Dvorana slavnih

... danes zjutraj iz Gusinja, pogled proti Albanskemu gorovju še v megli ... midva pa že v "službi" ... vsak svojemu teličku navijava ušesa na polno ... proti albanski meji ... ja po kaj le, je bilo treba še tja ??? 😮 jasno, SH20 je čist preblizu Gusinj, da ne bi na hitro odpeljala še to legendarno pisto 😁 ... pa sej je vseeno, če že nimava cestakov za dirkat tam gor in dol, imava pa zato veliko volje ... tako za šodr in off road, kot za mal navijanja po krivincah 😁 ... bilo je dovolj rejsanja ... greva naprej ... do Nikšića ... mimo glavne avtobusne postaje 😁 ... in potem spet v "hribe" ... na sicer že nekaj let nazaj obiskano Kapetanovo jezero ... ampak jest trdim, da kar je fajn, se splača večkrat ... pa naj bo to karkoli že 😁 ... lahko sva stestirala spet vsak svoje gume ... tokrat po ostrih skalah in šodru ... vse do današnje končne destinacije ... zares kičastega ... Kapetanovega jezera. Da bo offroad atmosfera še bolj popolna, se na vrhu pozdraviva še z dvema Mađaroma, ki sta se šla "malo bolj" resen TET ... gor sta pripeljala iz vzhodne ... baje na polno hard smeri ... ampak ... zame je katerakoli stran čist zadost na hard ... tko da ... ja, mogoče, ko odrastem, odpeljem še kakšno drugo smer 😁 ... uglavnem z mojim malim modrecem sem iz dneva v dan bolj zadovoljen ... gre v hrib, gre v šoder, gre po njivah, gre po hostah ... izredno lepo se ga pelje pa tud po čist resnih ovinkih ... tko da ... ja, danes zvečer si bom spet že samo zaradi tega lahko z razlogom privoščil "eno" zasluženo pivo 🤣

Danes v Biskeku čas ta servis in menjavo gum....servis najdemo v bližini H...so pa zasedeni za več dni...lastnik američan, ki tudi daje v najem bajke...dogovorimo se, da sami demontiramo kolesa oni pa le menjajo gume, sami pa se opravimo servis....v slabih 4 urah uredimo vse, zraven pa še zavarijo počen nosilec za top case pri Yam....bilo vroče na soncu pri 35 vendar....to smo hoteli 😉 Očistil se verigo... Vse poštimali in nazaj v H...pranje cot nato v center mesta na vecerjo......čisto, urejeno, polno shopong centrov....vsa večja mesta v Aziji so na nivoju, ni da ni.....samo denar in je vse, preseneča nas čistoča in nizke cene. Vzamemo taxi...4 se stlacimo v Matiza z usnjenimi sedeži in kup prevlekami povsod, smo mislili da je majhen avto 😉 Promet v mestu je kaos podobno kot v Gruziji....parkrat sem zamizal v križišču.... k gre vse na mm. Večerja....okusna vendar.... brez sladkega ne morem... Jutri okrog jezera Isik kul, začenjamo vozit tisto.....vse do sedaj je bil tranzit, ki je del poti...zanimiv.... Do sedaj cca. 8500km in 100 ur čiste vožnje v 12 dneh, poleg današnjega dne, se dva dni nismo vozilo, en dan smo se šli turiste v Rusiji, en dan smo izgubili na Ru-Gr meji ko smo naredili 20km. Iz Kaz v Kirg smo prisli exp v eni uri, kljub temu da smo morali skozi troja železna vrata in nekaj adm, uradniki povsod prijazni. Vidi se, da v Kirg ni taksen standard življenja kot v Rus ali Kaz, se pa vozijo po mestih hudi avti in sliši se ogromno EU in Am govorjenja. Svet je majhen....in net dela svoje, ljudje želijo živeti svoje življenje in jih ne zanimajo politično vojne zdrahe. Kamorkoli smo do sedaj prišli smo naleteli na prijaznost, pomoč in lepo besedo, naj bo tako tudi naprej.

Sreda 6.7. Kar sva si imela namen ogledat v okolici jezera Van, sva si. Ta dan je dolžina dnevne ture le približno 200km, zato se nama zjutraj ne mudi preveč. Seveda so naju spet razvajali z zajtrkom. Najbrž zaradi slik na motorju. Stregle so nama prav te dve gopodične. Tudi temperatura na višini 1700mnm (točno 1640mnm) kjer leži jezero, je precej znosna, tako da se nama ni ravno mudilo... Nasvidenje Van... Očitno so se nomadski pastirji precej modernizirali. Yurte ali Geri so še, pleh pa je zamenjal čredo, ki je pravzaprav nisva niti opazila. Jezero počasi izginja iz najinega pogleda... Se pa pogosto pojavljajo tile... Takole, cesta se severovzhodu še zadnjič povsem približa jezeru. Še malo in pojavi se zadnja prložnost, da namočiva roko v jezero... Takole, spominska. Voda bolj kot ne umazana in žal tudi veliko smeti. Za škorenj namočit je čisto OK Bljak, roko je namočila... Tale dva pa celo do kolena v vodi. Zadnje slike z jezerom v ozadju... Še js... Potem pa stran od jezera in štiripasovnice... Ko se ustaviš in hočeš slikat, kobila takoj odpelje žrebička dlje od ceste. Kolikor ji dopušča povodec. Prva znamenitost, ki sva si jo ugledala ob poti... Most (resnici na ljubo, nič posebnega)... Je pa pod njim zanimiva ozka struga Yaniktar Dersi... Malo višje, reka tvori zanimive in precej obiskane slapove... Lepa in zanimiva okolica, če bi bilo kje v... khmm Evropi. Povsod veliko smeti. Kreme za sončenje ne prodajo ravno veliko. Globoko zarezana struga v ravni dolini med gorami... Mesto Čaldiran na višini 2000mnm. Utrip mesta podoben, kot v drugih vzodnih turških mestih. Nova AC po "lunarni" pokrajini ob strani razlita lava iz vulkana Tendurek. Bližava se kar visokem prelazu, od koder se potem spustiva proti mestu Dogubayazit. Sicer razen šopov trave nekega rastlinja ni, pogled na tablo razkrije zakaj... Takoj, ko zapelješ preko prevoja na drugo stran, pa ob spustu zagledava najin naslednji cilj. Vrh bi bil malo preveč. Cilj je mestece Dogubayazit, ki leži blizu gore Ararat. Od nekje takoj priteče dečko in nama zaželi "Hellouuu". Suzana mu podari majhno darilce pripravljeno za tako priliko. Lepo se zahvali in odide. Midva pa tudi... Cesta se kmalu zopet spremeni v novo štiripasovno AC. Del ceste je še v gradnji... Takole, še malo za spomin... Dodrodošla. Samo še hotel poiščeva in se razpakirava... Pred hotelom pa uzreva nekam znan motor. Modra Yamaha Tenere 700. Hm, Matin naju je prehitel... Seveda spet imamo nekaj svežih zgodbic, ki si jih izmenjamo in skoraj zamudimo zadnje žarke ki osvetlijo Ararat. Zato se pred večerjo v družbi direktorja hotela povzpnemo na teraso hotela in poslikamo Ararat v zahajajočem soncu... Takole, še en od ciljev dosežen. Sliko Ararata iz vzhodne strani v jutranjem soncu imam. Pred dvanajstimi leti takrat seveda iz Armenije... še pogled v smeri zahajajočega sonca... ga že ni več...

Izčrpen potopis kolega 😁. Lep dan je bil, znosne temperature in dva fina punkta. Sh20 z dirkanjem na Grabomske ovinke in jugijagi na Kapetanovo. Sem se pri tem spomnil matranja na z900 pred leti, da sem gor zlezel in se smejal pod čelado sedanjim užitkom šoderblatanja 😁

Danes sem izkoristil dan in se odpravil iz Kp na Sviščake nad Il. Bistrico, pod Snežnikom, lepa ovinkasta cesta, zadnji del ceste do Sviščakov je novo asfaltiran (mislim da cca 2 leti nazaj), bi rekel da je kar na kožo pisana našemu V85 TT, na Sviščakih pa prijetnih in svežih 19 stopinj sredi dneva, z Guzzo sva uživala vsak km na polno 😉

Čez Jezersko in Pavličevo sedlo ter po raznih tipih cest in poti skozi Podolševo, Koprivno, do Tople, skozi Podpeco, pred Mežico proti Lomu in naprej na Dolga Brda in Ravne, pa v Otiškem Vrhu proti Svetem Danijelu, pa skozi Trbonje in Dravče do Vuzenice, pa do Svetega primoža na Pohorju, pa do cerkve sv.Bolfeka in naprej do Ribnice na Pohorju, pa skozi Janževski Vrh proti Rogli. Ker je goriva zmanjkovalo je bilo treba opustiti pot do Mislinje inter oditi do Zreč, potem pa domov. Prevoženih dobrih 350 km, žal le okoli 90 km brez asfalta, s pravim užitkom vožnje po enem najdenem zapuščenem in malce zahtevnejšem odseku poti.

Lovčen, Njeguši in Durmitor. Pogled na Cetinje. Stara cesta, ki je ni več, je bila kar zavita in polna hopsanja. Njeguši - porcije, da te ubije. Trije suhi Madžari so me na polno presenetili - pojedli čisto vse. Še sreča da sva preživela. Po branju novic ne moreš verjeti, kaj vse so počeli na avtocesti. Le kaj skrivam tam zadaj? Greva proti Trsi in naprej za Višegrad. SE splača videti tudi večkrat. Cesta, proti meji , ki se v zadnjih letih ni nič spremenila. Hopa cupa. Na bosanski meji: vzame osebne dokumente in jih sploh ne pogleda, kako sta in pogled in nasmeh, pa odlično, samo je malo vruče, z nasmehom, lep dan vama želim. Ma, je polepšal že tako lep dan.

Zarad česa? Zarad snecerja, al GG? Jaz se vozim sam. Sem pa tja se kam pridružim. In mislim, da se večina motosveta vozijo sami. Sem pa tja se ja pa čist ok pridružit kaki skupini(če so vsi normalni). Al pa sem pa tja greva s kolegom na kak izletek. Drugač je pa najboljš sam. Ker ima vsak posameznik svoje želje, potrebe, pričakovanja, sposobnosti, način vožnje. Ene 2x na leto pa ni problem odvozt ene skupinske fure. Sploh, da spoznš kakega novega človeka, in si mal izmenjaš izkušnje in podebatiraš s istomislečimi.

Iz Yugoslavije čez pol bivše Jugoslavije. Full kmjev, full držav, ful tabel ob cesti. Ampak zapomnil sem si samo eno: Kuševalnica Rakie. 😁 rjava tabla, taka kot podobne table za lokalne znamenitosti .

Če se še enkrat oglasim tule in napišem svoje mnenje: Zakaj sploh rabiš nov izpuh? .... če se misliš voziti brez dB killerja, te bodo slej ko prej ustavili policaji, ker so čedalje bolj alergični na hrup.... z dB killerjem pa ne bo kaj dosti razlike, kot original izpuh... ...če misliš iti v recimo Avstrijo, pa če imaš demontiran katalizator, bo spet sranje... ... ali misliš malo znižati maso motorja.... za tista dva kg? .... se bo peljalo kaj bolje? .... velikost aftermarket izpuha je najbrž enaka kot original.... ...na moči motorja ne boš pridobil nič (ne boš opazil)... ... res pa je fajn (nekaj cajta) ... če imaš kako novo stvar... pozanimaj se pri Igorju (Mass) v Renčah.... dec na mestu... vse zrihta. Prideš.... in odpelješ. Vse zrihta. ...in zelo ugodno. Močno priporočam. Tudi če kaj uničiš imaš zagotovljen servis izpuha... popravilo... menjavo polnila....

Ta dih..Kapetanovo jezero 1670 mnm, Črna gora

Me spominja na tisto: Kako se oglaša muca? Mijav, mijav Kako se oglaša kuža? Hov, hov Kako se oglaša kača? Ne boš hodil pit s to svojo bando pijansko.

Izključno zaradi sebe! Sem neprilagodljiva, za to se nisem niti pripravljena potrudit. Dovolj sem stara, da lahko sama izbiram, če se bom s kom družila, ali ne. Spoznavam in družim pa se tam, kjer se ustavim. Pridem, rečem dve besedi, spijem kavo in grem naprej svojo pot. Če pa se kdaj s kom zmenim, da kam greva, pa je to vedno človek, s katerim se dobro razumem tudi drugače, ne samo v načinu vožnje. Tudi voziti morava podobno, da se ne čakava, zaradi različnih hitrosti. Takih je malo, ampak z njimi se imam vedno fino.

...sem zelo podobnega mnenja. en je dolgčas, dva je super, trije pogojno....razen če so si skoraj do popolnosti kompatibilni, nekomplikatorski, nezahtevni, nerazvajeni in še kaj..... Določi se vodjo poti, ki je najboljši pilot, navigator..itd, ki zna poslušati tudi ostala dva udeleženca, če se kaj nepričakovano spremeni..... prilagoditi drug drugemu.... ob enem pa moraš tudi požreti kaj, da po nepotrebnem ne obremenjuješ ostalih...

Razlog? Verjetno ni nikogar, ki bi se lotil organizacije v taki meri, kot je to počel @Snečer. Saj veš kako je? En udeleženec en problem, ki ga rešuje sam. Več udeležencev več potreb in problemov. Si poizkusil kdaj kaj organizirat in zastavljeno izpeljat? Če bi, bi vedel razlog.

U principu lahko, k ma apartma 113 m2, edin problem je, da je žena pogruntala, da bom apartma kupu zato, da bomo motoristi hodil dol pit. 🙄

Razlog je popolnoma drugi. Zadnja odprava ni bila "organizirana". Je pač povedal kje se dobimo, in da lahko vsak vozi po svoje. K sreči smo bli sami fajn vozniki in smo se zelo dobro ujeli s "pastirjem" in je bil celotni izlet berz izpadov ali drugih EGOtripov. Je pa @Snečer res lepo pripomogel k celotnemu izletu. Povedal za cenejše karte, se v nemščini tud zmenil, se vstavljal za odmore. Na splošno zelo lepo poskrbl za "čredo". Z njegovim vodstvom je bilo vse lepo tekoče. Škoda, ker tega ni več. Tudi zaključna "fura" je bila vrhunska. Hja. Upam, da se strasti pomirijo, pa da kdaj spet napademo skupaj...

Karmine očke ...

Sme. Nekje je mraz, nekje mal manj. Ampak ja. Na sploh 4x4 turizem cveti še v teh koncih. Dobesedno do vsake vode lah greš z avtom. Na durmitorju kamperji čisto povsod. Je pa res da plačajo 1€ taxe 😁. Men osebno je bilo najlepše od nove meje Grabom Cijevna, ob reki proti Podgorici. Urejena okolica zalivčki , restorančki v rečni strugi, punčke v kopalkah na kamenčkih. 😁

Torek 5.7. Ker velikih mest nimava posebej rada in se jih z motorji ponavadi izogibava, se odločiva, da ta dan pogledava kratersko jezero v kraterju ugaslega ognjenika Nemrut Krater. Od najine nastavitve v eno stran približno 150km. Po zares obilnem zajtrku... obveznem slikanju Na motorju odpeketava... Jezero na desni Presenetilo me je, da je površina jezera popolnoma prazna. Nobenih plovil. počasi napredujeva... Tatvan, sva že blizu. Pred vzponom na sam krater še tankanje. 520km 14,1l zares šparovček tale Honda. Na cesti proti vrhu čisto sama... Tudi v ogledalu samo eden... Še malo pa bova na cilju... Še zadnji kilometer skozi bujno zelenje... In sva že tu... Voda mokra in mrzla... Prazno. Turistov vsega skupaj trije avtomobili... Nazaj proti robu kraterja... Julija še nekaj zaplat snega... Veličastno delo narave... Nazaj proti mestu Tatvan... Pri vračanju se zapeljeva preko prelaza visokega 2234mnm Kot drugod tudi tukaj vojaška kontrola. Povabijo naju na pokužino domačega sira in seveda čaj. Možakar na levi poleg služenja vojske prideluje odličen ovčji sir. Kljub budnemu očesu varnostnikov in vojske sva uspela slikat tablo pa tudi njih na motorjih Tile niso nasprotovali slikanju tudi če se vidi kak njihov objekt... Nazaj proti domu... Tako motorja parkirana Mi2 pa na PIR. Ja edinkrat v celi turčiji postreženo za mizo, kot se spodobi.

Da ne smetim po temi o MS izletu na GG nom tu strnil moje izkušnje o skupinah: do leta 2017 sva si vsako leto več kot 10 let mi2 izmislila in organizirala začetno in zaključno furo. Vsako leto v drug konec po Sloveniji, vmes pa nekje kosilo. Prvo nas je bilo nekih 5-6 parov, ki se dobro poznamo, potem pa eden pripelje brata, drugi soseda in njegovega znanca (smo bili kot moto klub brez imena, našitka statuta, predsednika 😄) in potem je pač tako, da se mnogi me zmorejo, nočejo, ne znajo voziti v skupini ... potem so pa "pogrešani", pa eni gredo na BS že po 30 km, pa drugi odtočit itd. ... pa potem jih nekaj viha nos nad izbrano gostilno, pa zakaj gremo po tej cesti ker je una druga boljša ... pa tako iz leta v leto. No počasi se je le izoblikovalo 11 parov, ki smo se nekako "pobrali" ... in sva si rekla no ajde 2x na leto še gre, za več dni v Dolomite pa to ne gre. Ja in potem po letu 2017 se pa ni hotel nihče več ubadati s to kao tradicijo in je vse zamrlo. Hotel pa sem povedati, da skupinski izlet in vožnja po mojih izkušnjah - če nočejo vsi sodelovati - ni tako enostavna.

Tema ni zdravljenje frustracij...zakaj sem car ali nisem. Naslov je enostaven: Izlet članov na gg Vsak ga lahko organizira. Vsak izlet je dobrodošel. Vse fotke, vsaka želja in vsaka volja, ko koga prime. Torej naslov: Članov pomeni 3 ali več članov, ki gredo organizirano na GG. Tako enostavno je to. in vse fotke vam bom lajkal, ker vam privoščim. Še več, mogoče se celo pridružim, če mu bo bo čas dopuščal. Zakaj sem na vprašanje o izletu odgovoril tako kot sem? Zato, ker Sneci ni več aktiven na Ms, je pa bil organizator dogodka. In to zelo dober.

.

A ni zanimivo. Na Policijski upravi Ljubljana opozarjamo na slabšanje prometne varnosti, saj sta v torek, 26. julija, na cestah na območju uprave umrla voznika osebnega in tovornega vozila. Ob tem posebej izpostavljamo problematiko varnosti motoristov kot posebej ranljive skupine voznikov, ki je žal prepogosto udeležena v prometnih nesrečah z najhujšimi posledicami. Z nadzori nad vozniki motornih koles želimo zato poskrbeti za izboljšanje prometne varnosti na cestah, še zlasti na nekaterih kritičnih odsekih. Zaradi, na žalost umrlih voznikov osebnega in tovornega vozila, je potrebno poostrit kontrolo nad motoristi... zanimiva logika Vir: https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-pu-ljubljana/114671-ljubljanski-policisti-opravljajo-kratkotrajne-nadzore-na-kriticnih-odsekih-s-poudarkom-na-varnosti-motoristov?fbclid=IwAR2Y2p1jjUIlqOUrYOxSJLmkyHMezok_i0bBioNp7q6bl97-txKe-CeN-7o

Pozdrav, če morda koga zanima ali želi pokrivalo za motor, sam imam namreč navado imeti motor pokrit v garaži. Seveda pa je pokrivalo zelo uporabno tudi na kaki več dnevni furi, to ščiti pred vsemi vremenskimi vplivi. Ta xxxl dimenzija je kot po meri za V85 TT, tudi z vsemi tremi kovčki lepo vse pokrije. Spodaj je slika in link z vsemi info za naročilo, preizkušen in ga priporočam. https://www.amazon.it/NEVERLAND-Coprimoto-Motociletta-Impermeabile-Resistente/dp/B08TMDCPF1/ref=mp_s_a_1_3?crid=1LJM29M9525FI&keywords=telo%2Bmoto%2Bneverland&qid=1659106926&sprefix=telo%2Bmoto%2Bneverland%2Caps%2C156&sr=8-3&th=1&psc=1

Sploh še nisem prišel do plaže pa se že dobro počutim 🙄 No ja, malo kvari občutek dejstvo, da je to morda zadnji dopust na Hvaru, ker sem ravno kupil apartma v Baški.

Sam je najbols al pa 2...

Če malo pogledaš nazaj, že leta pred vojno je Ukrajina bila problematična v transportu plina, ker ga niso plačevali. Vsako zimo so Rusi omenjali izklop, ker Ukrajinci ne plačijejo, pa je EU na koncu plačala, da ne bi vse izklopili. Zato je kot alternativa za nemoten transport plina zgrajen severni tok 1, kasneje še 2, ki pa ni nikoli deloval, ker ga je vojna prehitela.

Glede na to koliko se je podražila pšenica, bi jo lahko peš v vrečkah nosili. Obstajajo tudi vlaki, ki niso dosti dražji od ladijskega prevoza, predvsem ker je kopenska razdalja krajša. Sicer pa mi nismo v Afriki in vlaki ki vozijo vojaško opremo se tudi vračajo. Pa da ne govorimo o politikih ki se vozijo v Kijev za pšenico pa je predrago ???? Ah daj no. Dejstvo je, da brez plinovodov in pšenice bi ostali sami kot je BIH pred leti. Zato se izgovarjajo o nemogočem izvozu. Ja, res je težje a nikakor nemogoče, če bi bila le volja - interes, ki je pa ni. Za primerjavo. Na obalo vozijo vodo s cisternami iz Unice. Ni poceni, ni ekološko, ni enostavno, samo če je volja - interes, gre.

Malo na Kapetanovo jezero

a tko ima zenu njemu ni elektrika nije potrebna - ona zna sve!

Tudi danes pestri vstanem in ob 9 že 35...in prazna zadnja guma na CT, ima zd 19k km pitelli tr II....pahnejo sprej in do vulk nas pripelje bajker ki se je pripeljal mimo Nima ustreznih prijema, ker guma držo se odpeljemo naprej...že čez nekaj km spusti duso...na srečo je BS blizu tako da pri 38 v senci na roke zamenjamo zadnjo gumo in tako YT amaterji zamenjamo v 10 min in nataknemo D mission ki je kao trda guma, orodje imam res profi smo pa izvajalci amaterji vendar je šlo odlično, tako da lastnik bajka ITjevec niti ni uspel kamero pripravit da bi posnel "a je to" in nas potem zafrkava cel lajf...prosil da jo damo se enkrat dol in nazaj da posname🤪 Zjutraj smo imeli cilj do Symkenta dobrih 850km....startali smo ob pol 1 in zvecer prispeli. Se pojedli pico in po lik času je sedaj skoraj 1 spat. Rezime: paljba, tankanje, tekočina, sladkor in ponavljaj do večera.....naporno....vroce blizu 40 skoz....v noge ne da je bilo vroče, k da bi jih imel v pecici....v zadnjico peklo.....ampak to ni klsik dopust.... Plan izpolnjen👍 Jutri cez mejo v Kir do Biskeka, en dan pocitka, servis menjava gum, se nekaj manjših popravil na bajkih kolegov in nato na Pamir.

Vtisnu 😁

... danes malo bolj zgodnji zajtrk ... in kakšno urco prej kot običajno odhod iz Durmitorja. Po nočnem deževju sva odpeljeva po skoraj suhih cestah v dokaj svežih 17 stopinj. 👍🙂 Lahko bi rekel, da sva imela danes tako imenovani "tranzit" .... do Gusinj. Običajno poslušam tiste "tastare" motoriste, ko vozijo tranzit ... da ga vozijo seveda po avtocestah ... po tri štiri in več pasovnicah ga žgejo po več ur skupaj do nezavesti ... ...midva sva danes ravno tako odpeljala svoj "tranzit". Samo da je najin tranzit potekal po eni najbolj poflikani cestni povezavi med Žabljakom in Gusinjami ... flikca pri flikci, pa spet mal večja flika, pa za popestritev takoj za ovinkom še kakšna "manjša luknjica" v asfaltu ... tko da nama kljub "tranzitu" tudi danes ni bilo prav dolgčas. 😁 V Gusinjah sva se kot vedno smjestila na običajni lokaciji, pri prjatlu Semirju v "Kuli" ... sedaj pa 😮 mah, saj najbrž že veste, kaj lahko sledi od tega trenutka dalje 🤣

. ... danes sta me v dobro voljo spravile dve stvari ... 😮 ... to, da totalno do vrha "nakapljam" rezervar in na pumpi še vedno kaže "vsega skupej le 11 in kusur litrov 😁 ... in druga stvar ... cena benza 💪💪💪

Očke , pokojna .

Saj ni bila samo ena odprava. Tudi brez "glavnega pastirja" smo osvojili vrh. Kaj pa rabiš organizirati? En garmin ali pa pametni telefon je dovolj. Poslušaš teto pa te nekako pripelje do vrha, če res nisi antitalent. Napišeš termin v to temo ali pa v najavo dnevnih voženj... se bo že našel kdo za družbo.

Ta Čiwša ta Yuri..poslastčar od prištin, k je yamaha fan pa mi kaže fotke lepega mopetka od mojga kolege. Pljuc...da mu jebem 🤣 Moja grdoba pa taka

Wikipedia: Jaz vem vse! Google: Jaz poznam vse! Facebook: Jaz sem prijatelj z vsemi! Internet: Brez mene ne gre! Elektrika: Hahahahaha, vi to resno?

TEžka bo, zdele so predplažne dijeTE

👍 Roberto & Picikl / in Karma / noht na palcu moje leve noge.

Sva ukradla 3 dni in se zapodila v Dolomite s takšno brzino, da sva na drugi strani še malo "ven zletela". Je pa kar prijalo par stopinj manj, kot pri nas. Pa še malo je deževalo iz sobote na nedeljo, da so bili razgledi v nedeljo še boljši. Sicer pa na cesti niti ni bilo prehude gneče, razen v nedeljo. Takrat pa je treba ubrati pravo smer in tudi ni hudega. Pa ne smeš se pretirano jeziti na "sekače" in "naokolivozeče" ubiralce ovinkov. Ti so pač v večini. Sicer pa sva že pri spustu s Selle Nevee spremenila plan, saj je proti Pontebbi popolnoma zaprlo in sva opustila misel na Mokrine in Plockenpass, ki sta tako ali tako v dosegu enodnevnih izletov. Sva pa zato prvi dan podaljšala v osrčju Dolomitov, kar pa tudi ni bilo slabo. Pravzaprav še bolje. Pa zadnji dan se nama kar ni šlo domov. In ker je bil ravno ponedeljek, sva jo ruknila še čez Predel v Trento pa čez Vršič... Namesto nakladanja pa raje še par zanimivejših slik. Namenoma izpuščam najbolj tipične dolomitske lokacije. Zoncolan Sella di Razzo Kot vse akumulacije, je tudi Lago di Fedaia pod Marmolado grdo izpraznjen. Lahko se sprehajaš po dnu... Spala sva pri 2 kratni dobitnici malega globusa... Izgleda, da obstajajo tudi beli osli... Passo Giovo Passo Pennes Jezero Redona Pa še zanimiv in na novo preplasten Passo Rest

...tudi moja...nekaj kozarčkov še z dodatkom mete ...vrhunski okus 😋...

Probat sem šel en vzpon iz Tour de France. Zaenkrat še gre na lastni pogon, ne bi pa niti slučajno v enem dnevu zvozil 3 take klance, kot jih prevozijo tekmovalci. Na vrhu pa demonstracija, zakaj nedeljski motoristi nujno ne potrebujejo največjih motorjev. V 10 minutah sta bila na tleh Goldwing in tavelik KTM advenčer.

okrog jezera Kruščica

Izjemna energija in nesebična pomoč gasilcev pa tudi vseh ostalih v extremno velikem požaru v teh dneh na požariščih na Krasu čim bolj mirno noč vsem