Dvorana slavnih

Nastanitev super. Dopoldan ogled Hive in nakup spominkov, darilc....res čisto prijetno staro mestece z obilo možnosti zapravljanja.... Opoldan pa naprej proti Kaz meji,ki je se zelo daleč, bolj kot dve mislila.

Da ne bom samo tarnal nad turisti, se grem občasno tudi sam turista, da pobegnem od turistov..... Cilj: Golte na Mozirjem Zadnjič sem bil tu kot mulac na smučarski tekmi.... Logarska Slap Rinka Pogled s Pavličevega sedla "Lepote" Planšarskega jezera

Naslednjo dan zgodaj dopoldan hitri ogled bistvenih znamenitosti Samarkanda, ob pol 11 sonce že žge proti 40, tKo se odpeljeva proti Hivi... dolga pot naju je čakala. V Hivi prideva kot običajno vsak dan pozno po 22 uri, H prijeten blizu vhoda v stari del mesta.

Naslednji dan je bila v planu "krajsa" relacija le nekaj sto km do Samarkanda, zato sva se odpocil od napornega preteklega dne in krenila nekoliko bolj pozno dopoldan. Plan je bil priti pop v Samarkand si ga ogledat in naslednji dan daljša razdalja proti Hivi. Glede na to, da praktično nič ne gre po planu, tudi tokrat ni šlo. Lepa cesta iz Dusanbeja čez prelaze je bila uzitek za vozit, se tunel smrti in v nižino tam pa že temp blizi 40. Bilo treba tudi malo pocit na črpalko na sefovem stolu... Na meji med Tadz in Uzb samo 8 avtov pred nama zato poskusim s preizkusno taktiko širokega nasmeha, predstavitev in stiska roke pri policistu, vendar tokrat ne obrodi sadov....pravi da ostaneva zadaj, ker je malo avtov....nabija pa sonce na 40 skrijeva se v senco tovornjakov in preden prideva na vrsto preteče 4 ure.... No pri čakanju spoznava tur vodiča Danija in Qazaqstana, ki je zgovoren v ang in kramljanje o vsem mogočem....in pove da ima ravno Slo par na vodenju...sta pa že čez mejo kot potnika in ga čakata. No procedura na meji potekala korektno, po temi cez in kontaktirava slo par iz Posavja in se dogovorimo za pijačo v njunem H. H je prijeten zato odpovema najin ze bokiran in prespiva v tem, ter se zadebatiramo pozno v noc. No izvema da sta bila noč prej tukaj najina kolega, ki ju "lovima" in sta pred nama, ter imata več časa za turizem.

Ja cas in wifi krojita objave..... Naslednji dan sva se nekaj cez 8 uro odpeljala iz Khoroga proti Dusambeju in prišla v H nekaj cez 22 uro....vmes samo tankanje, tekocina in sladkor... naporno ker je prvih cca. 250km res sesuta cesta....pokrajina lepa in v soteski cez reko Afganistan... Na zadnji kontroli srečava "starega znanca" šefa ki nam je (pro)dal zeleno luč za vstop....tudi tokrat se zakomplicira prav tu kontrolor opazi nepravilnime podatke na nobeni drugi kontroli pa niso ugotovili nic, na sreco.....seveda nama reši situacijo 👍 Naprej dobra cesta le vroce kot v peklu vseskozi okrog 40 Pasala klima in tus v H Se nekaj utrinkov iz poti PamirHighWay SLO kamp le lucaj od Afganistana, ki je cez reko Študent iz Moskve se je odločil da bo prekolesaril Pamir 👍 Kontrolna točka

jesen stiže dunjo moja

Ko ni blo korone so blejski in bohinjski župan zavržno prosili naj domači gostje ne hodijo k njim, ker imajo dosti tujih gostov🤮 Ko je bla Korona so pa cvilili naj pridejo domači gosti😂 Mene če se le da ne vidijo tam. Po sili razmer grem, ker imam zelo dobrega prijatelja v Bohinjski Bistrici. Raje grem v Bosno, tam tam kilometrov, in veliko ceneje ter ogromno kotičkov kjer ni skoraj nobenega in to ob vodi.

Je nekaj slik v utrinkih s PamirHYW, ko smo bili še kompletni.....no smo spet 👍 samo na... Pa o tem, kako in zakaj v nadaljevanju...

Ride 14.8.2022

Glej glej, redka slika brez kufrov drgač pa, važno je srce riderja 🤠... brend motorja - da le služi svojemu namenu, če pa posamezniku za zraven zarad imena, znamke in izgleda še par kocin dodatno požene pa toliko bolje...

...malo gori...malo doli...nobene gneče ...veliko ovinkov ...užitek na kub 😇...

dobr, da maš dva mopeda…ker en bo razpadu ko prideš do mene na TET šuma…😝😆💪 IMG_8187.MOV

Sergej, tudi ti narobe citiraš izjavo bivšega direktorja občinske uprave na Bledu. Matjaž Berčon je izjavil, da naj ne hodijo na Bled vsi v istem terminu. Izjava je seveda dobila že xxx variant. Jaz grem skozi Bled po sili razmer, v Bohinj pa k jezeru samo na način, da sem ob 08.00 že v vodi, ob 10.00 pa na poti domov. Glede Bosne, poznam, delal tam eno leto, ampak mi ne gre njihova težka hrana. Sem bil mesec nazaj na Kozari....za zajtrk mi je ponujal " uštipce i ajvar" ...😀 Enako. Špar na Bledu ali v Lescah je popoldne izropan. Kot bi bili v 80.ih. 😀

... Guzzija si nabavi... ... ima push up na cilindrih...

Malo prenizko so bili cilindri ... sicer je bil super moped.

Sem reku, grem na Mangart. Med tednom ne bo gneče 🤣 Sem jo užgal po lokalnih gričkih in potkah. Pajade...na odcepu za hribovoz vse stoji. Tabla zasedeno in usmerjevač prometa pravi če bi prišel nazaj čez kake 2 urce, baje taka gneča, da se še motorji težko izogibajo 4 kotačem. Nč čakal nisem. Sem raje spet okrog po lokalnih gričkih in lokalnih stezicah bluzil. Podpiram lokalno 😁

Malček po Istri, Plominka pa višnja na torti…

Si že očitno vozil po zanjimivem terenu, skrilavec marbit? Torej, pridružujem se Damijus poudarkom na trojki in dvojki kot vzporednima odločitvama... Mitaske pač imajo to lastnost očitno, se same razgradijo in zreciklirajo Prilagam slikco kolegove E09, 700km od novega, po balkan TET-u, pa ga nisva pretirano srala z ožemanjem...

ne, nisem te dojel kot nastrojenega proti drugim znamkam, narobe si me razumel, mišljeno je bilo posplošeno za vse nas v smislu nima veze kaj kdo vozi, oz da to ni razlog da se ne bi skupaj vozili v sranja in avanture... S pripadnostjo avto/moto izdelkom je podobno kot z religijo ali športnimi klubi, vsak ima svojega favorita za vse drugo na glas ali potiho mislimo da so nesmisli, šrot oziroma napačne odločitve, kar pa je vsekakor dobrodošlo če ne celo nujno za gostilniške debate, podjebavanja med prijatelji, sosedi, sodelavci okoli prtljage - mene na trenenu že 10kg prtljage hitro zmoti pri drsenju skozi ovinke, ozke prehode in prelete čez udarne jame in kucle, veliko raje vozim brez prtljage na offoadu če imam izbiro, bolj zabavno, osvobajajoče... Imel sem Enduristan Blizzard saddlebag-e na 690E, na 890R uporabljam Kriega OS24 adventure in 21brothers XL Rogal za večjo količino prtljage (kopija Giant Loop Coyote saddlebag-ov, z boljšim pritrjevanjem). Vse našteto je nepremočljivo, trpežno in nevsiljivo do voznika pri vožnji, če jih pritrdiš kot treba ne lezejo nikamor... Po moji izkušnji ima Kriega z modelu motorja namenjenim osnovnim sedlom za torbe najbolj "fiksirano" rešitev v spektru mehkih torb z enostavnim odstranjevanjem... Vse naštete torbe so tudi oblikovane tako da se teža prtljage pomakne proti sredini motorja torej med sprednjo in zadnjo os... V Rogal XL pa sem npr. spravil boga in pol prtljage na zadnjem TET-u - šotor, spalka, napihljiva podloga, stolček, cerada, 14inch prenosnik, "rambo" nož, dilco za rezanje salame, zložljiva ročna žaga, 21inch heavy duty zračnica, cca 3kg orodja, oblek za 1 teden, superge in japanke št. 45, dežni komplet, tubeless set za flikanje, pa še cca 8 litrov volumna v elektroniki, rezervnih gurtnah, špagi, kablih, kozmetiki, prvi pomoči, plus nekaj hrane itd... Od lokalcev sem dobil celo dve steklenici domače žganice "za slovo", ki sem ju cca en teden vozil sabo okoli, kljub nekaj offroad zdrsom in padcu na asvaltu so tako steklenice kot torbe in vsebina prišle do doma brez sledov poškodb... Naslednjič vzamem 30l max, orodja ne rabim ker očitno se KTM ne kvari čeprav pravijo da moraš biti zanj R2R - ready to repair Tako zaradi varnosti (poškodbe nog ob morebitnem padcu s trdo prtljago), trpežnosti in tesnem prilagajanju sem torej pristaš mehkih saddle bag torb za offroad (brez laguage rackov), njihovo velikost lahko s stiskanjem prilagajaš glede na volumen prtljage, ne štrlijo ven med slalomiranjem med vozili v kolonah pri transferjih in prehitevanju na offroadu, težko jih boš preluknjal na kamnih, v primeru ko jih kam zatakneš se dovolj premaknejo, upognejo da jih ne odtrgaš iz motorja..

Al pa Belgijci in Nizozemci, ki po nasih "hribovskih" cestah enostavno ne znajo vozit...

Novo tovarniško moštvo za sezono 2023. Lp, Samo

k pećen odojek in jagnje skupi s šobsko

TE so itak že rabljene, k so se po kombiju peljale

si kar predstavljam dva KTM-a, pa vsiljivec F850GSA….😉.. hude fotke v stilu prilepljene..💪

Čist sam

V Železni kapli me "špera" ni ustavila, no saj ob praznikih oberkrajnerji ne delajo... potem pa v klanc... nekoč, ne dolgo nazaj so tu rudarili, s ceste v dolini se niti ne vidi panorama in mir da se sliši samo šepet vetra IN terna dneva (cerkvica) ja v slovenščini piše! a žal sem bil prepozen, da bi si ogledal še notranjost farovž, nekoč tudi ljudska šola "Fak" pa vode ni! Freibacher stausse - Nomeliško jezero nato pa čer Reberce (Rechberg)in Železno kapljo na Jezerski vrh ovinke pilit proti domu😃

Zelengora….ja vem @DAMI34 je bil pred menoj…sam on tuk divja, da nic pametnega ne vidi-slika…😝

Moram dodat še bestseller knjigo tukaj....najdes jo tudi v vsaki hotelski sobi 😁

Prespali v resortu blizu meje in se dan podaljsali za pocitek ter svasarije na dveh motorjih....stranski nosilci so izdelani le za lep asfalt..... nasledni dan smo bili okrog 10 na Kir-Uzb meji....sonce je že pribijalo, prijazni policisti so nas po prvem pregledu potnih listov postavili povsem pred železna vrata na prvo mesto. Slikanje in snemanje je strogo prepovedano zato tovrstnega materiala nimamo. Meje med temi državami so urejene tako, ti odprejo prva vrata in te spustijo v "obdelovalno" cono kjer dobiš listek na katarem moraš zbrati par podpisov in žigov...kontrola potnega lista, carine, vozila....ko imaš vse potrjeno odprejo druga vrata za izhod iz države in prideš pred druga železna vrata za vhod v drugo državo in tam se ponovi postopek odvisen od predpisov v državi in odvija pa se v odvisnosti "volje" uradnikov. V senci ob 9 uri pred startom že 36 Takega kaosa in razmer kot je bil pred vrati na izhodu iz Kirg se nisem videl ne dozivel nikjer...preprodajalci vsega možnega, taksisti, prevozniki, mobilne menjalnice, trznica, neurejena infra....noro....in agresivno fehtanje takih in drugacnih.....prideta dve deklici cca. 6 let pobrskamo in damo kar nam je ostalo od Kirg valute.....ko deklici odideta ju prestreže "mama" pobere denar in ga nese voluharju ki je sedel v klimatizirane starem MB na P.....kmalu zatem pride prosit fant okrog 10 let, ker nismo imeli več nove valute smo mu dali nekaj sadnih tablic ki smo jih imeli in jih je z veseljem pojedel....ko odide ga ustavi taista "mama" in ga nadere, sklofutau, ter zlasa pred nami, da se je fant razjokal, ker ni dobil denarja od nas....težko smo gledali take prizore.....dve uri smo čakali na 40 na meji pred vrat zgodilo se ni nič, občasni je prišel kak avto z nasprotne strani ali peš potniki, ki so jih takoj napadli taxisti za odvoz do mesta....na teh mejah je potrebno biti zelo potrpezljiv....potem smo ubrali preizkušeni taktiko, nasmeh do ušes, pasport v roke in stopim direkt do dveh najbolj mrkih uniformirancev z največ cvarki na ramenih in ogromnimi kapami....roka, prijazno se predstavim in povprašam kam naj gremo in kako se zadeva odvija....najprej seveda panjemajete ruski nee ona dva ne ang no potem steče pogovor v slo-srb- rus jeziku in mi nekako pojasnita, da imajo zaradi zmanjšanih kapacitet "enosmerni promet", dve ure v eno stran dve v drogo, oz cas korigirajo glede na to koliko se nabere vozil....spustijo nas skozi prva vrata kratek pregled prtljage, formularji za motorje, zigi...uredimo vse formalnosti in pridemo pred Uzb vrata, počakamo, da pridem na vrsto...vroce, sonce je pribijalo na polno.......od lastnika servisa, ki je american smo zvedeli da so Uzb lahko "težki" na meji glede pregledov prtljage, slik in vid posnetkov in da so droni strogo prepovedani, zato smo že na poti razmišljali kaj bi z njim.......če bi nam pregledovali vse slike z aparatov, telef in 6 kamer bi lahko ostali na meji cel teden🤪 Pridemo na vrsto, hiter pregled pasp, nato cariniki ....nasmeh, roka, se predtavimo.....najprej vprašajo če ima kdo dron, nato narkorike in nato orožje....človek bi sklepal da je to njihova prioriteta nevarnosti za državo in prebivalce....kolega ga seveda prijavi in potem se je zadeva sele začela....pri ostalih bežno fer pogledajo kakšen kovcek, spustijo psa da prevoha bajke in prtljago....fer postopek....največji problem pa kaj z dronom....nas predlog je ga zapečatila ker smo v tranzitu.....telefoni do visokih uradnikov, ni šlo....drug predlog da ga podremo pustimo določene vitalne dele pri njih....ni šlo....tako da na koncu ga je kolega s taxijem peljal do resorta kjer smo spalo, da mu ga pošljejo domov....zabusili prakticno cel dan na meji.....moram pa poudariti, da so do sedaj vsi uslužbenci na vseh mejah bi zelo fer, profi in prijazni....tukaj so nam prinesli celo hladno pepsi in nam omogocili, da smo cakali v senci.....podobno kot policisti, naletavali smo na radarje s precej prekoracenimi hitrostmi, obračali nevede pred njimi čez dvojno neprekinjeno črto, prečkali X vojaških, policijskih, mejnih kontrol vsi nas pozdravili in zaželeli srečno pot res za 10+ nobenega tezenja in makazovanja podkupovanja ...upam da bo tako do konca....prespali smo v Uzb in včeraj čez Uzb-Tad mejo....zopet preverjena taktika z nasmehom do najvišjih uradnikov in ko nam je mlad carinik začel razlagat da moramo snet vso prtljago z bajkov in jo nest na rentgen pregled pri izsopu iz države ga je tisti z največjim cinom ustavil da ni potrebno....na Tad meji smo hitro opravili brez pregledov le nekaj papirologije, sistem pa izpred nekaj desetletij nazaj.....pozno zvečer prišli v Dusambe, promet kaos, vozila brez luci, vožnja po nasprotnih pasovih....ni čudno da na Tad cestah vsak dan umte 60 ljudi..... in bili fasciniran nad glavnim mestom....danes postanek ker šele v pon dobimo dodatna dovoljenja za neodvisni območje GBAO kamor spada pamir....danes ogled mesta po vrocini....jutri naprej. Železniška postaja moderna No vlaki malo manj Veliko se gradi, vozni park nekoliko bolj EU kot v prejšnjih -stanih, presenetljivo veliko prestižnih avtov....MB Brabusi, Lexus....je denar očitno....

Včeraj ostali na cesti med Biskekom in Karakol jezerom, bil dop hud naliv in nekaj plazov zaprlo cesto....dobro da me vedno čakajo in smo boli pozni 😁sicer bi mas dobilo tam nekje...skoz pa nas pralo po malem, dezjake gor dol.... Čakali par ur in bila zanimiva druženja.....celo koncert glasbenikov, ki so bili v kombiju.... hrane kar si želel, dobri ljudje so tu doma....res enkratno dozivetje v smoli....ko smo izvedeli, da ceste ne bodo ocistili do jutra, smo se odpeljali do prvega BS in ta pokapmirali... danes zjutraj okrog Karakol jezera, do najbolj vzhodne točke nase ture...dobili super resort pri prijaznih gostiteljih. Jutri na Song kul lake 👍

Tukaj bi debatirali o bivših objektih JNA, katere se da obiskati in je kaj za videti. Ponekod so prav lepi razgledi in narava. Jaz sem zbral nekaj teh zadev, prilagam .gpx datoteko pa tudi google maps link. Če ima še kdo kaj pametnega ali je obiskal, na dan z besedo https://www.google.com/maps/d/u/0/edit?mid=1hn3yCxvaeO110mlxdds9U0yCxBtXNoU_&usp=sharing (gmaps link) Kogar teme preveč "moti" pa naj zadevo preskoči. exJNA objekti.gpx

ja pac z kufri je “next level”…sam ves kok se pozna met polne kufre gor na terenu…kaj mas pa ti za eno znamko torb..?? ce si dobil obcutek, da sem neki full nastrojen proti drugim znamkam…in da zagovarjam samo svojega…napacna presoja…jaz sem pomoje zadnji, ki bi lahko nekomu solil pamet o motorjih…jaz drugega kot svojega nisem fural…🤷🏼‍♂️

Zelo zanimivo. Ce je tech3 dobil status tovarniske ekipe, se je odpovedal subvenciji ki jo DRONA razdeli med satelite. Ocitno misli KTM sponzorirat kompletno mostvo. Subvencija je 2mio/motor/sezono. A to pomeni, da se je Ezepaleti sprostil budget za novo satelitsko ekipo? Bo KTM kupil se Suzukijevi startni mesti in na pisto postavil se 2 motorja? Hehe A si je kdo kadarkoli predstavljal startno listo z 8 Ducatiji, 6 KTMji, 4 Apriliami, 4 Hondami in dvema Yamahama?? Plus, kako naj Yamaha znovači kako Ducatijevo ekipo, da zamenja? ful zanimivo. Ful.

Živim v idilični vasici, ki je vsled korone in pohlepa turističnega društva iz sosednje občine po čim več, dobila krožno pot soteske Vintgar. Poleg trume turistov, ki vsak dan, neglede na vreme, dre mimo hiše in ker ni urejenih pločnikov ko ovce hromijo lokalni promet, saj jih je vedno polna cesta, se zgodijo tudi taki prizori, ko za pol ure ne more nihče nikamor.

odvisno s katerega konca Slovenije si..načeloma se pa v sezoni izogibam rumenim cestam (gugl maps farba) pa raje po belih (gugl maps farba) Glavne ceste v okolici Plitvic in glavne poti bodo itak zabite od turistov. PS. pa velik izbire ravno nimaš, nekaj belih diagonal lahko ubereš in to je to.

Mnozicni turizem unicuje vse te koscke narave... To so besede natakarja v okolici Bovca, ki je pojambral, da kot domacin ne more normalno v trgovino..

Jaz tekmujem sam proti sebi, samo to lahko povem. Ko premagaš samega sebe potem napreduješ stopnjo višje, občasno pa tud vlečem moped iz jarka. Pa škoda vsemu temu marketinškemu nasedanju. Največ je vredno to, da imaš možnost preizkusit vse možne motorje, na vseh možnih podlagah, šele tisto je merodajno za gostilniške debate. Mene mika samo še da preizkusim 890R in 850GSA in 700Tenere, to so za moje pojme top motorji za kombinirano vožnjo 50:50 in daljša potovanja.

V začetku avgusta sva se s kolegom odpravila upoštevajoč TET kartografijo preko Bosne, Črne Gore in Albanije, skupaj se je tako nabralo 3100 km v devetih dneh vožnje po balkanu. Časovnica po državah upoštevajoč TET rute je šla nekako takole – 3 dni Bosna, 2dni in pol Črna Gora, ter 3dni in pol Albanija (do konca prve sekcije oz Elbasana) z vštetim transferjem do bosne in potem nazaj iz Albanije do doma. S seboj sva sicer vzela kamping opremo (šotor, spalka, stolček, podloga) ki je na koncu nisva potrebovala, nekaj malega hrane, orodje za motor in krpanje pnevmatik, nekaj obleke, superge, elektroniko (powerbanki, rezervna navigacija, kabli) itd... S torbo vred je pri meni vaga pokazala 21kg prtljage kar pomeni skupno cca 231kg teže motorja (s polnim tankom) za pobiranje 😊 Vreme je bilo prvem tednu Avgusta temu primerno, BiH in ČG povprečno 34 stopinj, sončno, nad 1500m če sva imela srečo se je temperatura podnevi spustila nekje do 24 stopinj, v večerih pa celo do 18 stopinj. Ozračje torej razmeroma znosno, če izvzamem primer ko nama je v centru Mostarja na makedamskem parkiršču indikator zunanje temperature pokazal 43 stopinj. Bosanska TET trasa je glede na moja pričakovanja postala zanjimiva pri mestu Kupres, kjer so se začeli zabavnejši in zahtevnejši odseki in s tem razgledi... Vzpon na Zahum je prvi resnejši test odločnosti voznika, tehnike, prtljage (količine in pritrjenosti) in telesne pripravljenosti... Zlitje motorja z okolico v barvnem tihožitju: ...ko sem končno spremenil throtle response iz Rally na offroad (slip sem pustil na 5) so zdrsi zadnje gume na razrahljanem kamenju postali obvladljivejši Vzponu primerno tudi spust ni bil nič enostavnejši, zaradi pozne ure vzpona naju je ujela noč, ki je poskrbela za dodatno izkušnjo nočnega offroad-a. Ker sem že imel rezervirano prenočišče sem možnost šotoriranja odmislil, ob prihodu v trdi temi ob cca 22:30 naju je pričakal gostitelj Marko z lokalnim okrepčilom in družabnostjo (steklenice niso v kadru 😉) in zjutraj še s bogatim zajtrkom. Priporočam ga vsem, ki se boste klatili po TETu ali okoli Ramskega jezera – Eko klanac Rama, ni manjkalo veliko, da bi pri njem ostala dodaten dan saj nudi poleg zaloge domače hrane in pijače tudi prevažanje s čolnom po jezeru, opremo za ribolov, štirikolesnike itd... Zaradi vročine in mačka naslednji dan smo očitno popili tretjino vode iz Ramskega jezera... ...da sva lahko nadaljevala pot proti Mostarju in naprej... V črno Goro sva vstopila na Ščepan Polju, ker gre TET ruta med obema mejnima prehodoma sva se v izogib nezakonitemu/nezabeleženemu prehodu meje najprej vseeno pofočkala pri črnogorcih na meji in nato obrnila nazaj na TET traso. Lahko rečem da je Črnogorska narava najlepša od vseh prevoženih držav, neverjetni razgledi, odročnost, majhnost nekaterih krajev in prostranost pokrajine vzbujajo zdravilen občutek samote... Zaradi osebnega obiska v Andrijevici in potrebnega obvoza sva se s kolegom namesto backtrackinga do preostale TET rute odločila izkoristiti bližino albanske meje in se zapeljala do Skadra po znameniti cesti SH20... Nižinska Albanija naju je za razliko od poprej pričakala s 39 stopinjami ob spremljavi vročega vetra kot bi pihal iz fena, s suhimi strugami ter gozdnimi požari, ki so dodatno segrevali in dimili že tako prašno okolico. 20220810_104848.mp4 TET ruta preko doline Theth je takoj po končanem novem asvaltu na SH21 pokazala realno stanje povezav med kraji in podlago tal ki naju je spremljala naslednje 3 dni. Večinoma fiksne skale štrleče iz peščenih tal, jame, brazde in šoder... Lahko rečem, da so slovenski kolovozi in makadami v gozdovih pista v Silverstone-u v primerjavi s skalovjem, jamami in odtočnimi kanali, ki jih albanci kategorizirajo kot cesto oz pot. Pred potjo v Nacionalni park Lure sva v Rreshenu, kjer sva prenočila, ob pripovedovanju gostitelja sva zmotno dobila vtis da naju čaka prijeten turistični kraj s prenočišči in ostalo počitniško infrastrukturo in večjim številom obiskovalcev lepot sedmih jezer... Resnica ne bi mogla biti bolj drugačna, kajti od vasi Fushe Lure do jezer in nazaj dol po drugi strani sva opazila enega samega človeka, ta je kampiral ob enem izmed jezer (brez vozila) in vneto v kopalkah v njem nekaj iskal (slika ni uspela ker je bil možak predaleč)... ...delovni dopust... Za dvig morale na albanskih makedamih ob vročini, prahu, padcih, vzponih in spustih so poskrbeli nevpadljivi »barčki« na trasi sredi ničesar, kljub pomanjkanju vozil pred njimi je bilo notri vedno precej ljudi in pestre ponudbe pijač... Preprostost življenja ljudi v težko dostopnih krajih ti da misliti o lastnih prioritetah in samoumevnosti modernih dobrin ki nas obkrožajo... Za zadostne kalorije sva se oslanjala na lokalno kulinariko kjer je prevladovala zelenjava in jagnje... Če na hitro povzamem vožnjo po Albaniji - vsi, ki se jim smilijo motorji oz dvomijo v sposobnosti le teh bodo na albanskem TETu doživeli katarzo ob spoznanju kaj morajo tu vsakodnevno premagovati lokalci s 40+ let starimi kombiji, mopedi in tovornjaki... Nemalokrat sem v mimovozečih terenskih vozilih od vsega zibanja, rukanja, nabijanja in vročine opazil blede obraze lokalcev, ljudje so med pavzami ležali ob poti na travi s pokritimi glavami in si z vodo ter senco lajšali mučnino majavih poti. TETovcev razen v Albaniji v okolici Thetha nisva srečala veliko, glede na videno in slišano se večina tujih riderjev loti BiH, CG in AL trase po sekcijah oz nič kaj avanturistično, to pomeni da nekje v hotelu odložijo prtljago ter odvozijo izbran del v skupinah s čim manj balasta na motorjih, nekateri celo pridejo na lokacijo z adventure motorji v kombijih in prikolicah... Žal s kolegom nisva uspela priti do grške meje zaradi slabšanja vremena in časovne stiske, pri vračanju domov sem v okolici Skadra v kombinaciji od dežja pravkar namočenega asvalta, obrabljenosti gum in še vedno vključenega rally načina z offroad ABSom izvedel še padec v stilu moto gp aka highside... KTM uber stroju razen nekaj prask na zaščitah in plastiki ni bilo nič, mene pa je razmetalo po cesti pristal v betonski škarpi, hvala bogu za vso zaščitno opremo (body armour, škornji, zaprt vizir čelade in rokavice)... Kljub splošni potolčenosti in bolečinam po celem telesu nisem imel namena testirati albanskih zdravstvenih uslug in znanja lingvistike tj tujih jezikov, mislil sem si da če že nisem uspel »muški« ujeti motorja v mokrem zdrsu, lahko vsaj »muški« potrpim in pripeljem do doma... No, v UKC na urgenci se je izkazalo, da sem poleg modric po rokah, nogah, hrbtu in rami uspel odvoziti cca 900km iz Albanije do doma z zlomljenim zapestjem... Nekako sem pred tem vseeno upal da je samo močno natolčeno, četudi sem roko zaradi natečenosti s težavo spravil v rokavico in jo zato imel oblečeno cel čas do doma... Za dodatne težavnostne točke na poti domov je poskrbel še veter na Hrvaških AC in krotenje belance, sklopko sem v bolečinah lahko vlekel iz komolca s prsti na mejnih prehodih, cestninah in v mestih kjer je bilo pač potrebno ustavljanje Za animacijo otroka sem si omislil okrasitev in dodelavo gipsa v stilu sponzorskega, v smislu »...dogodek so posredno omogočili...«, nalepke albanske zastave žal nisem našel...

Krivico delam mojemu prvemu kužku Miškotu, ki je bil po najini krivdi revež , ker je moral poletja in zime preživeti v svoji hiški na dvorišču , ... , ... in krivico delam tudi najini psički Ruti , katero sva pripeljala iz Ljubljane, ... , ... in nazadnje delam krivico tudi naši psički Tački , katera "je k nam pripotovala" nekje iz bližine Tolmina.

V teh krajih kjer se vozim ni povsod elektrike, ni možnosti za kaj napisat....ni casa, utrujeni, danes 14 urah voznje v H, sesut, visinska me je dobro zdelovala ponoci in dopoldan, hitri premiki na visine ....samo 👍 Pamir HighWay je za prevoziti Malo srm sel se na Kitajsko spotoma😉

Ker se mi ne da ubadat z jadransko burjo in zaporami, sem jo po wawinčkih ucvrl na izvor Krupe.

Prišli do jezera SogKul cca. 3009m nmv in spali namenoma v jutrti pri domačinu ne v resortu jurt....pokrajina k na drugem planetu. Brez elektrike živijo tam, tudi brez TV, WiFi....preživijo in otroci so veseli razigrani... Zjutraj bila slana na bajkih, nato cca. 400km najbol zj... makedama kar sem ga kdaj odvoza sli ob 8 prišli v JalalAbad ob 21 uri prašni, utrujeni, a napolnhene duse od vseh teh norih prelazov na višini okrog 3 jurje in prelepe divje narave, ter prijaznih, gostoljubni ljudi....danes čas ta pocitek, oprati zehto😁...Mal bomo posvasal počenega nosilce od vibracij na dveh bajkih in zvecer v mesto....moja "crnka" pa blesti na teh razritih makedamih, se jaz zelenc na tekem terenu jo hendlam z užitkom 👍dobil pa grd zulj na levi nogi od trdih enduro škornjev tko da bo ena noga silom razmet v športnem obuvalu do nadaljnjega....ni druge..... Meje med Kirg in Tadz so zaprte zaradi sporov o kot povsod teritoriju, zato moramo na Pamir HWY na onrog kar nam krade čas...čez Uzb v Tadz in potem spet nazaj v Uzb ter proti domu po SWY.

Vse kar sem imel, sem rabil; Mala mehanična torba, 2 x zracnice, zr. kompresor, 5 l vode, torba s hrano, posoda za kuhanje, koher, bombica, toaleta, nahrbtnik, powerbanki, gopro oprema, helios stolcek, sotor, blazina, lucka, .....ma to se nabere, v skupini se pa predmeti lahko porazdelijo.