Dvorana slavnih

Zaglavili celo dop na Tu-Gr meji....sistem kaput no elektrica .....povedu uniformiranec Sedaj čez mejo...live In papat Kacapuri

Danes po zajtrku, ki mi ni ravno srdel.. Nas je že dop rahlo pralo, cesta je bila zalo spolzka,zato smo bili previdni...čez prelaze nad 2k mnv vodijo dvopasovnice nas je spremljalo sonce super za vozit....vmes smo si privoščili odlicne sveze postrvi Odvozili 890km, s povprečno 102km/h, do Ardahama. Jutri v Gruzijo...

Včerajšnja vožnja po Nockalmstrasse je bila čudovita, brez prometa in vročine, večino časa 24 stopinj... pa naprej skozi Schonfeld do Madinga, pa ob Muri do Stadl an der Mur, pa mimo Flattnitza nazaj proti domu.... 400 kilometrov, v Avstriji le ena polovična zapora ceste, če odštejem okolico Celovca pa zelo malo prometa...

Cetinje, albanski Stelvio, Mateševo in 2. dan odprtja avtoceste do Podgorice. Albanski Stelvio - zelo lepa narava in cesta.

Sreda 29.6. Prav zanimiv kraj je bil tale Kayakoy. Turističen na ne preveč turški način. Zjutraj se še pred odhodom malo sprehodiva po okolici... Turistične zanimivosti še počivajo. Da se lahko slikava, vrževa kakšno Liro v škatlico... Potem pa zoped pot pod kolesa... Natankava, vendar naju možakar ne spusti naprej dokler ne popijeva čaj ali kavico na njegov račun. Zares prijazni tile Turki. Par let je delal v Italiji, celo vedel je kje je Slovenija. Mooorjjjeeeee.. Eh, ga že ni več...Je pa zato morje plastike. Pokriti nasadi zelenjave in sadja. Hej ho, Jadranka na kubik ... Ozka soteska preseka gorovje, še pogled na drugo stran, prelepa in zelo obiskana plaža. mogoče je tudi kaj smeti Potem pa spet, kaj čem pisat... slika pove več kot besede... Pa spet morje, pardon olastika... Malo sem prejšnji večer gledal kaj je zanimivega ob poti, ki sva jo nameravala prevozit. Žičnica na Tahtali Olympos Teleferik Kabina kot avtobus polna jadralnih padalcev in turistov Pogled na morje 2365 nižje... Slikica za sponin, še na drugo stran... potem pa nazaj v "dolino". Za nama je prostor v gondoli samo še za enega potnika. Srečno na trdnh tleh, Gondolo so zgradili Švicarji. Takole sva na današnjem cilju... Jutri pa naprej.

Včeraj smo po "nesreci" prespali v enem hribovskem hotelu, dez megla in cesta do tja drsalnica, blato .... je šlo ..Denalijeve meglenke so definitivno najboljša dodatna oprema kar sem jo kadarkoli kupil za bajk, v noci, megli, dezju naredile dan, ko se ni videlo prakticno nic, avti so imeli prižgane utripalke in vozili za nami. Jutranji pogled Na meji se zadržali predolgo, Tu in Gr širijo mejni prehod... da je odpadlo kampiranje na Stepansmindi pri cerkvici.... Tako smo vzeli sobe...promet v Gr se vedno kaotičen, dvakrat imela s kolegom srečo, da naju ni pokasiral kombi s stranske ceste...zakon mocnejsega niti ne pogledajo samo zapeljejo ven....vozi se na nož in na mm...veliko avtov brez odbijacev, sesutih tako ali drugače....v glavnem japonske znamke, Priusov veliko, tudi takih z volanom na desni....promet gost, že v Tbilisiju dajejejo na stran tovornjake, pa vse do Stepantsminde kolone parkiranih ob strani in kolone na cesti...očitno je ta prehod v Rusijo postal zelo pomemben....za vse. Bomo videli kako bo jutri na meji. Gruzija v mestih umazana neurejena, v hribih pa lepa zelena...gradijo turistične resorte...treking, kolesarstvo, rafting.....turistično se močno razvija.

Ventile zluftat🤪

Jest tud učer..

Tkole ponovad še za 5 minut počije preden gre v svojo spalnco ornh spat....

Prihaja nov vročinski val in z njim... 😛

Po 30+ letih na motorju sem še vedno mnenja, da je vožnja motorjev manjših prostornin in moči na začetku motoristične kariere, sploh če se ta začne v mladih letih, neprecenljiva izkušnja 😉. Ko imaš 15PS pod ritjo loviš idealne linije in optimalno hitrost čez ovinke za kolikor toliko tekočo vožnjo. Še posebej, če moraš to početi zaradi omejitve leto ali dve, instinktivno pridobiš določene veščine na motorju. En-dva ali tri jurje € pri tem ne igra neke vloge.

🐖

En dan u izi

...jaz pa uporabljam (ampak po navadi jih vedno pozabim dat v ušesa) tiste čisto tanavadne, ko jih imajo po firmah v tistih avtomatih ob vratih... ....in ga odrežem cca 1/4 - 1/3, da mi ne štrli ven iz ušesa.... in se lepo ugnezdi v uho... ... se mi je pa že zgodilo, da sem ga komaj spravil ven... .... sem ga moral bezniti ven s palčko za žar skozi drugo uho....

Torek 28.6. Jutro obeta. Končno sva pustila za sabo oblake... Po obilnem tradicionalnem zajtrku jo ubereva naprej... 3,2,1, gremo.... ooo enega će ni več. Prokleta brzina . Ah nič takšnega. Dva motorja malo večja od 150ccm, to je potrebno preverit. Pa smo glede na to, da je govoril malo angleško takoj zašli na motorje. Vozil je službeno NC750. Kako veliki so kraki veternih elektrarn se zaveš, ko so na tleh. Ata.... Le kdo bo živel v vseh teh novih stanovanjih? Prodaja sadja ob cesti... Skoraj za vsakim ovinkom se pokrajina spremeni... Po preteku dovoljenja za v zrak, je dober tudi "za po tleh". ufff, ok ne lovijo naju... Kdaj prispeva? Na današnji cilj, mislim. Evo ga, tu smo. Prava redkost v turčiji, oštarija kjer strežejo šisto pravi PIR. Tudi osebje prav zabavo. Utopia Lodge, nič kaj turško ni delovalo vse skupaj...

kar je danes podnebna katastrofa, je bil leta 2002 čisto navaden poletni dan.

Ponedeljek 27.6. Zjutraj ob sončnem vzhodu že na mototrjih in proti TR... Sonce že kuka čez obzorje in počasi ogreva pokrajino. Tranzit po AC proti mejnem prehodu Kapitan Andreevo. Oho Tonček si naju ogleduje, ali pa kaj drugega nepregledni nasadi sončnic... TR, niti ni neke gužve. Tudi tukaj vse "u tren oka" In že sva na drugi strani, smer proti Čanakkale.. Glej glej, še vedno naju lovijo, na srečo le "plastični". Znak poleg pa napoveduje previdnost. (sva še nekaj dožna izpred štirih let). Na veselje obeh, tega na meji niso ugotovil Čaj, kaj pa drugega... Turška kava, e to je pa že malo bolj problem... Tole so zgradili v dobrih štirih letih. 2018, ko sva se peljala mimo, še ni bilo nikakršnih znakov, da bo tule most. Zares veličastno... šele ko se pelješ spodaj, dojameš, kakšnen podvig je gradnja takšnega mostu. Radarji, kontrola hitrosti pri vstopi v skoraj vsako vas ali mesto... Hop na trajekt in na drugo stran. Azija prihajava.... evo je že pripravljena, da ne bo ozstopala Realnost... Pred obiskom Troje sva v Čanakkalah srečala@sunnygirl in njenega spremljevalca, ki sta se tudi potepala po Turčiji tisti čas. Rekli 2, 3, popili pijačko in nadaljevali vsak po svoje... Če že greva mimo pa poglejva še to zgodovinsko zadevo... Hja v filmih je zgledalo precej bolj, kaj naj napišem? Nič vse je opisano na "netu"... Sence se daljšajo za ta dan je to, to. Motorja parkirana v vrtu misva pa v "studiju"... Takole je "Mica" zabeležila dokler je še delala...

Malo se družimo. 😎

Kkhhmmm, no pa dajmo. No takole najino tritedensko "Mi2 po Turčiji" se je v soboto srečno končalo v domači garaži. Še pred tem sva v Laškem (praznik piva in cvetja), par kilometrov pred domom, za srečno vrnitev, jezike v družbi najinih kolegov namočila s hmeljnim napitkom. V teh treh tednih sva marsikdaj skoraj ostala suhih ust. Hja čaj je bolj tako tako...Kaj češ Turčija pač. Na kratko, Turčija me vsakič ponovno pozitivno preseneti v praktično vseh pogledih. Le smeti so nadloga, ki jih bo še najbrž generacijo ali dve pestila. Pa pustimo to bodo že rešili... Da ne zaidem. Startala sva v soboto 25.6 Zjutraj iz Celja najin cilj pa okolica Sofije v BG. še nekje na hrvaškem... a bo? še kar nekaj kilometrov je pred nama... jebela, kaj je sedaj to... No po par kilometrih naletiva na zvito pločevino... Zadnji kilometri pred mejo. Odsek AC Niš Pirot in naprej proti BG. Bemti gužvo. Pa sva se potem kar na hitro pregužvala do okenca in uredila mejne zadeve "u tren oka" 900+ kilometrov spočit kot bi skočil na trojane na krofe...

Tranzit čez Turčijo Prvi dan 1045km, drugi 678km, tretji 756km Zvečer zaslužen...

zeta je otisla sa djetetom u shopping! bez moje kreditne kartice!!!!

Danes po zajtrku, ki mi ni ravno srdel.. Nas je že dop rahlo pralo, cesta je bila zalo spolzka,zato smo bili previdni...čez prelaze nad 2k mnv vodijo dvopasovnice nas je spremljalo sonce super za vozit....vmes smo si privoščili odlicne sveze postrvi Odvozili 890km, s povprečno 102km/h, do Ardahama. Jutri v Gruzijo...

...a res nimate nbenga doma, pa kej počet....

Jaz sam svetujem, da nekaj uporabljajte. Jaz včasih nisem in sem fasal tinitus. To pomeni, da mi ves čas piska v ušesih in ne moreš nič naredit. Malo se navadiš, ni pa prijetno.

...sem šel tudi jaz še enkrat gledat... ... a je Pepa nasedla... al se je "zakopala" v klanc.... al omagala....

Tiste palčke, če te motijo, lahko tudi odrežeš. Stari modeli čepkov so brez njih, pa ni nobenega problema razen, če jih potisneš v glavo. Potem moraš k zdravniku. In tam ti seveda ne verjamejo, ker jih ni videti

skor pristal

Nedelja 26.6. Bankya. Mestece (predmestje) Sofije. Gledava napovedi, v nebo, ena sama kislica. Eh, ostaniva midva danes kar tule. Praktično pol Bolgarije dežuje in nama nič ne diši v "gumicote" in na spolske ceste. Nekaj se že modrina kaže ampak... v najini smeri je še vedno "črno"... Bova midva raje nekaj iz roštilja... potem pa še na eno Šumensko v APP-ju. Za jutri je napoved lepa...

VID_20220714_201026_HSR_12003557.mp4

Moje izkušnje. Pred 4 meseci sem kupil električnega UP-a, saj mi elektrarna na strehi dela viške. Po 8000 prevoženih km, ob porabi 0€/100km (elektrarna seveda ni bila zastojn, ampak ob nakupu vozila sem jo že imel) so moje ugotovitve: - cena vozila je bila cca 6-7000 dražja od enakega bencinarja, s tem, da ima električni ogromno opreme, za tiste, ki jim to pomeni (avtomatski menjalnik,avt.klima, ogrevanje/hlajenje mirujočega vozila,tampomat, potovelni računalni, sistem za vozni oas, ogrevano prednjo šipo in sedeža,...) kar razliko v ceni še zmanjša, komur to kaj pomeni, seveda -navor 2+ x večji, prehitevanje ( ne na avtocesti ) kot z recimo 500ccm motorjem, max hitrost 135km/h po vsej avtocesti, torej po ravnini, navzdol, navzgor -ena od največkrat omenjenih situacij nasprotnikov je, problem ko ostaneš v koloni, pri 36 klima na polno poraba 0,9 (baterija 32kWh) -pri dosedanji 5 vožnjah, ki sem jih imel v teh 4 mesecih, ki so presegale doseg z enim polnjenjem sem opazil te probleme: 1xni delovala kartica v lepi naši (pri HR telekom lahko z GENi kartico polnim zastonj, kartica me stane 1,22€/mesec), 1x je bila polnilnica zasedena, pa sem moral počakati, da se prejšni odklopi. V SLO je tudi zelo malo hitrih polnilnic, (razen avtocest, kjer pa je cenovna razlika z primerljivim bencin/dizlom manj kot 1/2), zato bodo vrste v primeru povečanja števila vozil, kar pogoste Sam bi dejal, da je e avto primeren za ljudi, ki ga uporabljajo vsakodnevno, za razdalje cca 1/2 do 3/4 dosega, ga večino polnijo doma, po možnosti razpoložljiv 3-fazni priključek PS: še primer izleta. Cerknica-Krk-Cerknica cca 300km. Rogljički iz domače pekarne, pijača iz bljižnega trgovskega centra, 20 min dopolnitev baterije na Geni kartico, 10ur plaže in morja v lipi naši = 0 kun

. veselim se že, da bom lahko čimprej naredil še kakšen giro po toplem vremenu 😮 ... upam le, da bo še kakšna stopinja več ... pa da bo res popolno 🤣

...my kind 😁😇...

do sada sam probao razlicite varijante cepica za usi. i nisam bio zadovoljan. zato sam se odlucio riskirati vecu svotu novaca i probati: https://at.neuroth.com/gehoerschutz/gehoerschutz-fuer-motorrad-jagd/ Nisam niti jednog trena zazalio!

bom prišu ... itak ti s pounimi usti naum mogu nč pojasnt ... te bom pa poslušu

Cepke nosim od 2018, ko sem menjal motor. Te mam rad. Tisti viola pa še mal bol zadušijo ves hrup. Honeywell bilsom

Vozim Toyoto CHR, ki mi v povprečju spije dobre 6,5 do 7l/100 km. Potem sem pa šel na test CHR hybrida z motorjem 2.0, imel sem ga 1 uro, vozil podobno kot vozim z mojim in je bila povprečna poraba 4,5l/100 km, s tem da je polnil baterije vmes. Baterja se polni tudi ko odmakneš nogo s stopalke za gas in ob zaviranju. Tako, da pri polnjenju baterije se povpreča poraba ne poveča. Seveda pa je potrebno hybid prodati vsaj eno leto pred potekom garancije na baterijo.

Jaz uporabljam kar takšne: https://www.dm.si/mivolis-usesni-cepki-proti-hrupu-s-posodico-za-shranjevanje-p4058172778131.html#detail-section Lahko bi bili malenkost večji ampak če se malo potrudiš pri vstavljanju so prav fajni.

Maš dobre kolke, še moja ne da več tolk nog narazen😆😂🤣

Oink.....

Kitajci pravjo, "pes, ki laja je premal kuhan." 😂

Po nočnem dežju se je tako dobro spalo, da sva se od doma odmajala šele ob 8h. Potem pa čez par puklnov naravnost do Logarske pa čez Pavliča v Avstrijo. Pa čez par puklnov naravnost na Nockalmstrasse in ker sva jo ravno plačala, sva pred severno rampo obrnila in se peljala še nazaj. Potem pa spet čez par puklnov naravnost proti Italiji, kamor sva vstopila čez Mokrine. Potem pa čez Sello Neveo naravnost v nočno izmeno. Kilometrov pa se je nabralo ravno za en GSA tank.😁

Cerknca ,sodrazica, osilnica, kolpa 💚 vrhunsk je blo

Na vse zgodaj od doma, ko je bila cesta še mokra od dežja ponoči. V Kranjski gori posijejo prvi sončni žarki in natočiva poln tank. Po stari cesti do Tolmeca v prijetnih 17 do 21°C. V doline ur (SS465) si v mestecu Pesariis ogledamo neka znamenitosti s področja urarstva. Značilna je tudi gradnja stavb. Hiše so tlorisno v velikosti sobe in stopnišča, a visoke več nadstropij. S tem so prihranili prostor v ozki dolini, ki nikakor ni bogata z ravnicami. Cesta po dolini je ozka in ne v prav dobrem stanju, po nekod se vidijo ostanki vodnih ujm. Nadaljujemo proti Dolomitom. V vasici Osterra zavijemo na prelaz St.Antonio (SP 6) in nadaljujemo po SS 52 do San Candido, kjer obrnemo proti Avstriji. Na Avstrijski strani v Tassenbachu zavijemo desno v dolino Gail -dolino mlinov po pričevanju fotografa Janeza Medveška. V Lesachtalu nas preseneti makadamski obvoz, ki je odprt na vsake pol ure za 5 minut, ker v Marija Luggau obnavljajo most čez hudournik. Med čakanjem se ohlajamo v rečici Gail in občudujemo stvaritve čakajočih. Proti domu čez Hermagor in Korensko sedlo. Ravno prav kilometrov, da ni bilo treba tankat dražjega goriva.

Malo Črne Gore.

Danes naskok na Maltatal... Pozrtih 430km in 1 pir. Cudovito. 14€ je vstopnina ali kako bi temu rekel.. Skratka lustno 💪👌

Auč🤣