Dvorana slavnih

Za nekatere nič posebnega, zame pa prvič: NOCKALMSTRASSE! seveda super truper cesta, malo prometa, pa mrzlo, na vrhu 8 stopinj! Nadaljevali na Malto in čez Nassfeld domov. Vmes smo se še malo izgubili, ampak je bilo prav fajn ko stric google mal za.ebe! 😄 krasna fura in družba, skoraj 500 km se je nabralo!

Tam okrog Hublja😁

Začelo se je že zjutraj. Najprej se odpravimo iz mesta, ki je na pol zaprto, nato gremo napumpat gume, ker je tlak nekoliko padel. Na črpalki nastavim na 3bar in psss… in ok, pa gremo. Takoj zasveti alarm – prazna guma. Počasi do naslednje pumpe, ki k sreči ni bila daleč in tokrat je napolnil v redu. Pot je na začetku bila super, vozili smo se okoli jezera Van, tudi temperatura je bila odlična nekje med 22 in 24 stopinjami. Z oddaljevanjem od jezera začne rasti temperatura, ki kar hitro doseže 38 stopinj. Razlika z »Iransko« enako temperaturo je v tem, da je tu v zraku več vlage in s tem občutek vročine precej večji. Počasi se približamo današnjem cilju, to je mesto Diyarbakir, kjer nam prav v vstopu v mesto preneha delovati GPS – ne najde satelitov. Zapeljemo na parkirišče bolnice, kjer je k sreči senca in klop, da poskusim z resetom naprave. Nič. Ne najde satelitov. Poskusim na telefonu poiskati našo lokacijo, da se nekako orientiramo, pa nič. Tudi na telefonu ne deluje. Izpad GPS sistema. Rezerviran imamo hotel v starem delu mesta, blizu vhoda na vzhodni strani. Na mapi izgleda enostavno, na vhodu v mesto prva levo in takoj desno – enostavno. Ko pridemo v mesto, je polno ulic in seveda prva levo je enosmerna. Ulice v starem delu so precej ozke in večina enosmerne, tako da se kar vrtimo naokoli. Počasi se spet pojavi GPS, ki sicer deluje nekoliko z zakasnitvijo, ampak vsaj vidimo v katero smer moramo. Na koncu se ustavim na taxi placu in prašam za hotel, ki je bil 30m stran v eni ozki ulici. Smo pa v starem delu, tako da naredimo lep sprehod med starimi hišami in mestnim obzidjem.

Nekaj slikic motorjev iz živahnega Portoroža in pa moja malenkost.

Ko ne veš kam bi, relacija Trbiž, Mokrine, Belo jezero, Nockberge, Bad Klein....Beljak vedno sede. Pot ponuja vse elemente motoriranja: počasne zavite vzpone, hitre spuste, ravninske odseke proti Špitalu, hlad v gorah in vročino v mestnih kotlih. Skratka uživancijo na vsakem kilometru. Nudeje pomoči motoristu, ker mu je Benelli izdihnil, v Pontebo se je pob spustil kot z biciklom, tam pa asistenca.... Spletna kamera nas ni zabeležila, čeprav smo čakali ob 15h kakšno minuto- dve (sekvenca posnetkov na 10minut).

Spet Wajdušna 🤣brez avtocesto nabijat 1600km, da bi slikal eno tablo 😁 /Ajdovščina, Zadlog, Idrijska bela, kopališče lajšt, čez most pa desno po makedamu na vrh Čekovnika, pa dol v Idrijo, še skok na Jelični vrh)

Da dodam kolaž, nekajdnevnega grmenja po naši obali (brez ovekovečene moje malenkosti) glede na videno,slišano, so vozniki bavarskih drek pump čis navadni reveži

Zaenkrat je vse tako, kot že nekaj zadnjih let v tem času. 30 še nismo prebili... Ichnusa ali dve pa zvečer vseeno sedeta!

Četrtek je bil plan. Pa dež gre. Pa v petek štart ob 3:30. Tole odvoženo Pranje pa sem do Plitvic zdržal brez kondoma Čakanje na prevoz. Ploče Lepo mirno Tukaj pa edin fibrca pomaga GSu, da se tle lahk zrine. Cilindri weg. Korčula Pa na drugo stran. Vela luka Povrh Korčule pa pista. Odličen asfalt, nič prometa, odlični ovinki. Pa nisem zdržal firbca. Na koncu zaključil tle Za domov pa nekaj burje, kar prazna Jadranka. Letos bil 2x prisiljen naokoli. 1317 km odličnih-mojih.👌

Zjutraj je bilo vreme malo turobno, soparno in toplo. Kot dan prej, GPS ne deluje, zgleda da imajo tu na vzhodnem delu mesta kak motilec signala, ker od polovice mesta naprej je deloval brez težav. Kasneje se je vreme zjasnilo in segrelo do 36 stopinj. Pot je tokrat bila nekoliko krajša, ker smo planirali oglede krajev Karakus Tumulus, Kahta Kalesi, Arsenie in za konec goro Nemrut - (Nemrut Dagi) Utrujenost se pozna, zato naj slike več povejo.

Kwa sta wotročja majkemi 😅 groza 🤪

Za osebno...😜

čist sam

Zdaj pa moram Garmina vprašat, če bo znal domov😂😂😂

Ukrajina 2022 11-12.6.2022 Kočevje(SLO) - Kijev(UA) Cca 2000km Zadnjič sem pogledal na račun in je bilo ravno za rahel sprehod okrog bajte😂se še spomnite? V četrtek pade regres in po tehtnem premisleku sem imel za en izzy izletek. Mogel bi iti že v petek pa sem gospodin videl in čutil par dežnih kapelj. Pomehkužen čist ,vem ja😂 Petek preležim ni lepšega, dopust in si pojem : "ajme kako volim ovaj režim, plata ide a ja ležim😂 Končno se v soboto dvignem, pa še to je zvonil alarm, ko sem sanjal, da ležim na morju, če nebi zvonilo, bi še kak dan ostal🤪dvignem se, ura že 11h. Čist počasi se vsedem na motor in v Bohinjsko Bistrico, ker danes si vzamem vse čist na izzy😇 Pri Viliju poberem donacijo, ki sem jo uredil za Zavod BA, vzamem še nekaj naših rekvizitov in Vili me nahrani, kot vedno❤️ Mal poklepetam z Bojan Oblak(TC) in gas proti mejam, katerim še ne vem, saj mi na eni strani govori angelček ne seri in na drugi hudiček, pejt tam k noben ne gre😂 Ja sej se vidi ne kdo je spet zmagal. Ni teh vrat kjer piše "potegni", da jaz nisem porival😂 Še preden pridem do prve meje že naklepam 450km,pa sem še vedno v Sloveniji😂 Sej sem rekel, čist na izzy sem si vzel. Pred Budimpešto pojem avtohtono Mađarsko pizzo😁 Jedeš peče, sereš peče😂 Kupim še vinjeto in skupaj z gorivom me ostrižejo za 60€😳 Sem šel na garmina gledat, da nisem v Monaku😂 pr men je vse možno. 5km naprej pa kontrola vinjet, a mam srečo🤪 In gas naprej, samo naprej dokler bo šlo... Ja hudiček ni dal mira in znajdem se 200km pred UA mejo. Natankam, 45l, 110€ ja takle mamo če nimaš forintov, barabe😊 Na UA mejo pridem ob 2h ponoči. Oboji me obrnejo od glave do pete, vse kovčke itd.. V tej nervozi se pozabim odpet, ko sestopim iz motorja poči, cariniki se takoj primejo za pištolo jaz pa samo belo gledam in kažem na air bag😂 Vsi se nasmejimo. So prijazni in me opozorijo da do Kijeva ni goriva in da tudi tam lahko po dva dni čakam na bencinski. Čez mejo sem šel kot tanker, 23l v keslu in 22 litrov v kantah😂 Do Kijeva bo, tam se bom pa že znašel🤪 Na cesti sem sam, ni žive duše samo jaz in moja stara dama👍 Cesta na začetku kot Kinder jajček, nikol ne veš kaj dobiš😂 in ponoči je sploh zanimivo... V bistvu UA je ena sama AC😂 Upam, da me vsi droni in ostrostrelci zgrešijo. Je mal grenak priokus vojne oz vojne operacije🤪 Pa da nebi kdo slučajno povedal mojim tastarim kje sem, ker jih boste spravl v grob😂 Dokaj hitro se začne kazat vojno stanje. Provizori bunkerji, vse je na cesti od vej, živali in bencinske brez bencina... Taman razmišljam, ko se vozim mimo tega sranja, da bi bilo dobro, če bi Adam in Eva bila kitajca, saj bi še vedno živeli v raju, ker bi pojedla kačo namesto jabolka😁 Cesta pa res kap na začetku, po parih 100km pa solidna👍 Sem že mal pozabil, ker če štejem še špedicijo sem bil tu zdaj že 5-ič. V Krpate vstopim cca ob 3:30 zjutraj po našem času. Tu pa sem že v drugem pasovnem času in sem uro pred vami🤪 Mrzlo ko pes cca 5 do 8 stopinj in že vlečem zimsko podobleko na sebe. Je blo pa super preko Krpatov, ko sem se ustavil na pavzi so me popikali vsi insekti, ki obstajajo, edino metulj se mi je vsedel na glavo in posral😂 Počasi se dani jaz pa še čist na adrenalinu uuuauu😂 V glavi kup vprašanj, kot ali bom prišel do Kijeva, ali bom tam dobil gorivo, ali bo pokalo ravno ko bom dol itd Ma bz si rečem gremo naprej😁 500km pred Kijevom se pokaže sonce in pšenične planjave. Paše mi, saj je blo v Krpatih zelo mrzlo brr S soncem so tudi jajčka večja😂 Blokade in bunkerji pa vsakih par 10km. Ne pustijo fotografirat, alergija na bliskavico😂 Zadnjih 400km mi je res muka, vsak km se mi vleče kot 100km🤮 A zdej ne grem spat ob 11-ih dopoldne ker nisem nič naredil🤪 Evo mene v Kijevu, ratalo je💪 Veliko bojnih blokad, vse nas preverjajo vsake 10 do 20km.. Kap🤮 Bencina ni, kjer je je pa kilometrska kolona in 2.8€ liter👌 Še mal pa bom pod motorjem spal, da bom imel za gorivo😂 Res sem zjeban. V soboto sem krenil na izzy do Bohinjske Bistrice pol sem se pa po naključju po 2000km in 33 urah na izzy znajdu v Kijevu😂 In ko že misliš da si zmagal iščeš faking sobo, da ima varovan motor... Misija nemogoče za normalen denar v bližini centra, oz mogoče sam podstrešje ni več optimalno funkcioniralo. Po 4h se mi je utrgal in zavijem v Radissonblu in odkartam jebenih 500€ do srede... no tak sem imel že puni qrac vsega. Takoj ko pridem v sobo grem v kopalnico ter takoj pokličem recepcijo, saj da iz pipe teče voda🤔 Ja kaj ste pa pričakovali? Po računu sodeč vsaj pir🤪 Glava po skoraj dveh dneh brez spanca in na adrenalinu nea dela več. 😔 Ko se ob 19h končno zaprem v sobo pa me čaka še vse ostalo. Na kratko... , perem, šišam, brijam, zube vadim😂 Zatem pa še 2uri zlagam dan v besedo in fotografijo. Jutri je nov dan, motor bo v garaži točno tako, kot sem ga parkiral danes😊niti milimetra se ne bo premaknil. Kante za benz pa so z mano v sobi za vsak slučaj, previdnost je mati modrost. Samo naj me kdo grdo pogleda, če se upa, bodo mislili, da je Rus napalm vrgu na hotel😂 Zdej si pa nalijem polno kad vode in uživancija, pride še božiček🤪 Nalijem si še slovenskega Jack Danielsa a ne preveč, da me slučajno ne zbije parkiran avto😇 Grem spat, se oglasim enkrat jutri ko oke odlimam narazen😇 LpKmet "I'm not crazy. My reality is just different from yours."

čaka miško

Pogumneži! 😀

Dej zdej briket, ker sem poziral 🤣

Ne bi vedel. Zjutraj smo si šli ogledat slamo jezero Urmia, ki si ga včeraj nismo uspeli. Ponekod je zaradi alg roza barve. Nadaljevali smo v smeri Turčije po zanimivi dolini, lepi za videt, težki za živet. Na meji kaos, velika gužva, polno birokracije, ogromno ljudi, skratka groza. Prispeli smo v mesto Van, kjer imamo v centru rezerviran hotel. Vse lepo in prav, ampak center je skoraj popolnoma zaprt zaradi prihoda turškega predsednika. Tokrat je navigacija delala brez težav, smo ji pa mi zagrenili življenje. Skozi celo mesto je preračunavala, ko smo iskali prevozne ulice, na koncu pa nas je vseeno točno pripeljala. Zaradi obiska je gužva po mestu ogromna, tako da si ne ogledamo niti istoimenskega jezera, ampak se samo sprehodimo po mestu. Danes nas utrujenost daje, saj je za nas današnji dan dolg 25ur in pol.

O mačkopiterno, kaj sem to zdej na en kuharski forum zašel?

opevani od koga? Neke prave konkurence nimajo, jaz sem raje peljal menjat gume na TP cars v Materiji. Kar se tiče olja v vilicah... sem in spet bom sam naredl. Ker tesnila so tam okoli 20€, olje je ne vem še kolko je. Ampak definitivno ni tistih 150 ali 200€ ki so mi enkrat "predlagali " kot ceno menjave tesnil in olja v vilicah.

Te pa gremo okrog Ajdovskih hribčkov😂

Dežela Ichnuse!

😍🥰

Konec leta bo bitcoin vreden 500 000 ....lir

Musher Jeans. Pred cca 100.000 km sem si dal delat kavbojke s podlogo iz kevlarja. Pred tednom so se razparale na zadnji plati in sem jih nesel nazaj, kjer mi jih je ga. Elizabeta lepo pošila in pokrpala brez plačila. Kvalitetna poprodajna skrb za kupca.

Hmmm. Nič ne piha. Mogoče še bo🤭

Kaj nisi še dol? 😂

Wajduski grički

Dolince okrog wajdušne 🤣

Po dveh dneh muk, končno osvobojen kovčkov

Ne vem več al imam pesa al mačka. Kar naenkrat se je znašel na okenski polici.

Danes spet pestro. Težave z navigacijo, ki se ji ne da delat, nas popelje v odročne kraje Kurdistana v bližino meje z Irakom (samo kakšen kilometer stran). Med vožno smo videvali vojašnice in utrdbe, pa nismo vedeli zakaj, šele v hotelu smo na mapi videli kje smo se vozili. Najprej nas je zapeljala preko 2200m prelaza s cesto, ki bi ji težko rekel asfaltirana. Orientacija po tablah tu ni mogoča, ker v teh krajih je vse v perzijščini. Še tisti ki so v latinici, se dosti krat drugače imenujejo, kot jih mi poznamo, na primer Urmia je na vseh tablah napisana kot Orumiyeh, seveda to sem spoznal šele ko smo prišli v mesto. Tako da smo malo po zemljevidu, malo po GPS-ju iskali večje kraje in tako prišli na cilj. Kraji so revni, sama narava pa je fantastična. Prebivalstvo večino kmečkih opravil opravlja še vedno ročno, kosijo, grabijo, okopavajo,… Tako da kljub težavam in večjim zaostankom, je bil fantastičen dan. Saj pravim, če se izgubim pa več vidim, če le ni stiske s časom. Zato smo bolj pozno prišli v zadnje Iransko mesto, v katerem bomo prespali – Urmia. Zvečer smo se malo sprehodili po mestnem bazarju, ki je spet kot labirint »tunelov«.

zase se brigi

Tud novi bojo se...vrjem.... Neki je podpisat neki je pa realnost.....

To bo veljalo za nove. Stari bodo pa se dolgo laufali na bencinske hlape 😉

Dobro preglej, če se je z orodjem podpisal na vilico. Bi moral biti pa že ekstra neroden. Lahko so samo smeti prišle pod tesnilo in je slučajno začelo puščati. Guglaj seal mate,.. podobno orodje si lahko izdelaš iz kakšne tanke plastenke ali pa starega fotografskega filma. https://sealmate.net/?gclid=Cj0KCQjw-pCVBhCFARIsAGMxhAdi_gYrUNyniAceYbN0ZuWPyRx_s8LsJOQXyrMwqgswv2X_xe0zas8aArDyEALw_wcB

Vrjetn bo bencin 5+,da bo ljudi minil tankat...

Na pumpi v tuhinski dolini

jaz zadevo gledam kot udeleženec v prometu in to pomeni cca 80% voznik kovinske škatle, prevozim pa med nekje 80-100000km/leto. Svašta vidim in doživim in kar zadnje čase postaja na cesti se tudi zgrozim. AVP in ostali mediji pa gonijo eno in isto, prilagajajo podatke trenutni želji in temu kar bo članek govoril. V resnici pa: mamo vedno več "želv", ki jih gladko boli kita kaj počnejo po cesti, saj so pred 100 leti po vasi vozili enako. Vedno več je "ko te jebe" odnosa, torej zakaj bi šel na AC na vozni pas, saj je 110km/h po prehitevalnem dovolj, pa še bolj varno Vedno več biciklov, pešcev, ebikov, skirojev in vedno slabši odnos vseh grup do prometa. Moje mišlenje je, da v kolikor bi nabili ob ceste toliko panojev (plakati tipa nisi sam na cesti, zato odpri oči) kot jih je imel SDS in NSi za čas volitev, bi pa že kdo pogruntal, da mogoče ni sam na cesti. Kot motorist pa zlahka trdim, da naselja in vasi, kjer vozim 58 po števcu, me zadnje dva ali tri leta ni nihče prehitel. Večina pravzaprav velika večina motoristov si ne privošči več brzin, kot si jih je včasih. Lahko pa povem, da sem moral pri tej brzini že nekajkrat letos prekleto zavirat ali se umikat, ker se nekomu na stranski cesti ni dalo spustiti motorja mimo, ali pa me je spregledal.

S tem HGS za cestnine sva imela ves cirkus. Leta 2019, ko sva šla v Iran, ni blio nobenih težav. Sem pa potem doma nekje založil tole nalepko in je nisem našel. Ko sva zadnjič prečkala mejo, sem mislil nabavit novo nalepko, ampak mi je gospod v PTT pisarni povedal, da je ne rabim, ker imajo mojo registrsko tablico v sistemu in ugotovil, da imam še nekaj malega dobroimetja gor. Potem sem samo naložil nekaj denarja zraven in to bi naj bilo to. Sistem namreč najprej ob prečkanju postaje preveri, če imaš nalepko, če pa je ne najde, pa zabeleži tablico in nato na podlagi tablice bremeni tvoj HGS račun. Ko sva želela prečkati most Canakalle, se nama rampa ni dvignila, zato sva morala vzeti listek in normalno plačati cestnino za ta del. Gospod v cestninski hišici nama je povedal, da morava vseeno imeti nalepko in da naj si jo urediva v PTT-ju (pošti). Drug dan sva šla v PTT, kjer sem preklical svojo staro nalepko, nabavil novo nalepko in prenesel dobroimetje nanjo. Vse skupaj seveda tudi plačal. HGS nalepko sem dal na vrh tank torbe, ampak mi je sistem po prečkanju cestninske postaje zopet ni spoznal. Rampa se ni dvignila, zato je prišla gospodična, ki je pritisnila nek gumb in dvignila rampo, jaz pa sem dobil listek, da sem dolžen 85 lir. Pisal sem mail na HGS, kaj je narobe, pa nisem dobil od njih nobenega koristnega odgovora. Preveril sem na spletni strani, ki jo je zgoraj poslal MiNa in sem za svojo registrsko tablico imel zabeležen en neplačan prehod cestninske postaje. Zdaj kakšen teden nisva uporabljala plačljivih cest, ker jih je v centralni in vzhodni Turčiji zelo malo. Pa tudi sicer so navadne ceste med mesti večinoma zelo dobre. V stilu naših avtocest ali pa še širše Ko sem snoči ponovno preveril svoje stanje na tisti spletni strani, mojega violationa ni bilo več na seznamu. Sklepam, da so bremenili moje dobroimetje na podlagi registrske tablice in da v bistvu ni več težave. Bomo videli v prihodnjih dneh. Obstaja sicer tudi aplikacija in možnost registrcije na spletni strani, kjer lahko spremljaš svoje dobroimetje in vse prehode cestninskih postaj, ampak za registracijo potrebuješ turški EMŠO oz. davčno številko, tako da se tujci ne moremo registrirati. na Kar se tiče spanja... midva uporabljava za rezervacijo hotelov njihovo stran otelz.com oziroma aplikacijo. Deluje podobno, kot booking.com, ki v Turčiji ne deluje. Sicer ga prek VPN lahko uporabljam, ampak sem ugotovil, da imajo isti hoteli ponavadi na bookingu višje cene, kot na otelz.com. In to občutno višje. Ponavadi spiva v hotelih v cenovnem rangu 20 - 30 EUR na noč. Razen v Kapadokiji sva dala 60 na noč. Da se tudi ceneje (seveda tudi dražje), ampak nama po celem dnevu drajsanja paše zvečer se udobno namestiti. Kar se tiče hrane... pomoje bova oba prišla 5 kg težja nazaj. Običajno plačava za kosilo okoli 120 - 150 lir, kar je trenutno okoli 8 EUR. V zelo turističnih krajih (Kapadokija, Antalya, Pamukkale) bo seveda nekaj več, ampak mislim, da več kot 20 EUR, ko sva v Antalyi jedla ribe in pila vino granatnega jabolka, nisva plačala. Streetfood v majhnih krajih je smešno poceni. Zadnjič sva jedla 2x cigkofte in 2x ajran v enem selu in plačala 25 lir... nekih 1,6 EUR.

Fotografije mi je pravkar poslala moja draga, in mislim, da Karma uživa v novem, njej do sedaj še neznem okolju.

Komar,ki je pičil džankija,je dve uri mislil,da je nadzvočni bombnik.

Lokalna anestezija! 🤣

in vse je res!!!