Dvorana slavnih

Danes spet pestro. Težave z navigacijo, ki se ji ne da delat, nas popelje v odročne kraje Kurdistana v bližino meje z Irakom (samo kakšen kilometer stran). Med vožno smo videvali vojašnice in utrdbe, pa nismo vedeli zakaj, šele v hotelu smo na mapi videli kje smo se vozili. Najprej nas je zapeljala preko 2200m prelaza s cesto, ki bi ji težko rekel asfaltirana. Orientacija po tablah tu ni mogoča, ker v teh krajih je vse v perzijščini. Še tisti ki so v latinici, se dosti krat drugače imenujejo, kot jih mi poznamo, na primer Urmia je na vseh tablah napisana kot Orumiyeh, seveda to sem spoznal šele ko smo prišli v mesto. Tako da smo malo po zemljevidu, malo po GPS-ju iskali večje kraje in tako prišli na cilj. Kraji so revni, sama narava pa je fantastična. Prebivalstvo večino kmečkih opravil opravlja še vedno ročno, kosijo, grabijo, okopavajo,… Tako da kljub težavam in večjim zaostankom, je bil fantastičen dan. Saj pravim, če se izgubim pa več vidim, če le ni stiske s časom. Zato smo bolj pozno prišli v zadnje Iransko mesto, v katerem bomo prespali – Urmia. Zvečer smo se malo sprehodili po mestnem bazarju, ki je spet kot labirint »tunelov«.

No pa sem se odločil. Črn je moj, imam že vin in to je to...14 dni nazaj test me je prepričal. Sicer čist drug stil kot mt10, pa vendar mi paše preprostost, univerzalnost z lahkoto po makadamu, kardan, udobnost sedeža za celodnevno vožnjo. V ponedeljek ga dobim in dam slike gor. Na začetku naslednjega meseca napadem dolomite z veseljem! Lp

Ne bi vedel. Zjutraj smo si šli ogledat slamo jezero Urmia, ki si ga včeraj nismo uspeli. Ponekod je zaradi alg roza barve. Nadaljevali smo v smeri Turčije po zanimivi dolini, lepi za videt, težki za živet. Na meji kaos, velika gužva, polno birokracije, ogromno ljudi, skratka groza. Prispeli smo v mesto Van, kjer imamo v centru rezerviran hotel. Vse lepo in prav, ampak center je skoraj popolnoma zaprt zaradi prihoda turškega predsednika. Tokrat je navigacija delala brez težav, smo ji pa mi zagrenili življenje. Skozi celo mesto je preračunavala, ko smo iskali prevozne ulice, na koncu pa nas je vseeno točno pripeljala. Zaradi obiska je gužva po mestu ogromna, tako da si ne ogledamo niti istoimenskega jezera, ampak se samo sprehodimo po mestu. Danes nas utrujenost daje, saj je za nas današnji dan dolg 25ur in pol.

To je zanimiva reč in na mnogo načinov pokaže rezultate energetske in okoljske politike v zadnjem desetletju, in sicer: prehod na zeleno in obnovljivo energijo podraži energijo in za rafiniranje surove nafte potrebuješ dosti (vsak dan dražje) elektrike, Nemci so šli celo tako daleč, da so zaprli jedrske elektrarne in jih v veliki meri nadomestili s plinskimi (na ruski plin), domnevno samo za prehodno obdobje, dokler ne preidejo na popolnoma obnovljivo energijo; napove se popolna ukinitev avtomobilov na notranje izgorevanje do leta 2035, kar pomeni, da se več ne splača investirati v rafinerije in preostalo naftno infrastrukturo, ker se investicija povrne v 10 do 15 letih, pri čemer traja 10 let, da novo rafinerijo sploh zgradiš; zaradi politike zmanjševanje ogljičnega odtisa se omejujejo dovoljenja za nove vrtine ter izgradnjo infrastrukture za črpanje, distribucijo in rafiniranje nafte; zaradi nevarnega virusa politika pošlje pol sveta v konstatne lockdowne, kar zmanjša povpraševanje po naftnih derivatih, rafinerije se zaprejo ali pa zmanjšajo obseg rafiniranja, ki ga zdaj iz praktičnih razlogov ne morejo ali pa iz ekonomskih razlogov nočejo povečati; in proces rafiniranja je prilagojen na določen tip nafte in zdaj imajo vse rafinerije, ki so bile prilagojene na rusko nafto, težave zaradi embarga in pritiskov, da ne rafinirajo ruske nafte, prilagoditev na drug tip nafte se pa splača samo, če imajo zagotovilo, da bodo te nafte v naslednjih letih dobili v zadostni količini. A vidi kdo luč na koncu tega tunela?

Ni še prava slika je pa takle...

Ne vem več al imam pesa al mačka. Kar naenkrat se je znašel na okenski polici.

Po dveh dneh muk, končno osvobojen kovčkov

Preprosta matematika: 2 x 25,25 km dopoldne = 50,50 km + 2 x 25,25 km popoldne = 50,50 km / 50,50 + 50,50 = 101 km danes. 👍

sam ta je resnična! Je reku moj stric, ni mi sram priznat, je baba dala gate in sem spucu membrano od pumpe na fičkotu...pa še za puntine (platine) je ostalo

Mogoce jim bo pa se kak usb sabo prnesu. Kaj misls?

Vrzi v kanto.

Prvi servis mimo, vse ok. Dobil sem še Ermax vizir, Light black verzijo. Namestitev je enostavna. Meni izgleda noro dobro, vetrna zaščita pa neprimerno boljša. V zgornjo polovico čelade pride veter, ki pa ni turbolenten. Pri 130km/h se po AC pelješ kot kralj, saj gre tok zraka tudi čez ramena. Nič več premetavanja. Pravi lepotec je zdaj. ps. Na fotografiji izpade malenkost drugače zaradi editiranja, v živo je res lepo nežno črn.

Windy pravi, da bo v nedeljo precej bolje in ne bi smelo biti zapore. Problem je, da Hrvati radi kak dan zamujajo z dviganjem zapore. 😐

Lejp ko slika SREČNO!

Stari kawsasaki na kurburatorje je zakon... 🤣 🤣 🤣 Bencin v rezervaju od predlani, stal celo leto na istem mestu, samo akumulator sem dal notri in knof pritisnu... Je takoj vžgal, NEVERJETNO.

K sreči sem z motorjem počasnejši kot z avtom. Drugače bi poletel, sicer ne daleč, ker nisem vozil prehitro. Pristanek bi bil verjetno boleč. Če motoristi "vedno" vozimo prehitro, potem bi pričakoval od ostalih voznikov veliko več previdnosti. Ali pa gre tu za model kaznovanja vseh (prehitrih) motoristov kot nezaščitenih udeležencev v prometu. Nisem pameten, le prestrašen.

zdravo, jutri se odpravljam v turcijo in da na hitro vprasam, a je vzhodni del res tak bavbav? tukaj sem si oznacil nekaj zanimivosti https://www.google.com/maps/d/edit?mid=1XjmmK72RfNRnLEa5GrlMdfZWEuy4-4o&ll=35.962778711341365%2C34.618089649999995&z=4 rad bi prisel do iranske meje. za navigacijo sem si potegnil dol osmand mapo (nima turn by turn). sim kartice ne vem ce bi kupoval, bi rad sel bolj tko old school. prenocisce mislim najti na blef tam ko bom pac zakljucil dan.

EVrovizija se skrije pred motosvetOM

tale AVP je sama sebi namen. Že operiranje s podatki je smešno. Zakaj: 1. ali štejemo med motoriste tudi ljudi, ki nimajo izpita in se vozijo brez čelad, voznike 50 ccm mopedkov? Potemtakem sem jaz voznik avtobusa če nakresan sedem not in povzročim nesrečo. Se pravi lahko povemo da določen % avtobusarjev vozi nevarno 2. Po meni znanih podatkih (vir črna kronika) so trije letos umrli zaradi izsiljevanja avtomobila. Od prehitevanja v škarje, do uvoza na cesto, ali zavijanja kjer avtomobilist nima prednosti. 3. Pa nimam nič proti akciji, le proti jebeni interpretaciji nesreč motoristov. 4. izsiljevanja je za popizdit...veliko rešimo sami, včasih pa ne gre (celo policaje izsilijo) 1. https://sobotainfo.com/novica/kronika/nove-podrobnosti-29-letnik-zaradi-nepravilnega-prehitevanja-trcil-v-44-letnega?fbclid=IwAR2B8q4kUF0c_vSoeD5nyRhCUKXU3KYnal8Oyn1k6_XBB64tmWscvl23KXs 2. http://novice.najdi.si/predogled/novica/bbf3887b6a0f27f940c62719696c7124/Regional-Obala/Kronika/PRIMORSKE-CESTE-VZELE-ŽIVLJENJE-Trčenje-je-bilo-tako-hudo-da-sta-avtomobil-in-motor-v-celoti-zgorela 3. https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/voznica-osebnega-vozila-izsilila-motorista-oba-na-motorju-poskodovana.html

Za Živnorca ... Seveda z današnje vožnje s piciklom v Idrijsko Belo-

Kaksne zracnice vozte na super stroju,Barum al Tigar?? 😁

DUrhmarš gre nekaj navzkrIŽ

Včasih si z ženskim gatam lohka cel avto spoliral....zdej si pa niti očal ne motaš spucat z njimi....

Nihce?

Roberto...poznam te že vsaj četrt stoletja.... ...ampak se mi zdi, da postajaš čedalje bolj adrenalinski.....

ARSO: Popoldne bo oblačno, občasno bo deževalo. Jutri popoldne se bo od zahoda počasi jasnilo, vetrovno bo. Tako naj bo, da si po kosilu ne bom še enkrat zaželel odpeljati v Idrijsko Belo, ker sem dopoldne naredil "dve ture", brez vmesnega postanka 👍 , samo sosednji Eurospin sem "obkrožil", da sem se usmeril nazaj proti Idrijski Beli. 👍

Sam mal... Torej... če prav razumem... V ekipi maš dirkača, ki je v treh sezonah na tvojem biciklu nabral štiri zmage od šestih, ki jih je ta bicikel v svoji zgodovini nabral. Ampak ti ga raje odsloviš in podpišeš nekoga, ki je v vsej svoji zgodovini nabral 3 zmage, če uno eno prastaro odmislimo, sta to dve in to v 3+ letih na top šit biciklu, katerega mnogi opevajo za daleč najboljšega na gridu. Kdo je tu nor? Pa če bežno pogledaš na MotoGP prvenstvo, ti je jasno, da Miller nima (več) za burek. Da je stalno na tleh, da tudi z Ducatijem ne more, da bo na KTM samo še zatonil v pozabo, da ni resen, da samo jamra, da bo prišel ekipo 10x več, kot je prišel Oliveira, da zmag od njega ne bo, da se bo fural izven 10, kot se že sedaj par dirk. Pa kaj jim to špila v glavi? Že to, da so podpisali Binderja dolgoročno pred Oliveiro je bilo neumno. Sedaj pa še tole. Kako bi jim privoščil, da se Oliveira usede na satelitskega Ducatija in pobere par zmag če ne kaj več med sezono.

Amateur lepo da si se po daljšem času zopet oglasil, ker sem bil že v skrbeh kaj je s teboj, ker nič ne komentiraš mojih objav. Lepo da vama e. bicikla tako dobro služita, jaz sem pa seveda trmast, in bom še naprej vztrajal s "svojo podrtijo", dokler bova še oba to zmogla. Moje mnenje in tudi izkušnja: bolje pred kosilom še enkrat z biciklom v Idrijsko Belo s praznim "trebuščkom", kakor po kosilu s polnim ... 👍

Kolesarska steza in cesta sta bili mokri, toda deževalo ni več. 👍 ARSO Meteo.si: Danes čez dan se bo delno razjasnilo. Jutri bo oblačno in deževno. Po kosilu še enkrat ???

S tem HGS za cestnine sva imela ves cirkus. Leta 2019, ko sva šla v Iran, ni blio nobenih težav. Sem pa potem doma nekje založil tole nalepko in je nisem našel. Ko sva zadnjič prečkala mejo, sem mislil nabavit novo nalepko, ampak mi je gospod v PTT pisarni povedal, da je ne rabim, ker imajo mojo registrsko tablico v sistemu in ugotovil, da imam še nekaj malega dobroimetja gor. Potem sem samo naložil nekaj denarja zraven in to bi naj bilo to. Sistem namreč najprej ob prečkanju postaje preveri, če imaš nalepko, če pa je ne najde, pa zabeleži tablico in nato na podlagi tablice bremeni tvoj HGS račun. Ko sva želela prečkati most Canakalle, se nama rampa ni dvignila, zato sva morala vzeti listek in normalno plačati cestnino za ta del. Gospod v cestninski hišici nama je povedal, da morava vseeno imeti nalepko in da naj si jo urediva v PTT-ju (pošti). Drug dan sva šla v PTT, kjer sem preklical svojo staro nalepko, nabavil novo nalepko in prenesel dobroimetje nanjo. Vse skupaj seveda tudi plačal. HGS nalepko sem dal na vrh tank torbe, ampak mi je sistem po prečkanju cestninske postaje zopet ni spoznal. Rampa se ni dvignila, zato je prišla gospodična, ki je pritisnila nek gumb in dvignila rampo, jaz pa sem dobil listek, da sem dolžen 85 lir. Pisal sem mail na HGS, kaj je narobe, pa nisem dobil od njih nobenega koristnega odgovora. Preveril sem na spletni strani, ki jo je zgoraj poslal MiNa in sem za svojo registrsko tablico imel zabeležen en neplačan prehod cestninske postaje. Zdaj kakšen teden nisva uporabljala plačljivih cest, ker jih je v centralni in vzhodni Turčiji zelo malo. Pa tudi sicer so navadne ceste med mesti večinoma zelo dobre. V stilu naših avtocest ali pa še širše Ko sem snoči ponovno preveril svoje stanje na tisti spletni strani, mojega violationa ni bilo več na seznamu. Sklepam, da so bremenili moje dobroimetje na podlagi registrske tablice in da v bistvu ni več težave. Bomo videli v prihodnjih dneh. Obstaja sicer tudi aplikacija in možnost registrcije na spletni strani, kjer lahko spremljaš svoje dobroimetje in vse prehode cestninskih postaj, ampak za registracijo potrebuješ turški EMŠO oz. davčno številko, tako da se tujci ne moremo registrirati. na Kar se tiče spanja... midva uporabljava za rezervacijo hotelov njihovo stran otelz.com oziroma aplikacijo. Deluje podobno, kot booking.com, ki v Turčiji ne deluje. Sicer ga prek VPN lahko uporabljam, ampak sem ugotovil, da imajo isti hoteli ponavadi na bookingu višje cene, kot na otelz.com. In to občutno višje. Ponavadi spiva v hotelih v cenovnem rangu 20 - 30 EUR na noč. Razen v Kapadokiji sva dala 60 na noč. Da se tudi ceneje (seveda tudi dražje), ampak nama po celem dnevu drajsanja paše zvečer se udobno namestiti. Kar se tiče hrane... pomoje bova oba prišla 5 kg težja nazaj. Običajno plačava za kosilo okoli 120 - 150 lir, kar je trenutno okoli 8 EUR. V zelo turističnih krajih (Kapadokija, Antalya, Pamukkale) bo seveda nekaj več, ampak mislim, da več kot 20 EUR, ko sva v Antalyi jedla ribe in pila vino granatnega jabolka, nisva plačala. Streetfood v majhnih krajih je smešno poceni. Zadnjič sva jedla 2x cigkofte in 2x ajran v enem selu in plačala 25 lir... nekih 1,6 EUR.

Stil mora bit.... 20220607_152648.mp4

Sem na eni poroki. Stari ej, gladam eno mamo, pred sabo ima pladen z mesom, pa hodi k meni jemat. Mamka ne folga goltat, ta si faše v gobec. Lačen sem ko volk, a me je minil ves apetit.

Aha!

Z okvaro ali popravilom se se nisem ukvarjal. Abs enote baje popravlja Silvo 031 319 113. Imas par opcij: Popravilo stare, nakup nove (mislim da okoli 4k€ stane 🙈) ali eliminacija in povezes direktno master z celjustmi. Priporoca se vsako leto menjava zavornega olja (ki je vse prej kot enostavno) za dolgo zivljensko dobo enote. Zanimivost za ostale ki spremljate temo pa mogoce neveste. Nekateri potovalni BMW uporabljajo "servo bremze".

...to ni plevel 😇...Parthenocissus quinquefolia...po domače divja trta je ...

Se nisi nikdar vprašal kako pride do imena jedi: "Ko gozd sreča morje" ipd.? 1653999443660.mp4

Evo naju cez most tako nama je bil vsec, da sva si kar prenocisce nasla z razgledom nanj.

Žal je srečanje prestavljeno na naslednji vikend 11 6 2022 zaradi slabega vremena lp.

.

Pa je doma 😃

Trenutek, ko ga opazujem in si mislim: " Mater je lep".

Ker je bil 25.6. četrtek in praznik, sva se z Wixom odločila za 4 dnevno turo: Avstrija – Bavarska – Dolomiti. Odhod naj bi bil v četrtek ob 8:00 uri zjutraj. Skoraj bi nama uspelo , tik pred zdajci se nama za Avstrijski del pridruži markll. Pojemo zajtrk in na pot …. do Petrola pred Karavankami. Natankamo in kupimo vinjete, saj sva imela z Wixom ta dan plan priti še do Berchtesgadna in naju je čas priganjal. Ker pa garmin in jaz nisva ravno na ti, se odločim kupiti še karto Avstrije, kar se je izkazalo za zelo pametno odločitev . Prva točka dneva je bilo akumulacijsko jezero Kölnbrein in prva lekcija: ne zanašaj se vedno 100% na garmin. No, po krajšem postanku rešimo dilemo in le pridemo do rampe ker gospa pobira vstopnino. Ker me je Wix zjurtri »nasanku« tetico vprašam, če je res cena na motor 35 eur … mislim, da sem ji polepšala dan . Čakanje pred semaforjem in poziranje okoli Kölnbreina Ko se je dan začel prevešati v popoldne ugotovimo, da bi bilo dobro, da se z Wixom počasi odpraviva proti današnjemu cilju. Šibneva po AC do Berchtesgadna. Namen sva si imela ogledati cerkev sv. Bartolomeja in Kehlsteinhaus, bolj znano pod imenom Orlovo gnezdo. Najdeva hotel, pustiva moj motor tam in se zapeljeva do informacijskega centra od koder vozijo avtobusi do Kehlsteinhausa. Čeprav sva bila tam 16:20 in naj bi zadnji avtobus odpeljal 17:00 (zapirajo ob 18:00), sva bila že prepozna (!?). OK, se odločiva za cerkev sv. Bartolomeja, do katere je mogoče priti le z ladjico. No tukaj nama je pa le uspelo ujeti zadnjo furo. Ko je ura 18:00 je mesto praktično mrtvo. Turistične znamenitosti se zaprejo, semaforje ugasnejo, le sem in tja kak lokal, gostilna še ponuja hrano. Z izbiro restavracije sva imela srečo, Kurz a curry je imel dobre ocene na Tripadvisorju in tudi hrana je bila za prste obliznit. Cerkev sv. Bartolomeja, jagenjčkov curry za sladico pa pakistanski medeni mango. In to je bilo to za 1. dan. Hotel je bil tik ob železnici, tako da je bila jutranja budilka pisk vlaka , sama dekoracija pa taka, da moj fotoaparat tega ni prenesel 2. dan je bil kraljevski. Ogledala sva si grad Linderhof, ki je bil bolj vikend hišica za Ludvika ll. Linderhof spredaj in zadaj. Fotografiranje v gradu ni dovoljeno. Jama namenjena poslušanju Wagnerjevih del. V sredini desno grad Hohenschwangau in ustavljanje za fotke. Temperature so bile znosne (no moj mobitel se s tem ni strinjal in dal odpoved), gneče niti ni bilo. V sklopu ogleda gradu je tudi jama, ki si jo je dal zgraditi in je svetila v 4 barvah za časa njegove uporabe. Čeprav so takrat že poznali elektriko, so jamo osvetljevali samo s svečami. Notri je tudi mini jezero s čolnom. Grad Neuschwanstein je bil skoraj za vogalom. Na sosednjem griču pa stoji grad Hohenschwangau, ki ga je zgradil Ludvikov oče. Ker sva rekla, da bova lokalno hrano bojkotirala, sva tokrat izbrala grško restavracijo Kelari. Pan plošča je bila zelo okusna in količinsko kar obilna. In midva optimista sva imela namen naročiti tudi predjed. Jogurt z kandiranimi marelicami za sladico. Prenočila sva v kraju Füssen, malem srednjeveškem mestu, kjer življenje po 18:00 uri ugasne. Sem in tja so restavracije še, to je pa to. Tako, da sva si Füssen ogledala bolj skozi izložbe. Čarobne krogle (spodaj levo), ki so čarobno zanič. Iz izkušenj vem, da se to ne daje v usta. Hand made, porcelanaste hiške (zgoraj desno) in army shop 3. dan, naju je pot vodila mimo Innsbrucka in prelaza Fernpass do Brunica. Prometna nesreča. Najprej sva se odločila počakati, ko sva videla, da je s smrtnim izzidom sva obrnila in šla 30 km po AC. Nastanitev v hotelu Hochgrüber in večerja v Enoteci Karl Bernardi. Mesto Brunico, kjer je bilo po 18:00 uri, ponovno vse zaprto. Karpačo in tatarski biftek (spodaj desno). Pokopališče Brunico (zgoraj desno). Zanimivo je zato, ker so tam pokopani vojaki z obeh strani, iz 1 in 2 sv. vojne, ki so padli na različnih krajih, npr. Sarajevo, Kavkaz, Normandija. Desno v sredini grad Ripa. Ker so bile turistične znamenitosti in trgovine zaprte sva se zadovoljila s sadno kupo Po ogledih sva se vrnila v hotel. V garaži naju je pričakala varnostnica Dobro, da sem prebrala to temo predn sva šla na pot. Saj je dal suzuki en dober nasvet. Na črpalkah je fino imeti drobiž, po 5 in 10 eur za te avtomate. Sončnice na italijanski strani. 4 dan pa naju je čakala pot domov. Ker sva bila zgodnja sva se odločila, da si ogledava še festival sivke v Komnu. Sivkin sladoled in cvetoča polja sivke. Kosilo v Kobjeglavi, telečja rebrca v grahovem in korenčkovem pireju s krompirjevo zloženko. Po kosilu sva si oblekla dežjake, ker sva videla, da naju bo pralo. In res je bilo tako. V 4 dneh sva naredila 1.277 km. Sicer je bil najin namen zapeljati tudi čez prelaz Timmelsjoch, ampak ker je bila vremenska napoved slaba in nisva želela tvegati, sva malo spremenila pot. Timmelsjoch pa drugič, za kak podaljšan vikend. Saj je fino, da sem šla s svojim motorjem, ampak mi je bilo pa tudi malo žal. Ko si s svojim motorjem, se moraš vedno ustaviti, ko vidiš kak dober motiv, če sem sopotnica, pa lahko klikam z zadnjega sedeža in ustavljanje ni potrebno Kljub temu je bilo luštno in se že zelo veselim naslednje ture. P. S. Za slovnične napake se opravičujem, ampak tale vročina je grozna .