Dvorana slavnih

Sobota 2.7. Najin tokratni cilj gora Nemrut Dagi. Zjutraj med čakanjem na motorje, naju je prijazno ogovorila ena ZABITA (Mirjam). Popili smo obvezen čaj in na srečo je govorila dovolj dobro angleško, da smo se lahko pogovorili o marsičem... Takole naju pričakata hondici v prijetno hladni garaži... Gaziantep, veliko mesto na jugovzhodu Turčije. Ob najinem odhodu se počasi prebuja v svoj vsakdanji utrip. Povsem naključno srečanje. "Animal doktor" kot je sam dejal, ko sem ga vprašal po stetoskopu, ki ga je imel okoli vratu. Malo pokramljamo na vročem soncu a se mu je žal mudilo k "pacijentki". Svetoval nama je hlajenje v seci ob jezeru, ki je bil oddaljen le kak kiometer od ceste. Pravzaprav ga od tam sploh ni bilo videt. Tipična cesta in še bolj tipična pokrajina. Nepregledne njive žita in tudi že pospravljenega pridelka. Lačni ne bodo... Še ena zanimivost, kar nekaj konvojev težke strojne opreme sva srečala ali prehitela... Ne, ne ni bilo okvare, iskala sva menjalnico (ponavadi je najboljša menjava pri zlatarjih) naju tile možakarji na gumikliniki povabijo na čaj. VROČE. Prav saj sva v Turčiji pa še poletje je... Pridelki (Mi je prišla na misel tista, debel krompir...) V mali trgovinici nabaviva nekaj "potrebščin" preden se poženeva proti gori... Kmalu se asfalt konča in cesta je od tu naprej proti vrhu tlakovana s tlakovci... Evo tu bova prenočila. Raztovoriva motorje potem pa proti vrhu... Zadnjih nekaj metrov je potrebno peš... Pogled nazaj v dolino... Kamne, kot kamne. Se pa vprašam le kako so vse to naredili. Ni bilo TV, telefonov... so pa kamne klesal. Očitno so imeli časa na pretek. Res mogočno za videt. Se pa vprašaš kaj jim je "špilal", da so to potem razbili. Zadnji pozdravi soncu. Panorama ob zahajanju sonca. Zahod sonca nisva počakala na vrhu, cele procesije so se valile na vrh. Mi2 sva počakala malo nižje, je bil kakšno minuto prej in takole je utonilo Sonce.

Včerajšnji vtisi... Honda power

Mraz ravno ni..so pa razgledi

Šla takole. Začetek Jezersko. Pogledala kaj jim je blo, da postavjo grad na vrh skale. So se kar odločili. Nisem jo spravil tle gor. (višina pa že ne). Vzpenjača na grad Ostrovica za tiste, ki ne zmorejo. Nockalmstrase Mimo Hallsttata na Wolfgangsee. Direkt samo odložit opremo pa z zobato železnico na Schafbergspitze. Prišla direkt v oblak. Nekaj sreče imela, ko je oblak razpihalo za odlične razglede. Iz vlaka Zgornja postaja. Vlak vozi 35 minut. Tole je bilo po kofetu obvezno. Megla, da tud ptičem radar odpove. Ko ujameš trenutek. 43€ po glavi vlak. Drug dan zajtrk pred odhodom. Izredno lepo urejeno mesto Saint Wolfgang Tle pa nisva dobila pijače. Gostilna samo za snemanje, drugače živijo notri. Pa je Bmfl nekaj pokašljal, pa ga peljem k doktorju. Bergdoktor. Gužva na moč. Ni kovid sam mal mu je treba pajke iz auspuha pregnat pa bo prec bolje. Zvečer pa tale družba mojmu. Kar dodelana mašina. Kroma za poliranje dost. Dones pa prek Šmohorja, Korenskega sedla direkt domov. Odzadaj naju lovi dež, spredaj vročina. Zgodaj se odpraviva in ujameva še kar ugodno vreme. 4 dni lepih razgledov, veliko ovinkov. brez ekstremnih temperatur (razen dones) in nič dežja.

. .... Do Sinja malo drugače ... ... od 490 "sveže - vročih" km-jev, sva imela pa danes tud "825 metrov" offrouda 🤣🤣🤣 ... no, ampak če se že ni glih z off road-om za hvalit ... je pa pohvalno vsaj to, da tud enga metra autobana ni blo 😁

Te pa gremo, ne.. 😁

Danes pranje vesa, pocitek in malo po mestu, ki živi kot da ni vojne. Zelo lep Kremlin, dobra hrana, cene zmerne. Ameri so jih cist xebali, ker se nič njihovega ne dobi😉 Ljudje živijo svoje življenje, kot v EU, vse se dobi, avti solidni, kot pravijo je v mestu veliko nacij in jezikov le preklinjajo in salijo se vsi na ruskome. EU turistov ni, domačini, ko jim je Kaspijsko destilacije za dopust, smo pa bili kot Slo povsod lepo sprejeti kot bratski slo narod. Gostišča in lokali res na nivoju, morda bolje kot kje v "razvitem svetu", vrti se muzka amerov huh 😉 Lep Kremlin Res krasno urejeno mesto, za kdaj it z letalom sem mal na dopust. Jutri naprej za Volgograd, ker moramo delat obvoz cca. +800km ker je zaprta cesta ob Kaspijskem za Kazahstan.

Po jezerskih makadamih še kolenčkanje do Železne kaplje. Na Jezerskem nič svežih 32C.

Jp..se je že začelo 😁

3 dni na ruševinskem treningu v Avstriji..... noro vroče in noro dobro

Izjemna energija in nesebična pomoč gasilcev pa tudi vseh ostalih v extremno velikem požaru v teh dneh na požariščih na Krasu čim bolj mirno noč vsem

Ustvarjam... Kar se v trgovini ne dobi, se pa naredi.

Še malo in bodo odletele 😇...

Novi modeli Škode

Prideš na morje, v apartma, zalaufaš klimo in ne mrdaś iz sobe. 🙄

Petek 1.7. Nič nas ni strah, če so smučarji z nami (Bela simfonija LF) Sva praktično ob morju, vendar imajo že reklame za bele strmine. Ob cesti se založiva z dnevno dozo sadja, banane... jagode... Limone, eh tega pa ne bova Ob prvi priliki v senci pospraviva vse, preden se ogreje in ne bo užitno. Še malo pa bo tudi na tem odseku nova štiripasovnica. ah, je že... Palec gor, res lepe ceste. Kaj vse se tu vali po cestah. 125 z bočno prikolico... 150ccm trikolesnik... Tale celo z nadgradnjo... ter seveda cela familija na "mopedu". Čelada???? Semafor kot božično drevo...Rdeč, in seveda zelen, težko spregledaš barvo. Očitno sva v mestu arašidov. Jurja ni, je pa blizu... Večkrat videno. Stara cesta, ki ji nič ne manjka, mogoče prometa in zraven nova AC. Najin dnevni cilj mesto Gaziantep. Sedaj sva pa že res kar globoko v Aziji. Tule bova pa težko stlačila motorje za čez noč. Sva jih spravila v podzemno garažo. Center starega mestnega jedra Pozno zvečer, ni ravno nekega nočnega življenja.

A zdel velja objavit samo, če se po makadamu gon´š? No malo boje od makadama je, tale Sella Nevea. Ker sem bil zadnjič demantiran , sem se zapeljal gor, posnel traso od Rabeljskega jezera pa na drugo stran do doline. Potem pa zaradi vročine (36°C) obrnil nazaj. To kar je njegovim očem ostalo skrito in to kar mu je ostalo v spominu. To, o čemur sem govoril in se ne spomni, je podobna slika vse od jezera pa vse do vrha : Do tu bi bila potrebna preplastitev: Od tu dalje se mu nekaj svita o grobem in finem asfaltu, po izboru pravi: In tako kot na sliki se izbira vrsta podlage. Ja , vročina dela svoje, pa možgani delajo drugače kot sicer......

okrog jezera Kruščica

Prpelu domu apn6 , prva barva, ku šus 🤟

Polavtomatski. Odpreš vsake toliko časa in gravitacija opravi svoje... Kot sem že nekoč v tej temi zapisal POCENI DIY. Odlično DELUJE! Na 9400km dolgi poti po Turčiji se mazalec domače izdelave izkazal kot odlična alternativa spreju, ali pa veliko dražjim avtomatikom. Tule se vidijo sledovi celotne poti na zadnjem kolesnem obroču, ščitniku verige, verigi in verižniku. Porabil sem eno polnjenje cca 0,8dcl olja. Med potjo sem samo preverjal, če olje še kaplja. nikoli nič čistil ali reguliral. Skratka zadeva je delovala BP. Sem pa namesto olja za mazanje verig motornih žag zamenjal za SAE90. Kljub enakem mazanju, na Hondi od @SuNa veriga spustila dušo, podobna zgodba kot tule. Ko jo je kupila je imela CB-jka 6Kkm. In tak princip mazanja sem namontiral takoj po nakupu. Kljub izdatnemu mazanju (se vidi na kolesu in ščiniku verige) je veriga iztrošena. Trenutno je na 29Kkm. Veriga je že naročena.

Od Vladikavkaza do Astrakhama, prevozili cca. 650km, skozi Čečenijo nas je dopoldan bolj ali manj pral dez....v Dagestanu pa sonce in visoka oblačnost, prijetno za vozit po neskončnih ravninah, kontrol na cesti, tako na Čeč kot tudi na Dag cestah precej, nobena nas ni ustavila, le pozdravili so nas......prispeli Astrakham, lepo urejeno mesto, zato se odločimo za dan počitka, pranja cot in ogled mesta...

Četrtek 30.6. Šesti dan najinega potepanja. Nekako je vse skupaj postalo že rutina, če ni zajtrka v namestitvi, si ga pripraviva sama, potem osedlava konjičke in kreneva naprej v neznano... Jutranji master chef. Jajc na uč, pardon krožnik Naložena pripravljena na start... Ker še ni prevroče, malo sprehoda... radovednica. Kraški pojavi, slapovi, in sprehajalne potke blizu znanega letoviškega mesta Antalya. Temperatura že raste, še dobro, da bova ves dan vozila ob obali... zelenjavni in sadni vrtovi... Turški samohranilec, se je zelo razveselil par požirkov vode in pasjega cookija. potem pa v nedogled morje na desni... nekam znano... ... ne moreva se odločit kdo bo spredaj? in potem opustijo lepo obalno cesto in zgradijo štiripasovnico... in kar kmalu sva na najini destinaciji Anamur Vozijo policaji vozijo, ubermašine... Sva šla pogledat, če bo večerja Tik preden je ugasnila luč... Najde kdo najin balkon?

. ... celo življenje je en sam poizkus ... 🤣

ja, za šankom se že neki prerivajo za pir in viljamovko ... 🤣

. ... ker je baje ful aktualno zdej hodit v te kraje ... sem šel pa še sam malo preverit dejansko stanje ... 😮

. ... tale pogled zjutraj na armaturko 👍👍👍 ps. ... jooooj, kolk je motorizem ena fajn reč ... razmišljam, da bi si kar še ene dva mopeda kupu 😁 ... bo pol mogoče še bolj hladno 🤣

. ... psihično se pripravljam na jutrišnji mraz 😮 ... upam, da se mi ne bo mende še zanohtal na mopedu ... ker nimam ogrevanih ročk 🤣

Pravilno, lahko pa tudi tako

saj to je plan, ciljal bojo nas, zadel pa vse naokoli. Pol ko sesujejo A, HR, HU in IT pa navalimo mi in vzpostavimo Novo Karantansko Kraljestvo, dobimo dobrohotno privoljenje carjeviča Putlerja in zaživimo svetlo prihodnost brez NATA in volitev. Plina bo za vse, vsi bomo vozili Lade in jedli svez kruhek, japanci pa bodo radili za nas. No, katoliki bodo morali prestopit na bolj ortodoksno stran, ampak ni hudega, se bojo vsaj duhovniki lahko poročali.

Pišuka, čim imamo novo vlado policija, namesto da bi špricala ljudi kot se spodobi, gasi pozare!!!! Prekleti homunisti. Kaj bo naslednji zločin? Verjetno ob par tisoč novih okužbah sploh ne bodo zaprli vseh v pregreta stanovanja, da počasi pocrkate.!!!

Danes se je že zjutraj začelo pestro, ko je propeler ostal brez hid olja za sklopko, ki ni delovala in to po super uradnem servisu za exstra ceno....iskala s kolegom po Stepantmindi, na črpalkah nič, nasla v avtopralnici po tem ko sva zbudila lastnika ob pol 10...nato na mejo, nora guzva, po blokadi RF se ogromno prometa odvija tukaj...več km kolone tovornjakov....prerivanje, vse gre na tesno, na mm, dva nerazsvetljena tunela, polna lukenj, zrak da te žge v grlu ko čakaš....med cikcak vožnjo s stransko torbi zapel stebriček ograje in jo skoraj odtrgal, zlomil se je PVC nosilec torbe, dobro uredil z vezicami v H v Vladikavkazu, kjer Spimo. Bili na mejo 10 ur, papirologoja na papirologijo, uradniki vsi prijazni.....samo na dovoljenje za rklaracijo motorjev čakali v vrsti 6 ur. Kaos povsod kljub X kontrol. V Rusiji obcutek dober, ljudje prijazni..... Jutri naprej proti Kazahstanu

...ena s Pohorja ...

Torek 28.6. Jutro obeta. Končno sva pustila za sabo oblake... Po obilnem tradicionalnem zajtrku jo ubereva naprej... 3,2,1, gremo.... ooo enega će ni več. Prokleta brzina . Ah nič takšnega. Dva motorja malo večja od 150ccm, to je potrebno preverit. Pa smo glede na to, da je govoril malo angleško takoj zašli na motorje. Vozil je službeno NC750. Kako veliki so kraki veternih elektrarn se zaveš, ko so na tleh. Ata.... Le kdo bo živel v vseh teh novih stanovanjih? Prodaja sadja ob cesti... Skoraj za vsakim ovinkom se pokrajina spremeni... Po preteku dovoljenja za v zrak, je dober tudi "za po tleh". ufff, ok ne lovijo naju... Kdaj prispeva? Na današnji cilj, mislim. Evo ga, tu smo. Prava redkost v turčiji, oštarija kjer strežejo šisto pravi PIR. Tudi osebje prav zabavo. Utopia Lodge, nič kaj turško ni delovalo vse skupaj...

Ponedeljek 27.6. Zjutraj ob sončnem vzhodu že na mototrjih in proti TR... Sonce že kuka čez obzorje in počasi ogreva pokrajino. Tranzit po AC proti mejnem prehodu Kapitan Andreevo. Oho Tonček si naju ogleduje, ali pa kaj drugega nepregledni nasadi sončnic... TR, niti ni neke gužve. Tudi tukaj vse "u tren oka" In že sva na drugi strani, smer proti Čanakkale.. Glej glej, še vedno naju lovijo, na srečo le "plastični". Znak poleg pa napoveduje previdnost. (sva še nekaj dožna izpred štirih let). Na veselje obeh, tega na meji niso ugotovil Čaj, kaj pa drugega... Turška kava, e to je pa že malo bolj problem... Tole so zgradili v dobrih štirih letih. 2018, ko sva se peljala mimo, še ni bilo nikakršnih znakov, da bo tule most. Zares veličastno... šele ko se pelješ spodaj, dojameš, kakšnen podvig je gradnja takšnega mostu. Radarji, kontrola hitrosti pri vstopi v skoraj vsako vas ali mesto... Hop na trajekt in na drugo stran. Azija prihajava.... evo je že pripravljena, da ne bo ozstopala Realnost... Pred obiskom Troje sva v Čanakkalah srečala@sunnygirl in njenega spremljevalca, ki sta se tudi potepala po Turčiji tisti čas. Rekli 2, 3, popili pijačko in nadaljevali vsak po svoje... Če že greva mimo pa poglejva še to zgodovinsko zadevo... Hja v filmih je zgledalo precej bolj, kaj naj napišem? Nič vse je opisano na "netu"... Sence se daljšajo za ta dan je to, to. Motorja parkirana v vrtu misva pa v "studiju"... Takole je "Mica" zabeležila dokler je še delala...

Nedelja 26.6. Bankya. Mestece (predmestje) Sofije. Gledava napovedi, v nebo, ena sama kislica. Eh, ostaniva midva danes kar tule. Praktično pol Bolgarije dežuje in nama nič ne diši v "gumicote" in na spolske ceste. Nekaj se že modrina kaže ampak... v najini smeri je še vedno "črno"... Bova midva raje nekaj iz roštilja... potem pa še na eno Šumensko v APP-ju. Za jutri je napoved lepa...

Kkhhmmm, no pa dajmo. No takole najino tritedensko "Mi2 po Turčiji" se je v soboto srečno končalo v domači garaži. Še pred tem sva v Laškem (praznik piva in cvetja), par kilometrov pred domom, za srečno vrnitev, jezike v družbi najinih kolegov namočila s hmeljnim napitkom. V teh treh tednih sva marsikdaj skoraj ostala suhih ust. Hja čaj je bolj tako tako...Kaj češ Turčija pač. Na kratko, Turčija me vsakič ponovno pozitivno preseneti v praktično vseh pogledih. Le smeti so nadloga, ki jih bo še najbrž generacijo ali dve pestila. Pa pustimo to bodo že rešili... Da ne zaidem. Startala sva v soboto 25.6 Zjutraj iz Celja najin cilj pa okolica Sofije v BG. še nekje na hrvaškem... a bo? še kar nekaj kilometrov je pred nama... jebela, kaj je sedaj to... No po par kilometrih naletiva na zvito pločevino... Zadnji kilometri pred mejo. Odsek AC Niš Pirot in naprej proti BG. Bemti gužvo. Pa sva se potem kar na hitro pregužvala do okenca in uredila mejne zadeve "u tren oka" 900+ kilometrov spočit kot bi skočil na trojane na krofe...

Prva fura uspela, udeleženca Andrejcer in moja malenkost. Start od doma, Lj. tankštele, po stari cesti mimo Trojan do Ferliča. Tu sva se ob 8h dobila na kavi z Andrejem. Po kratkem pogovoru do tankštele Mol v Letušu. Nato smer proti Pavličevem sedlu, a sva se morala obrnit, ker je v Radmirju popolna zapora. Nazaj v Nazarje do Gornjega grada, Kamnik kratek postanek, do Šenčurja in tu na ac in v Tržič, postanek pred tunelom pri spomeniku taborišča Ljubelj Borovlje do Sele-Borovnica mimo jezera Stausee Freibach na regionalno cesto do Pliberka in na kosilo v ribiški dom Dravograd ob 13 uri. Ravno prav. Tu sva se kasneje odpravila vsak v svojo smer. Jaz sem nadaljeval do Velenja, Celje, Rimske Toplice, Zidani most, Radeče, Sevnica in desno do Velikega trna zaradi tašče, ki je praznovala rd in kjer me je čakala moja širša družina. In zopet sem moral jest do onemoglosti kot, da bo jutri vsega zmanjkalo. Okoli 19 ure sem se odpravil domov v strahu, da nebi propio in jutri bi ne izpolnil želje ženi po kratkem izletu. Pot me je peljala zopet do Sevnice, Radeč in vseskozi po desni strani Save do Ljubljane, kjer sem po ac šel do Brezovice in domov. Nabralo se je kar nekaj km in samo dva ovinka, kar nekaj lepe ceste z ovinkoma, dva kratka makadama in kot vedno klasika z 50 odtenki sive z luknjami... Andrejcer bi se moral imenovati AndrejCar, ker se zna peljat dinamično in z glavo! Seveda mu je lažje, ker ima zares top motor🙂Vsekakor z mano bo še vozil, ker je zaupanja vreden👍! Ali pa jaz z njim. Cel dan nisva videla nobenega drugega MG V85 TT. Zato misilm, da imamo unicume. Motorja sta delovala bp. Jaz sem prišel domov po več kot 500km brez tankanja in ne prvič. Prejšnjič mi je uspelo naredit 560km in natočit 19 in pol litra! Prvič sem vozil v temi in luči so odlične, še posebej dolge. Matra me firbec kako je s kakimi dodatnimi ledicami, tu se verjetno naredi dan. Da boste vedeli, ko kaže, da lahko prevozite samo še 35 km naprej ne kaže nič! Jaz sem se zadnjih 10 km peljal z eno črtico za tank. Jutri grem v Podpeč Petrol natočit in javim koliko sem stlačil noter. Aja še tole, od kar ga imam je na strada ali road mode. Sem čisto pozabil na to. Andrej me je opozoril. Od Dravograda naprej sem prestavil in odzivnost je še boljša, priporočam! In na koncu, dan je bil uspešen, sončen v Celju vroč u pm 37 st., poln cestnih užitkov, kar nekaj sva videla in marsikje bila. Še kdaj bo, če ne prej pa konec septembra, ko gremo na veliki Klek! lp vsem in Andrejcer hvala!

Pa sj..ni blo treba gretja prižgat. Čeprav 14C zjutraj je bilo mal čili 🤣

I ja se pitam 🙄

Do Davče ( cesta iz Zalega Loga do Davče je itak 1a) na drugo stran pod Ratitovec, oziroma v vas Torka.

V Rusiji na Vladivkavkazu...10 ur na meji....ne veš ali bi se smejal ali jokal z birokracijo, vso osebje in uniformiranci prijazni..za tankat RF super liter 0,9€ kva sta EU in ZDA xebala Rusijo....ljudje so veseli in se imajo fajn.....zeblo nas bo pozimi sam da bomo RF xebal ...bolano

Včerajšnja vožnja po Nockalmstrasse je bila čudovita, brez prometa in vročine, večino časa 24 stopinj... pa naprej skozi Schonfeld do Madinga, pa ob Muri do Stadl an der Mur, pa mimo Flattnitza nazaj proti domu.... 400 kilometrov, v Avstriji le ena polovična zapora ceste, če odštejem okolico Celovca pa zelo malo prometa...

To ne bo držalo, poznam ljidi ki so šli študirat varjenje kesa z nekimi visokofrekvenčnimi zadevami..... Dvomim da kateri od njih babe razume... 🤣 🤣 🤣