Dvorana slavnih

Torek 5.7. Ker velikih mest nimava posebej rada in se jih z motorji ponavadi izogibava, se odločiva, da ta dan pogledava kratersko jezero v kraterju ugaslega ognjenika Nemrut Krater. Od najine nastavitve v eno stran približno 150km. Po zares obilnem zajtrku... obveznem slikanju Na motorju odpeketava... Jezero na desni Presenetilo me je, da je površina jezera popolnoma prazna. Nobenih plovil. počasi napredujeva... Tatvan, sva že blizu. Pred vzponom na sam krater še tankanje. 520km 14,1l zares šparovček tale Honda. Na cesti proti vrhu čisto sama... Tudi v ogledalu samo eden... Še malo pa bova na cilju... Še zadnji kilometer skozi bujno zelenje... In sva že tu... Voda mokra in mrzla... Prazno. Turistov vsega skupaj trije avtomobili... Nazaj proti robu kraterja... Julija še nekaj zaplat snega... Veličastno delo narave... Nazaj proti mestu Tatvan... Pri vračanju se zapeljeva preko prelaza visokega 2234mnm Kot drugod tudi tukaj vojaška kontrola. Povabijo naju na pokužino domačega sira in seveda čaj. Možakar na levi poleg služenja vojske prideluje odličen ovčji sir. Kljub budnemu očesu varnostnikov in vojske sva uspela slikat tablo pa tudi njih na motorjih Tile niso nasprotovali slikanju tudi če se vidi kak njihov objekt... Nazaj proti domu... Tako motorja parkirana Mi2 pa na PIR. Ja edinkrat v celi turčiji postreženo za mizo, kot se spodobi.

Lovčen, Njeguši in Durmitor. Pogled na Cetinje. Stara cesta, ki je ni več, je bila kar zavita in polna hopsanja. Njeguši - porcije, da te ubije. Trije suhi Madžari so me na polno presenetili - pojedli čisto vse. Še sreča da sva preživela. Po branju novic ne moreš verjeti, kaj vse so počeli na avtocesti. Le kaj skrivam tam zadaj? Greva proti Trsi in naprej za Višegrad. SE splača videti tudi večkrat. Cesta, proti meji , ki se v zadnjih letih ni nič spremenila. Hopa cupa. Na bosanski meji: vzame osebne dokumente in jih sploh ne pogleda, kako sta in pogled in nasmeh, pa odlično, samo je malo vruče, z nasmehom, lep dan vama želim. Ma, je polepšal že tako lep dan.

Tudi danes pestri vstanem in ob 9 že 35...in prazna zadnja guma na CT, ima zd 19k km pitelli tr II....pahnejo sprej in do vulk nas pripelje bajker ki se je pripeljal mimo Nima ustreznih prijema, ker guma držo se odpeljemo naprej...že čez nekaj km spusti duso...na srečo je BS blizu tako da pri 38 v senci na roke zamenjamo zadnjo gumo in tako YT amaterji zamenjamo v 10 min in nataknemo D mission ki je kao trda guma, orodje imam res profi smo pa izvajalci amaterji vendar je šlo odlično, tako da lastnik bajka ITjevec niti ni uspel kamero pripravit da bi posnel "a je to" in nas potem zafrkava cel lajf...prosil da jo damo se enkrat dol in nazaj da posname🤪 Zjutraj smo imeli cilj do Symkenta dobrih 850km....startali smo ob pol 1 in zvecer prispeli. Se pojedli pico in po lik času je sedaj skoraj 1 spat. Rezime: paljba, tankanje, tekočina, sladkor in ponavljaj do večera.....naporno....vroce blizu 40 skoz....v noge ne da je bilo vroče, k da bi jih imel v pecici....v zadnjico peklo.....ampak to ni klsik dopust.... Plan izpolnjen👍 Jutri cez mejo v Kir do Biskeka, en dan pocitka, servis menjava gum, se nekaj manjših popravil na bajkih kolegov in nato na Pamir.

... danes zjutraj iz Gusinja, pogled proti Albanskemu gorovju še v megli ... midva pa že v "službi" ... vsak svojemu teličku navijava ušesa na polno ... proti albanski meji ... ja po kaj le, je bilo treba še tja ??? 😮 jasno, SH20 je čist preblizu Gusinj, da ne bi na hitro odpeljala še to legendarno pisto 😁 ... pa sej je vseeno, če že nimava cestakov za dirkat tam gor in dol, imava pa zato veliko volje ... tako za šodr in off road, kot za mal navijanja po krivincah 😁 ... bilo je dovolj rejsanja ... greva naprej ... do Nikšića ... mimo glavne avtobusne postaje 😁 ... in potem spet v "hribe" ... na sicer že nekaj let nazaj obiskano Kapetanovo jezero ... ampak jest trdim, da kar je fajn, se splača večkrat ... pa naj bo to karkoli že 😁 ... lahko sva stestirala spet vsak svoje gume ... tokrat po ostrih skalah in šodru ... vse do današnje končne destinacije ... zares kičastega ... Kapetanovega jezera. Da bo offroad atmosfera še bolj popolna, se na vrhu pozdraviva še z dvema Mađaroma, ki sta se šla "malo bolj" resen TET ... gor sta pripeljala iz vzhodne ... baje na polno hard smeri ... ampak ... zame je katerakoli stran čist zadost na hard ... tko da ... ja, mogoče, ko odrastem, odpeljem še kakšno drugo smer 😁 ... uglavnem z mojim malim modrecem sem iz dneva v dan bolj zadovoljen ... gre v hrib, gre v šoder, gre po njivah, gre po hostah ... izredno lepo se ga pelje pa tud po čist resnih ovinkih ... tko da ... ja, danes zvečer si bom spet že samo zaradi tega lahko z razlogom privoščil "eno" zasluženo pivo 🤣

Wikipedia: Jaz vem vse! Google: Jaz poznam vse! Facebook: Jaz sem prijatelj z vsemi! Internet: Brez mene ne gre! Elektrika: Hahahahaha, vi to resno?

... danes malo bolj zgodnji zajtrk ... in kakšno urco prej kot običajno odhod iz Durmitorja. Po nočnem deževju sva odpeljeva po skoraj suhih cestah v dokaj svežih 17 stopinj. 👍🙂 Lahko bi rekel, da sva imela danes tako imenovani "tranzit" .... do Gusinj. Običajno poslušam tiste "tastare" motoriste, ko vozijo tranzit ... da ga vozijo seveda po avtocestah ... po tri štiri in več pasovnicah ga žgejo po več ur skupaj do nezavesti ... ...midva sva danes ravno tako odpeljala svoj "tranzit". Samo da je najin tranzit potekal po eni najbolj poflikani cestni povezavi med Žabljakom in Gusinjami ... flikca pri flikci, pa spet mal večja flika, pa za popestritev takoj za ovinkom še kakšna "manjša luknjica" v asfaltu ... tko da nama kljub "tranzitu" tudi danes ni bilo prav dolgčas. 😁 V Gusinjah sva se kot vedno smjestila na običajni lokaciji, pri prjatlu Semirju v "Kuli" ... sedaj pa 😮 mah, saj najbrž že veste, kaj lahko sledi od tega trenutka dalje 🤣

Mal se svalkamo po Balkanu

Izčrpen potopis kolega 😁. Lep dan je bil, znosne temperature in dva fina punkta. Sh20 z dirkanjem na Grabomske ovinke in jugijagi na Kapetanovo. Sem se pri tem spomnil matranja na z900 pred leti, da sem gor zlezel in se smejal pod čelado sedanjim užitkom šoderblatanja 😁

Ta dih..Kapetanovo jezero 1670 mnm, Črna gora

... .oni si pa lih kontra mislijo..... ..kdo pa pozna poimensko une seratorje s prepolnimi ritmi...

Vtisnu 😁

WDW za nami….zdaj pa ze naokoli…

da li je smijesna slika ili je pak za tugu i jad .....

Nadaljujemo čez Kazahstansko stepo....cca.2500km jih bo do Biskeka......ravnina, ravnina mi in kamiondzije, vsakih nekaj 10km kaka krivinca, cesta OKLAHOMA....poceni benz 20l cca.6€...novejsi BS urejeni kot pri nas, kupis kar želiš, še proizvode amerov.... tankamo 98 bajki delajo OK In kamele na cestah.... Prišli do Aralska, tur z bajki po mestu nato pa v bližnji hotel, tuš in odmor. Pa napolnit vse možne bat snemalnih orodij 🤪 Jutri naprej po stepi...baby puder koristen 😁rita trpi. Danes koristna tudi Coca cola in prepecenc....

a tko ima zenu njemu ni elektrika nije potrebna - ona zna sve!

Ta Čiwša ta Yuri..poslastčar od prištin, k je yamaha fan pa mi kaže fotke lepega mopetka od mojga kolege. Pljuc...da mu jebem 🤣 Moja grdoba pa taka

Saj krize se ustvarja zato ker je precej koristi od tega. Tudi ta v Ukarijini. A ni zanimivo kakšne težave so za izvozit žito iz Ukrajine, a nobenih težav za dostavit tanke, raketne sisteme in na splošno orožje. Kdaj boste ugotovili, da nas Ukrajinci s tem (namerno) držijo v šahu !!!

V bistvu nas ni preveč, če bi vse dobrine enakomerno porazdelili.....in če se ljudje ne bi obnašali tako neskončno neumno in potratno.

tko vsi pravijo, ampak nihče ne začne od sebe ... da pokaže primer dobre prakse kdo pa pozna poimensko reveže iz Afrike

. .... došao je i "konjujedan" 🤣🤣🤣

Sva ukradla 3 dni in se zapodila v Dolomite s takšno brzino, da sva na drugi strani še malo "ven zletela". Je pa kar prijalo par stopinj manj, kot pri nas. Pa še malo je deževalo iz sobote na nedeljo, da so bili razgledi v nedeljo še boljši. Sicer pa na cesti niti ni bilo prehude gneče, razen v nedeljo. Takrat pa je treba ubrati pravo smer in tudi ni hudega. Pa ne smeš se pretirano jeziti na "sekače" in "naokolivozeče" ubiralce ovinkov. Ti so pač v večini. Sicer pa sva že pri spustu s Selle Nevee spremenila plan, saj je proti Pontebbi popolnoma zaprlo in sva opustila misel na Mokrine in Plockenpass, ki sta tako ali tako v dosegu enodnevnih izletov. Sva pa zato prvi dan podaljšala v osrčju Dolomitov, kar pa tudi ni bilo slabo. Pravzaprav še bolje. Pa zadnji dan se nama kar ni šlo domov. In ker je bil ravno ponedeljek, sva jo ruknila še čez Predel v Trento pa čez Vršič... Namesto nakladanja pa raje še par zanimivejših slik. Namenoma izpuščam najbolj tipične dolomitske lokacije. Zoncolan Sella di Razzo Kot vse akumulacije, je tudi Lago di Fedaia pod Marmolado grdo izpraznjen. Lahko se sprehajaš po dnu... Spala sva pri 2 kratni dobitnici malega globusa... Izgleda, da obstajajo tudi beli osli... Passo Giovo Passo Pennes Jezero Redona Pa še zanimiv in na novo preplasten Passo Rest

Lahko da sem zato kaj manj vreden, ampak šele včeraj sem se prvič peljal čez Passo Rest. Zato ne vem, kako je bilo pred leti, ampak očitno so pred kratkem tja gor zvozili veliko asfalta. Kar zahtevno za voznike tovornjakov. Želim povedati to, da je preplasten v celoti, na obeh straneh. Sicer pa zanimiv a precej skrit prelaz. Sva pa srečala 3 motoriste.

Jah WiFi ni za vsakim vogalom na taki turi...sprememba plana....cesta proti Atyrau je bila zaprta zaradi vaj vojske v bližini, tudi sicer slaba in veliko rekonstrukcij, zato smo morali proti severu na prehod Ozinki dodatnih 1k km, vmes poskusili na obmejni prehod, pa ni šlo, nas posledično zaslišala oficir obveščevalne 😁bilo zanimivo, pa o tem kdaj drugic....pral mas dez al8 +35....naporno.....na prehod Ozinki prišli ob pol 8 zvecer, čez ob 1 zjutraj....v koloni pisana druščina narodov in zanimivi pogovori....danes prvi dan tranzita Kaz 760km, jutri bo potrebo se kaj več, da smo pojutrišnjem v Biskeku, kjer bo dan za počitek, servis motorjev in menjavo gum. V Kaz sem plačal dobrih 10l bencina 3,25€ sem moral se enkrat pogledat SMS banke....toliko o cenah benza na borzah in......

Hja, prišel je čas dopustov (tudi za naju). Malo sva že od pomladi tuhtala kam letos... Odločitev je padla. Pa pojdiva za 3 tedne... Ampak... se je zgodilo... Imela sva še neke grehe iz peteklosti.

Malo na Kapetanovo jezero

saj zato pa prihajajo v Evropo .. delat poimenske spiske

a ta je pa kj boljš

to je obrok med malco in kosilom ne rabim dijete... šlank k mišica

ETa Kamnik pa za futr u piksnAH

....emmmm.... .... punce.... a me lohka prosim nehate zasipavati s ponudbami na ZS! ... za vse bo čas.... lepo počas....

Menda so eni taborniki iz Lepene gasil 😂🤣

Wiiii

Super relacija... Aahhhh Zvono Plužine

.

. ... danes največ "zadimljenih vtisov"😮 ... že jutranji pogled čez okno sobice v Sinju je napovedoval "rdečo nit" današnjih vtisov ... samo da se je najprej kadilo le na vrhu hribov v smeri Bosne ... potem pa naju je pot vodila kar dobršen del ob dimni zavesi 😵 ... hmmmm ... novost pa na meji z Bosno 😮 ... popisali so prav vse papirje od obeh mopedov ... meni vzeli celo številko škornja 😮 🤣 ... očitno so ocenili, da gre za šverc 😁 ... sicer pa ... tudi danes cca "116 metrov" offroad-a, par kavic, nekaj kokakolc in na koncu na Bjelašnici, za nagrado še par vilijev, in par pirčkov ... 😁 ps. ... pa še obračat je blo treba 😮 ... ponavadi moram obračat, ker se zgubim ... tokrat je bilo treba obračat, ker bi za nadaljevanje poti rabil vsaj pol lažji moped ... in sam bi moral imet vsaj pol manj let 🤣 ... tko da 😮 ... realnost je pač taka 🤣

Sobota 2.7. Najin tokratni cilj gora Nemrut Dagi. Zjutraj med čakanjem na motorje, naju je prijazno ogovorila ena ZABITA (Mirjam). Popili smo obvezen čaj in na srečo je govorila dovolj dobro angleško, da smo se lahko pogovorili o marsičem... Takole naju pričakata hondici v prijetno hladni garaži... Gaziantep, veliko mesto na jugovzhodu Turčije. Ob najinem odhodu se počasi prebuja v svoj vsakdanji utrip. Povsem naključno srečanje. "Animal doktor" kot je sam dejal, ko sem ga vprašal po stetoskopu, ki ga je imel okoli vratu. Malo pokramljamo na vročem soncu a se mu je žal mudilo k "pacijentki". Svetoval nama je hlajenje v seci ob jezeru, ki je bil oddaljen le kak kiometer od ceste. Pravzaprav ga od tam sploh ni bilo videt. Tipična cesta in še bolj tipična pokrajina. Nepregledne njive žita in tudi že pospravljenega pridelka. Lačni ne bodo... Še ena zanimivost, kar nekaj konvojev težke strojne opreme sva srečala ali prehitela... Ne, ne ni bilo okvare, iskala sva menjalnico (ponavadi je najboljša menjava pri zlatarjih) naju tile možakarji na gumikliniki povabijo na čaj. VROČE. Prav saj sva v Turčiji pa še poletje je... Pridelki (Mi je prišla na misel tista, debel krompir...) V mali trgovinici nabaviva nekaj "potrebščin" preden se poženeva proti gori... Kmalu se asfalt konča in cesta je od tu naprej proti vrhu tlakovana s tlakovci... Evo tu bova prenočila. Raztovoriva motorje potem pa proti vrhu... Zadnjih nekaj metrov je potrebno peš... Pogled nazaj v dolino... Kamne, kot kamne. Se pa vprašam le kako so vse to naredili. Ni bilo TV, telefonov... so pa kamne klesal. Očitno so imeli časa na pretek. Res mogočno za videt. Se pa vprašaš kaj jim je "špilal", da so to potem razbili. Zadnji pozdravi soncu. Panorama ob zahajanju sonca. Zahod sonca nisva počakala na vrhu, cele procesije so se valile na vrh. Mi2 sva počakala malo nižje, je bil kakšno minuto prej in takole je utonilo Sonce.

Danes pranje vesa, pocitek in malo po mestu, ki živi kot da ni vojne. Zelo lep Kremlin, dobra hrana, cene zmerne. Ameri so jih cist xebali, ker se nič njihovega ne dobi😉 Ljudje živijo svoje življenje, kot v EU, vse se dobi, avti solidni, kot pravijo je v mestu veliko nacij in jezikov le preklinjajo in salijo se vsi na ruskome. EU turistov ni, domačini, ko jim je Kaspijsko destilacije za dopust, smo pa bili kot Slo povsod lepo sprejeti kot bratski slo narod. Gostišča in lokali res na nivoju, morda bolje kot kje v "razvitem svetu", vrti se muzka amerov huh 😉 Lep Kremlin Res krasno urejeno mesto, za kdaj it z letalom sem mal na dopust. Jutri naprej za Volgograd, ker moramo delat obvoz cca. +800km ker je zaprta cesta ob Kaspijskem za Kazahstan.

Od Vladikavkaza do Astrakhama, prevozili cca. 650km, skozi Čečenijo nas je dopoldan bolj ali manj pral dez....v Dagestanu pa sonce in visoka oblačnost, prijetno za vozit po neskončnih ravninah, kontrol na cesti, tako na Čeč kot tudi na Dag cestah precej, nobena nas ni ustavila, le pozdravili so nas......prispeli Astrakham, lepo urejeno mesto, zato se odločimo za dan počitka, pranja cot in ogled mesta...

V Rusiji na Vladivkavkazu...10 ur na meji....ne veš ali bi se smejal ali jokal z birokracijo, vso osebje in uniformiranci prijazni..za tankat RF super liter 0,9€ kva sta EU in ZDA xebala Rusijo....ljudje so veseli in se imajo fajn.....zeblo nas bo pozimi sam da bomo RF xebal ...bolano

Sreda 29.6. Prav zanimiv kraj je bil tale Kayakoy. Turističen na ne preveč turški način. Zjutraj se še pred odhodom malo sprehodiva po okolici... Turistične zanimivosti še počivajo. Da se lahko slikava, vrževa kakšno Liro v škatlico... Potem pa zoped pot pod kolesa... Natankava, vendar naju možakar ne spusti naprej dokler ne popijeva čaj ali kavico na njegov račun. Zares prijazni tile Turki. Par let je delal v Italiji, celo vedel je kje je Slovenija. Mooorjjjeeeee.. Eh, ga že ni več...Je pa zato morje plastike. Pokriti nasadi zelenjave in sadja. Hej ho, Jadranka na kubik ... Ozka soteska preseka gorovje, še pogled na drugo stran, prelepa in zelo obiskana plaža. mogoče je tudi kaj smeti Potem pa spet, kaj čem pisat... slika pove več kot besede... Pa spet morje, pardon olastika... Malo sem prejšnji večer gledal kaj je zanimivega ob poti, ki sva jo nameravala prevozit. Žičnica na Tahtali Olympos Teleferik Kabina kot avtobus polna jadralnih padalcev in turistov Pogled na morje 2365 nižje... Slikica za sponin, še na drugo stran... potem pa nazaj v "dolino". Za nama je prostor v gondoli samo še za enega potnika. Srečno na trdnh tleh, Gondolo so zgradili Švicarji. Takole sva na današnjem cilju... Jutri pa naprej.

Torek 28.6. Jutro obeta. Končno sva pustila za sabo oblake... Po obilnem tradicionalnem zajtrku jo ubereva naprej... 3,2,1, gremo.... ooo enega će ni več. Prokleta brzina . Ah nič takšnega. Dva motorja malo večja od 150ccm, to je potrebno preverit. Pa smo glede na to, da je govoril malo angleško takoj zašli na motorje. Vozil je službeno NC750. Kako veliki so kraki veternih elektrarn se zaveš, ko so na tleh. Ata.... Le kdo bo živel v vseh teh novih stanovanjih? Prodaja sadja ob cesti... Skoraj za vsakim ovinkom se pokrajina spremeni... Po preteku dovoljenja za v zrak, je dober tudi "za po tleh". ufff, ok ne lovijo naju... Kdaj prispeva? Na današnji cilj, mislim. Evo ga, tu smo. Prava redkost v turčiji, oštarija kjer strežejo šisto pravi PIR. Tudi osebje prav zabavo. Utopia Lodge, nič kaj turško ni delovalo vse skupaj...

Prvi dan do Plovdiva vmes malo pomezili v Srbiji. ¾ Eden udarnih vikendov...guzva pri plačilu cestnin in mejnih prehodih. Med Srb in Bulg 7km, najprej 3 koloni, nato 3, nato X kolon....in gurancija ko stigne.....je šlo 👍