zato, ker povprečni Zemljan ne pozna osnovnih principov imunologije, mikrobiologije in epidemiologije. Ne pozna podatkov, kako virus okuži človeka, kako se v njem razmnožuje in kako se človekov imunski sistem odzove na virusno infekcijo. Ne pozna izrazov niti njihovega pomena, kot je divji sev, selekcijski pritisk na populacijo virusov, virulentnost, infektivnost itd. Zato težko oceni resničnost zgodbe okoli pandemije, ki jo prodajajo mediji. Kot prvo povprečen Zemljan sploh ne pomisli, da je del resničnostnega šova in sploh ne pomisli, da mu oblasti lažejo. Kot drugo pa ima zelo malo ljudi možnost, da bi preverili resničnost uradnih trditev. V tem resničnostnem šovu, ki mu pravimo pandemija kovida-19, so strokovnjaki in znanstveniki iz področja medicine tisti, ki so razkrinkali laži in zavajanja oblasti po svetu. Taka znanstvenika sta tudi Robert Malone in Geert Vanden Bossche. Znanstvenika s hrbtenico, pogumom in etičnimi načeli. Oglejmo si, na kaj sta opozorila. Oba sta zelo zaskrbljena zaradi neznanstvenega pristopa oblasti do reševanja pandemije v večini držav. Čeprav se v profesionalnem življenju veliko ukvarjata z imunologijo in konkretno s cepivi, nista brezglava zagovornika cepljenja za vsako ceno. Po njuni oceni dejanja tistih, ki sprejemajo zdravstvene odločitve in smernice, kažejo na to, da so popolnoma izgubljeni. Vlečejo neracionalne in neznanstvene poteze samo zato, da bi bilo videti, da nekaj ukrepajo. A na žalost napačnim odločitvam sledi še več napačnih odločitev. Zato pišeta odprta pisma in pozive, opozarjata pristojne agencije v svojih državah, snemata intervjuje, a zaenkrat njun trud ni obrodil sadov. Na našo veliko škodo. Za začetek nekaj dejstev o kovidu-19 in “cepljenju” proti tej bolezni, ki sta jih izpostavila: originalni sev virusa SARS-Cov-2 je bolj ali manj neškodljiv, ker otroci in mladostniki redko zbolevajo oziroma v primeru infekcije nimajo težkih obolenj in izjemno redke zaplete; bolezen je resnični problem le pri starejših ljudeh, ki imajo že nekompetenten imunski sistem in veliko kroničnih bolezni oz. bolezenskih stanj (visok krvni tlak, diabetes, debelost itd.); prebolevniki razvijejo po infekciji robustno in dolgoročno imunost, saj se tvorijo spominske T celice; trenutna cepiva imajo slabo učinkovitost, predvsem zaradi novih sevov. Vsi novi sevi so odporni na vsa trenutna cepiva, ki sprožijo le nastanek protiteles proti S (Spike) beljakovini na virusni ovojnici. Trenutna ocena učinkovitosti je od 39-45%, a se še vedno hitro zmanjšuje. Problematika nastajanja novih sevov oziroma različic virusa SARS-Cov-2 Virus SARS-Cov-2 je RNK virus (njegov genetski material je v obliki RNK in ne DNK kot pri ljudeh). RNK virusi so že sami po sebi izjemno spremenljivi in hitro mutirajo. Hitro so se sposobni prilagajati gostiteljem (to smo mi) in se hitro odzivajo na spremembe v populaciji. Če se srečujejo z enim in istim imunskim odzivom pri veliko gostititeljih, kar se pri cepljenih osebah dogaja, se bodo hitro razvili odporni sevi, ki se bodo tovrstnemu imunskemu odzivu izognili. To se strokovno imenuje selekcijski pritisk v populaciji virusov. Ker vsa cepiva, ki so v trenutno v uporabi, spodbujajo zgolj nastanek protiteles proti S beljakovini, v populaciji virusov preživijo tisti, ki so sposobni okužiti in se razmnoževati tudi v osebah, ki so zaradi cepljenja programirani, da se pri stiku s tem korona virusom odzivajo s tvorbo enih in istih protiteles proti S beljakovini. Tako se rodijo novi sevi, ki so bolj nalezljivi (infektivni) in bolj sposobni razmnoževanja v gostiteljskih celicah. Teoretično so lahko tudi bolj virulentni (patogeni), kar pomeni, da povzročajo hujše oblike bolezni. Eksplozija novih sevov je neposredna posledica množičnega cepljenja. Bossche je problematiko nazorno razložil s pomočjo spodnje sheme. V visoko precepljenih populacijah gre imunska selekcija v smeri sevov, ki na ovojnici nimajo S beljakovine, ali pa je ta zelo spremenjena, ker ima cepljena populacije le protitelesa proti S beljakovini. Temu strokovno rečemo, da imajo selektivni imunski odgovor. Na daljši rok (nekaj mesecev) v taki populaciji ne krožijo več virusi originalnega Wuhan seva, ampak samo še bolj nalezljivi sevi, ker so le-ti edini, ki so preživeli prehod skozi gostiteljske celice in se izločili v okolje. Saj veste, močni in prilagodljivi v naravi preživijo. Nasprotno ima necepljena populacija zelo neselektiven imunski odgovor in s tem veliko diverziteto imunskega odgovora. Ta del populacije ima že sam po sebi veliko pestrost: to so prebolevniki z dolgoročno imunostjo, osebe, ki še niso prebolele kovida-19 in osebe z naravno imunostjo (predvsem otroci in mladostniki). Njihov imunski odziv je popolnoma drugačen; njihov imunski sistem se odzove s tvorbo protiteles, ki prepoznajo zelo različne antigene (tujke) na površini virusov. V tem primeru je selekcijski pritisk za tvorbo novih sevov bistveno manjši in v taki populaciji se ohranja tudi originalni Wuhan sev. Torej, če je cepljenih ljudi v populaciji malo (ki omogočajo nastanek bolj nalezljivih sevov), ni večjega problema. Če pa je cepljenih ljudi veliko, nastane velik problem, ker zaradi množičnega cepljenja postanejo bolj nalezljivi sevi prevladujoči. Ti sevi so se sposobni v celicah cepljenih oseb bolj razmnoževati, saj se ne srečajo s pravim imunskim odzivom. Zato imajo cepljene osebe bistveno večjo virusno bremenitev kot necepljene. To dejstvo nas popelje do naslednje tragične posledice. Cepljene osebe postanejo superprenašalci Zaradi večje virusne obremenitve pri cepljenih osebah (več virusov se je uspelo razmnožiti v telesu in tudi zapustiti telo) je v populaciji veliko večje število virusov, ki krožijo. S tem se poveča verjetnost, da bodo prišli v stik z osebami, ki so dovzetne za infekcijo. Zaradi prepričanja, da so cepljene osebe zaščitene pred infekcijo (kar proizvajalci cepiv nikoli niso trdili!), se je večina držav odločila, da bodo zaščitne ukrepe močno opustile in cepljeni nimajo praktično nobenih družbenih omejitev več. Cepljeni imajo tako lažni občutek varnosti in postajajo vedno bolj neprevidni pri stiku z drugimi, tudi ranljivimi. Tako prenašajo bolj nalezljive seve na neimune posameznike (necepljene in cepljene). Izbruhi bolezni so zato pogostejši, kar pomeni v poprečju večja incidenca kovida-19. Četrti val je povzročila neznanstvena in napačna zdravstvena politika! Če povzamem, obolevnost v visoko precepljenih populacijah je videti takole, kot je primer v Veliki Britaniji: Kot se na grafu lepo vidi, je sedaj, ko so v Veliki Britaniji cepili več kot 70% populacije, poprečna obolevnost visoka. Daleč večja kot na začetku pandemije spomladi 2020, ko so med ljudmi sprožali paniko, zapirali državo in obljubljali, da bo v 14 dneh vsega konec. V tej situaciji je najslabše, kar lahko naredite, da nadaljujete z množičnim cepljenjem in da začnete cepiti tudi nerizične skupine, mladostnike in otroke. V bistvu bi morali ravnati ravno obratno. Populacijo cepljenih bi morali “razredčiti” s čim večjim številom necepljenih oseb. Kar je seveda sedaj neizvedljivo, saj ni pričakovati, da bo prišlo do baby-booma. Zato bi morale oblasti razmišljati v smeri, kako bodo zavarovale ranljive posameznike na individualni osnovi, saj ima vsak različne življenjske okoliščine. Na koncu sta znanstvenika razložila tudi to, da je cepljenje prebolevnikov huda strokovna napaka, saj pridobljeno dolgoročno imunost po bolezni cepljenje v resnici “zmede”. S cepivom imunski sistem prebolevnikov programiramo, da zmanjša odgovor T celic (limfocitov) in s tem robustni odgovor imunskega sistema ob ponovnem kontaktu z virusom SARS-Cov-2. Torej jih oropajo za že pridobljeno imunost! Če povzamem, cepljenje ne prinaša čredne imunosti, le-to prinaša zgolj prebolevanje bolezni. Cepljeni, necepljeni, stari, mladi, imuni, neimuni, na koncu bomo praktično vsi morali preboleti to bolezen. To je naša realnost. https://karinrizner.si/2021/10/12/soocanje-z-realnostjo/
    8 točk
  3. Uživam v sadovih “minulega” dela! Marmelada iz grozdja jurke??? 7B893716-0722-4E59-A837-3C016FB4EBB5.MP4
    8 točk
  4. Za gnilega Jajčka dan ni popoln, če se vsaj 1x grdo ne zlaže : Bebček se res precenjuje, očitno še ni slišal, da zna google iskati tudi fotografije. ? Ni samo s politično retoriko ostal v 90 letih prejšnjega stoletja, tudi s tehnologijo je.
    7 točk
  5. Res lepa erotično kofetarska fotka ? ... by Daniel Kalan
    6 točk
  6. https://novice.svet24.si/clanek/novice/svet/61652a630f58e/tukaj-nihce-vec-ne-sme-nikogar-siliti-v-cepljenje?utm_medium=Social&utm_source=Facebook&fbclid=IwAR2v3D3K_Yk_KTSat2ev3aGl2A_Tuxwre-_OD5rgigddgqreO2WRg9-52vo#Echobox=1634022133 Teksas je tako postala druga ameriška zvezna država po Montani, ki je prepovedala pogojevanje dela s cepljenjem.
    5 točk
  7. A kufre si zares snel ali je tudi to fotošop?
    4 točk
  8. Kurc te gleda
    4 točk
  9. Pinterest.com / Nature Pictures / Perfect shot! / Mother nature is such s great artist / ?
    4 točk
  10. od Karlobaga dol može motorom čez dan ni bilo možno, niti na delu Obrovac-Jasenice (tam je odprto sedaj za vse).
    3 točk
  11. Bi bilo smešno, če ne bi bilo žalostno. Pri nas razen grozdja letos ni drugega sadja, o marmeladi niti sanjat! Breskev in marelic na Primorskem ni bilo, jagode zeelo svoh, enako slive in fige. Kaki...prehiteva čas, eni so ga že komplet obrali, sicer pa so na drevesih ali popolnoma zeleni ali popolnoma zreli plodovi in še ti so stolčeni od burje. Nobeno sadje ni dozorelo naenkrat, tako da bi ga lahko pobral in zakuhal; en dan je bilo 20 fig, naslednji dan ena, še naslednji 4,... Da ne bom OT, ta je samo za @Spasku-ja ???? Lp, Ana ??
    3 točk
  12. ... jest sem pa do zdej mislu, da se gre v teglo od marmelade lahko samo s prstom?
    3 točk
  13. PRODAM: picikl, MMV, računalnik, fotoaparat in kamero, ker se selim v dom za starejše osebe ... Oglas preklicujem, ker moram z MMV spiti še kavo v Bar Valdoltra, ob čudovitem pogledu na Slovensko obalo ... ?
    3 točk
  14. S tem bi nekako lahko zaključili debate o švedski https://swprs.org/the-swedish-model-in-retrospect/
    3 točk
  15. Včeraj po kosilu: sončno, trinajst stopinj in malo vetrovno ... ? PRODAM: picikl, MMV, računalnik, fotoaparat in kamero, ker se selim v dom za starejše osebe ...
    3 točk
  16. vsak odgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese
    2 točk
  17. Očitno ja, Jansa retwita Olaja, ki manipulacijo opravičuje z uporabo "simbolične fotografije" brez vednosti avtorja. Mirno lažejo, in kradejo v javnosti
    2 točk
  18. ...sej ok in super??..sam a pr' vas sam to marmelado delate? ?
    2 točk
  19. To povej kolegu od Tedybeara Zdej ne hodi več v Afganistan
    2 točk
  20. Zanimivo branje. O vsebini presoja vsak sam: https://swprs.org/covid19-facts/
    2 točk
  21. 10 let nazaj sem bil v Bala Boluk bazi, 120 km južno od Herata. Tam je bil tudi en Američan iz CONG ( Colorado national guard). Nekaj je razlagal o kripto, omenjal nek "bitkon". Ha, ha ha....smo ga gledal, kot bi padel z Marsa. Ni se nam zdel čisto gladek. Tako da......
    2 točk
  22. če se strinjamo, oziroma predlagam: škoda mi je teme za razprave o ekologiji, ker na koncu lahko celo privlečemo vetrnice na dan, s katerimi Hrvati pomorijo vse tičke, mi pa skoraj nobenega Dogodek je uraden in to je to. Če se da, bi ostal na podatkih in debati okrog relija. V končni fazi najbrž ni dogodek na črno. Za moraliziranje je pa že odprta tema: vožnja v naravnem okolju, pa se lahko kot tja premakne debato okrog ralija, vsaj kar se varovanja narave tiče
    2 točk
  23. Kurzšlus ?
    2 točk
  24. 2 točk
  25. @Buschi Posoda drži 30l. Tankam od 25 do 27l in naredim 500+ km z keslom mestne vožnje. Če ne bi bil 4x4 bi še kar nekaj več prevozil. Benz z pomočjo elektrike. 1,2 agregat, 95 HP in 900 kg teže. Sneta sekira???
    2 točk
  26. Danes že pa kar pred šihtom na motor je bil cel spisek opravkov in stošesdeset kilometrov ceste pred mano, vse sem zrihtal Sem uzput obiskal Promotor in se oskrbel z materialom za servis,ker je skuter že spet potreben vzdrževanja ,kar naprej nekaj tečnari dej zrihtaj to ,pa to ,pa,... Iz žalca do Velenja je med tednom kar podvig prehiteti vsa vozila samo ,ko sem pa zmagal je bila pa prazna cesta do tukaj kjer me je vlak ustavil Jaz ne bi bil jaz ,če ne bi vedno še kaj na sedežu zraven vozil,pa še zame ni ampak za žlahto A potem od doma sem moral pa na šiht(le gdo si je delo izmislil, da mu jebem sestro) Praske so danes že manjše tako ,da samo tisoč kilometrov ga še ne operem,mogoče če bo delovni navdih še prej
    2 točk
  27. 2 točk
  28. Malo se je peklo po fuzbalu
    2 točk
  29. Sladica v pripravi dobro se je raširila bo treba nov večji pekač Restan krompir pa še kaj bo tudi
    2 točk
  30. Res je, taprav dunajc je mal debelejši k papir. ? Jst včas narežem svinjsko ribico na 2 cm kolute in jih pol sklofam na A4. ?
    1 točka
  31. lajkam dimenzije (šnicla)
    1 točka
  32. Švinglaš ????
    1 točka
  33. ...je v bistvu recept za pizzo...?
    1 točka
  34. A, recepta pa nam ne bi zaupala? Jaz imam krematorij ogret!!!
    1 točka
  35. Hvala za nasvet sem poskusu namazat oljem in pustu da stoji da se napije ne jeb.. sm dal v mikrovalovnu in na kraju mi ni ostalo kot gulit z orodjem za odpiranje elektronike,ker nohte sem skoro polomu.Tako izgledajo sedaj ta jajcabom sel v trgovino kupit 5 kom in reku ce mi vzemejo dolj nalepke k nimam casa hodit domov da pridem iskat kasneje.
    1 točka
Ta dvorana slavnih je nastavljena na %s/GMT%
  • Novice

    Want to keep up to date with all our latest news and information?
    Prijavi se
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!