Dvorana slavnih

Takole je, če se odločiš, da greš solo z mladci na furo. Za objavit nimaš drugega kot svoj GPS log. Ni jim važno, če je kaj za vidt, se jim ne ustavlja, če ni skrajni mus, in ko se zaplezajo jih celo večnost čakaš, da naštelajo telefone. In namesto v hribe na hladno, te pripeljejo v ravnico na ibr 30°C. Poj se pa pejt z mladino.....Je bolje kar z mami, pa po svoje.... Edina slika - KJE SMO? Googlemap sigurno ve...

Naslednji dan sva imela optimističen plan priti do Kaz meje, ali morda celo preko...cca. 600km in dobrih 10 ur voznje je kazala navigacija......po info naj bi bi del ceste nov ostali pa saniran....realnost je seveda pogosto drugacna......krenila sva po 8 uri, ko je bilo le nekaj nad 30 st.....prvih cca. 200lm res OK cesta, nekaj nove betonske....no potem se je pa začela j.... od ceste, luknjast asfalt, makedam, luknje pol materske, da vozis v njih....vozniki si utrli pot po nestetih vzporednih kolovozih skozi stepo....koristila sva vse kar je bilo bolje....prometa kar nekaj v vecino tovotnjaki vlacilci....kaj več kot 30km/h ni slo, kolega je moral pazit na motor....cesta je res raztur.....pop ustavi in ugotovi da je odtrgalo, strizno originalen vijak, ki drzi zadnji nosilec....xeba, ker nisva imela drugega...puščava pa 40 st žge.....po dveh urah "nezne" voznje se nekako privlečena do kao vulkanizerske delavnice, kao zato, ket oma človek le en kljuc za kolesa menjat, kakem setu kljucev nikjer, nobenega vijaka, le malo flekserco....odreže mi železno palico s katero bi lahko delno rešila problem, vendar je predebel fi....medtem eden od ljudi ki si sami popravljajo avte na P pokaze kolegu za stavbo kup vijakov....noben ni pravi rabiva fi 10 no najde pa nove objemka za izpuh tovornjakov in iz dveh se s pomočjo flekserce in matic naredi 4 "vijake" privijaci in delno sanirava zadevo.... in takoj previdno naprej po luknjah...po temi prispeva do tovornjakarske stajank, kjer naju starejši lastnik prepriča da tam prespiva...se dobro, da sva, saj je praktično do meje samo puščava....brez možnosti za spanje. Soba je še OK za tusirat se ni....za prespat bo jutri je treba zgodaj naprej. Motorja sva pustila na zaklenjene P....bolj natančno smetišču In naprej v puščavsko stepo Sonce zge na polno blizu 40 ze dop... po 3 urah voznje sva se ustavila za dolivanje goriva iz kantic, črpalk na tej relaciji ni na razdalj nekaj vec kot 500km. Pri pregledu vijakov kolega ugotovi, da je skrivilo vstavljen "vijak", tako da ga je potrebno zamenjat, ker preveč vlece tank in zadnji nosilec navzdol....razmišljava kako ga spravit ven, ko se pripeljeta dva Rusa iz Moskve, ki sta raziskovala Uzbekistan, z GS in H AT, ter naju povprasata, če rabiva pomoč....imata s sabo konkreten set orodja za tovornjakarje pomagala sva si z večjim izvijacem, medtem eden od Rusov ugotovi da je izgubil tablico in se odpelje nazaj, drugi pa iz torbe vzame melono in jo spretno razkosa, tako smo se okrog 11 ure pri 40 st sredi puščave posladkali z okusno melono.... Svet je..... zahvalila sva se mu in "odjahala" naprej, on pa je počakal še kolega....čez kako uro sta naju prehitela, ker sva bila počasnejša. Prideva do Uzb-Kaz meje kjer postopek poteka fer, le carinsko deklaracijo za motorja je potrebno ponovno napisati, kar možakarju za salterjem ni všeč....končno dobiva vse žige in čez mejo v Kazahstan, takoj drug svet, črpalka kjer se da kupit vse in dobre ceste. Cilj Aktau.... Za pot nazaj smo imeli dve varianti, prva okrog Kaspijskega jezera po severni strani, kjer je cesta po info precej sesuta, tet preko Rusije v Gruzije, Turcije domov, ali s trajektom preko Kaspijskega jezera v Baku, Azerb in potem preko Gruzije in Turčije proti domu...glede na to da je prva varianta casovno in po razdalji daljsa, ter da so trije bajki že nekoliko naceti smo se odločili za drugo možnost, trajekt pluje 20-24 ur na ladji pa se spočijemo. Ker sta bil ona dva že v mestu nama rezervirata H....midva pa kot običajno prideva več ksnu okrog 22 ure.

Dobra volja je bila, vreme pa ne.

Lastna pamet. Popravljal - menjal sem strgan trak pri roleti na starem očetovem oknu. Odprl predal nad oknom vzel ven vreteno, odstranil star trak, pritrdil novega, navil nekaj zavojev na vreteno, ostanek potisnil skozi režo, vstavil vreteno v okvir, zaprl predal, dvignil rolo, odrezal trak in konec pritrdil na staro mesto. Pustil en del zanke za dobro mero. Ko sem končal, sem opazil, da bi moral trak odrezati pri spuščeni roleti, ne pri dvignjeni. Preklel sebe in svojo pamet, spet razdrl vreteno, na srečo sem imel še nekaj rezervnih zavojev, ki sem jih odvil, da je bil trak še ravno dovolj dolg. Spomnil sem se napisa na enem angleškem kombiju: We fix what your husband repaired

Tokrat smo šli preko Krasa in Brd, pa po kolovozu na Kolovrat. Nazaj grede, pa tako kot včeraj, eno samo bežanje pred dežjem. Ujame nas na Dolgi njivi, na kosilu, ko pride nevihta. Počasi se premika proti Krasu, pa smo preko Mirna, Brestovice, cel čas ob dežni zavesi, pa vendar ob rosenju, preko Proseka in Trsta prišli do doma skoraj suhi, vsekakor pa brez dežjakov.

Lokalno

Jaz sem se pa včeraj nujno moral peljat v Maribor, po pir in na pir aja ,pa na petrolu v Šentrupertu kjer je bil moj skuter spet žejen sem prispeval enemu revežu, ki je imel ravno fantovščinov delni odkup lesa da bo lažje zaživel v zakonski zvezi (dobro da še ne ve kaj ga čaka) Vam povem drva so že zelo podražila

Jas nebom vpisoval tega😁

V soboto lepa tura na relaciji Koper - Štanjel - Col - Predmeja - Lokve - Sabotin -Nova Gorica - Komen - Dutovlje -Koper. Prijatelj Fabio iz Italije je bil s svojim E4 in jaz s svojim E5 motorjem. Veliko sva primerjala oba motorja, med drugim si ju tudi zamenjala pri voznji. Razlika je precejsnja. E5 je precej bolj odziven pri nizkih obratih. V nacinu sport ni primerjave. Mnogo bolj živahen. Njegova balanca je nastavljena nizje od moje, tako da so obcutki, kot da bi vozil drug motor. Sicer pa vse ok. Škoda, da se nisem prej spomnil, da bi se nama se kdo pridruzil. Celo pot nisva srecala nobenega V85tt, razen ko sva se vrnila domov, pred Vanganelom nama je prisel nasproti eden. Si bil ti Dadi????

...pa "s" in "z"....kot bi ju nalašč ravno kontra lepili pred besede...pa nima veze, naj bo to na MS....ali politiki...govorci... nekateri novinarji...

Če vam po službi ni do seksa, to pomeni, da vas služba popolnoma zadovolji.

Še malo po Istri…

. ... nedeljski lahkoten popoldanski "sprehod" po gozdnih cesticah 🙂 ... Rakitna, grad Snežnik, Sviščaki, Bloško jezero 🙂 ... luštn 😍 video-4bd6de4fdcc45240dbe02491fbbb0f1f-V.mp4

Težko je pasje življenje.

...ena kuža iz včerajšnjega sprehoda ...vsa srečna in blatna 😇😁...

Mimogrede, tudi Snecijev seznam/zemljevid se še posodablja .. google maps: https://www.google.com/maps/d/embed?mid=1W8NNPa3GwVfPZnGRlu-ZNlTJUrJYbmDi&ehbc=2E312F Ga je enostavneje izvozit, kot napisane lokacije vpisovat v "kamorkoliže" .. Pa še link do bloga, kjer lahko dowloadate za navigacije: http://snecer-poi.blogspot.com/2015/08/hrvaska-poi-2015.html

Seznam vseh fiksnih radarjev - CRO - Avg. 2022

En tak moker vtis...

😂😇😇😇..

Če odmislim oprijem na asfaltu je obnašanje E09 na terenu pravzaprav pričakovano glede na profil. Ima enostavno prevelike in pregoste čepe pa tudi sama globina profila je premajhna za resno terensko rabo. Je pa res, da jo transferji ne ubijejo tako, kot kakšne res terensko usmerjene gume, ki pa so, roko na srce, namenjene lažjim motorjem in jih tele naše 200 kilske kravetine hitro ubijejo.

Na tumast 😱 Sploh ni bila sklopka ampak iranski bencin. Ko se je dolilo čistilo je šlo B.P. naprej. Drug motor (GS 1200, letni 2017) je veselo klenkal... Grki so imeli tisti teden neke praznike. vse zaprto...

To je kar v redu. Vzrok nesreče tako več ne bo neprilagojena hitrost, temveč: "Neprilagojena hitrost na 45°49'08.0"N 14°14'12.6"E ob 10:15 (UTC+2) na nadmorski višini 550 m pri temperaturi zraka 19°C." Saj načeloma me ta črna skrinjica nič ne moti, slutim pa, da od tega ne bo nobene koristi. Če pri nekaj nesrečah več ugotovijo dejanski vzrok, to ne bo prav nič vplivalo na prometno varnost, ker poglavitni vzroki bodo še vedno neprilagojena hitrost, nepravilno vključevanje v promet, nepravilna smer vožnje ipd. Za zavarovalnice je to bolj zanimivo, ker jim da nekaj več možnosti, da ti pri izplačili odškodnine rečejo fakju.

Načeloma na neformalnih zapisi, kot so forumi in podobne reči zlahka toleriram sleng, moti me pa uporaba in širjenje besed, ki ne obstajajo ampak jih posamezniki v prepričanju, da imajo prav stalno ponavljajo. Primer: Kolega stalno jamBra. Od kje ta B?

Vpiši v iskalnik še negdo in nebi.

On lajn...

Dovolj. Ledenika itak ni več za videt

Ta teden sem imel namen zaključiti s 7 x 25,05, kar mi je sicer uspelo, vendar z današnjimi približno 6 km peš, z biciklom porivajoč poleg sebe, ker sem na klančku med jezom pr' kobil in parkiriščem pri Divjem jezeru spregledal in povozil oster (špičast) kamen, kar sem seveda takoj občuti, čez par sekund pa občutil tudi to, da se vozim s prazno zračnico . Zamenjati "preluknjano" zračnico ali še približno 6 km peš do doma , in odločil sem se za peš, ker bi pri menjavi zračnice zaradi moje nespretnosti verjetno nastala še kakšna težava, seveda po moji krivdi ...

OK, treningov je konec, kvalifikacije so končane. Da čujem napoved za jutri, vsaj prve tri. Tistega, ki bo najbližje, bom bral v času do naslednje dirke.

Spet nič kej lepega nimam za povedat. Tale dodaten ovinek na progi je katastrofa, verjamem, da se bo jutri v dirki to tudi videlo. Zavorna pot je spet nagnjena v levo, ovinek pa v desno. Rešili niso nič. Hitrost je manjša, še vedno smrtonosna, samo večje polje za nabit koga so naredili... En incident se je zgodil že danes. Ker je tam proga tako neumno zavita je idealna linija čisto pri robu proge, Zarco se je tam umikal in skoraj bi prišlo do trka. Seveda je tukaj vidno vlogo odigral Espargaro, ki je namenoma zapeljal tako blizu. Nebi ga bilo konec, če bi šel pol metra iz izdelane linije. Zato mi gre počasi tudi že pošteno na živce. Vsak vikend je udeležen v takšne incidente... Ko nekdo njega ovira maha, skače, se dere, ni da ni... Ampak lej ga zlomka, vsake toliko je pa ravno on tisti, ki ovira ostale... Za finale pa objava o sprint dirkah... Katastrofa... Konec spodobnega motogp. Taka sprememba šport spremeni do te mere, da sploh ne moreš primerjat obdobja pred spremembo in po spremembi. Povsem nepotrebno. Raje naj se lotijo popularizacijo športa skozi njegovo ime, ne pa lepo enostavno delat plehkega šova iz njega... Bedaki...

Sam ne vozim mitask zato ne morem komentirat, kolegu na 790R je prejšnja E9 zdržala cca 2500km voženj po SLO in CRO TET (razmerje asvalt makedam temu primerno) in ožemanja po lokalnih kolovozih. Slikano E9 je zdelala predvsem podlaga na BIH in CG TET ruti, je pa vseeno zdržala skupno 3100km (od tega cca 1400km asvaltnega transferja), kolega ni ne najhitrejši niti najpoščasnejši na asvaltu, pelje jo do roba, edino za dež pravi da mu ne daje najboljšega občutka kljub TCju...

Kar posledično pomeni, da bodo rabljeni motocikli še bolj iskani in dražji .

ne, nisem te dojel kot nastrojenega proti drugim znamkam, narobe si me razumel, mišljeno je bilo posplošeno za vse nas v smislu nima veze kaj kdo vozi, oz da to ni razlog da se ne bi skupaj vozili v sranja in avanture... S pripadnostjo avto/moto izdelkom je podobno kot z religijo ali športnimi klubi, vsak ima svojega favorita za vse drugo na glas ali potiho mislimo da so nesmisli, šrot oziroma napačne odločitve, kar pa je vsekakor dobrodošlo če ne celo nujno za gostilniške debate, podjebavanja med prijatelji, sosedi, sodelavci okoli prtljage - mene na trenenu že 10kg prtljage hitro zmoti pri drsenju skozi ovinke, ozke prehode in prelete čez udarne jame in kucle, veliko raje vozim brez prtljage na offoadu če imam izbiro, bolj zabavno, osvobajajoče... Imel sem Enduristan Blizzard saddlebag-e na 690E, na 890R uporabljam Kriega OS24 adventure in 21brothers XL Rogal za večjo količino prtljage (kopija Giant Loop Coyote saddlebag-ov, z boljšim pritrjevanjem). Vse našteto je nepremočljivo, trpežno in nevsiljivo do voznika pri vožnji, če jih pritrdiš kot treba ne lezejo nikamor... Po moji izkušnji ima Kriega z modelu motorja namenjenim osnovnim sedlom za torbe najbolj "fiksirano" rešitev v spektru mehkih torb z enostavnim odstranjevanjem... Vse naštete torbe so tudi oblikovane tako da se teža prtljage pomakne proti sredini motorja torej med sprednjo in zadnjo os... V Rogal XL pa sem npr. spravil boga in pol prtljage na zadnjem TET-u - šotor, spalka, napihljiva podloga, stolček, cerada, 14inch prenosnik, "rambo" nož, dilco za rezanje salame, zložljiva ročna žaga, 21inch heavy duty zračnica, cca 3kg orodja, oblek za 1 teden, superge in japanke št. 45, dežni komplet, tubeless set za flikanje, pa še cca 8 litrov volumna v elektroniki, rezervnih gurtnah, špagi, kablih, kozmetiki, prvi pomoči, plus nekaj hrane itd... Od lokalcev sem dobil celo dve steklenici domače žganice "za slovo", ki sem ju cca en teden vozil sabo okoli, kljub nekaj offroad zdrsom in padcu na asvaltu so tako steklenice kot torbe in vsebina prišle do doma brez sledov poškodb... Naslednjič vzamem 30l max, orodja ne rabim ker očitno se KTM ne kvari čeprav pravijo da moraš biti zanj R2R - ready to repair Tako zaradi varnosti (poškodbe nog ob morebitnem padcu s trdo prtljago), trpežnosti in tesnem prilagajanju sem torej pristaš mehkih saddle bag torb za offroad (brez laguage rackov), njihovo velikost lahko s stiskanjem prilagajaš glede na volumen prtljage, ne štrlijo ven med slalomiranjem med vozili v kolonah pri transferjih in prehitevanju na offroadu, težko jih boš preluknjal na kamnih, v primeru ko jih kam zatakneš se dovolj premaknejo, upognejo da jih ne odtrgaš iz motorja..

pa kako misliš da pri vortexu ne rabiš obračat mesa? Kako zgledajo čevapi brez skorjice? Me res zanima ki sem komaj letos se začel igrat z žarom ampak mi je za eknrat klasični način, pol žara z briketi pol p prazno, pa najprej malo zapečem in potem dam malo dlje. Pa ja nisem nek gurman, na žaru vržem samo klasiko, čevape, pleskavice, kak ražnjič, za bučke pa kar odkrijem da "žge kolikor more". ps: pa malo vrtim pokrov da vleče "vročino" v različnih smereh odvisno od situacije mesa, do sm je prišlo moje razumevanje.

Najboljši na vasi😍

V začetku avgusta sva se s kolegom odpravila upoštevajoč TET kartografijo preko Bosne, Črne Gore in Albanije, skupaj se je tako nabralo 3100 km v devetih dneh vožnje po balkanu. Časovnica po državah upoštevajoč TET rute je šla nekako takole – 3 dni Bosna, 2dni in pol Črna Gora, ter 3dni in pol Albanija (do konca prve sekcije oz Elbasana) z vštetim transferjem do bosne in potem nazaj iz Albanije do doma. S seboj sva sicer vzela kamping opremo (šotor, spalka, stolček, podloga) ki je na koncu nisva potrebovala, nekaj malega hrane, orodje za motor in krpanje pnevmatik, nekaj obleke, superge, elektroniko (powerbanki, rezervna navigacija, kabli) itd... S torbo vred je pri meni vaga pokazala 21kg prtljage kar pomeni skupno cca 231kg teže motorja (s polnim tankom) za pobiranje 😊 Vreme je bilo prvem tednu Avgusta temu primerno, BiH in ČG povprečno 34 stopinj, sončno, nad 1500m če sva imela srečo se je temperatura podnevi spustila nekje do 24 stopinj, v večerih pa celo do 18 stopinj. Ozračje torej razmeroma znosno, če izvzamem primer ko nama je v centru Mostarja na makedamskem parkiršču indikator zunanje temperature pokazal 43 stopinj. Bosanska TET trasa je glede na moja pričakovanja postala zanjimiva pri mestu Kupres, kjer so se začeli zabavnejši in zahtevnejši odseki in s tem razgledi... Vzpon na Zahum je prvi resnejši test odločnosti voznika, tehnike, prtljage (količine in pritrjenosti) in telesne pripravljenosti... Zlitje motorja z okolico v barvnem tihožitju: ...ko sem končno spremenil throtle response iz Rally na offroad (slip sem pustil na 5) so zdrsi zadnje gume na razrahljanem kamenju postali obvladljivejši Vzponu primerno tudi spust ni bil nič enostavnejši, zaradi pozne ure vzpona naju je ujela noč, ki je poskrbela za dodatno izkušnjo nočnega offroad-a. Ker sem že imel rezervirano prenočišče sem možnost šotoriranja odmislil, ob prihodu v trdi temi ob cca 22:30 naju je pričakal gostitelj Marko z lokalnim okrepčilom in družabnostjo (steklenice niso v kadru 😉) in zjutraj še s bogatim zajtrkom. Priporočam ga vsem, ki se boste klatili po TETu ali okoli Ramskega jezera – Eko klanac Rama, ni manjkalo veliko, da bi pri njem ostala dodaten dan saj nudi poleg zaloge domače hrane in pijače tudi prevažanje s čolnom po jezeru, opremo za ribolov, štirikolesnike itd... Zaradi vročine in mačka naslednji dan smo očitno popili tretjino vode iz Ramskega jezera... ...da sva lahko nadaljevala pot proti Mostarju in naprej... V črno Goro sva vstopila na Ščepan Polju, ker gre TET ruta med obema mejnima prehodoma sva se v izogib nezakonitemu/nezabeleženemu prehodu meje najprej vseeno pofočkala pri črnogorcih na meji in nato obrnila nazaj na TET traso. Lahko rečem da je Črnogorska narava najlepša od vseh prevoženih držav, neverjetni razgledi, odročnost, majhnost nekaterih krajev in prostranost pokrajine vzbujajo zdravilen občutek samote... Zaradi osebnega obiska v Andrijevici in potrebnega obvoza sva se s kolegom namesto backtrackinga do preostale TET rute odločila izkoristiti bližino albanske meje in se zapeljala do Skadra po znameniti cesti SH20... Nižinska Albanija naju je za razliko od poprej pričakala s 39 stopinjami ob spremljavi vročega vetra kot bi pihal iz fena, s suhimi strugami ter gozdnimi požari, ki so dodatno segrevali in dimili že tako prašno okolico. 20220810_104848.mp4 TET ruta preko doline Theth je takoj po končanem novem asvaltu na SH21 pokazala realno stanje povezav med kraji in podlago tal ki naju je spremljala naslednje 3 dni. Večinoma fiksne skale štrleče iz peščenih tal, jame, brazde in šoder... Lahko rečem, da so slovenski kolovozi in makadami v gozdovih pista v Silverstone-u v primerjavi s skalovjem, jamami in odtočnimi kanali, ki jih albanci kategorizirajo kot cesto oz pot. Pred potjo v Nacionalni park Lure sva v Rreshenu, kjer sva prenočila, ob pripovedovanju gostitelja sva zmotno dobila vtis da naju čaka prijeten turistični kraj s prenočišči in ostalo počitniško infrastrukturo in večjim številom obiskovalcev lepot sedmih jezer... Resnica ne bi mogla biti bolj drugačna, kajti od vasi Fushe Lure do jezer in nazaj dol po drugi strani sva opazila enega samega človeka, ta je kampiral ob enem izmed jezer (brez vozila) in vneto v kopalkah v njem nekaj iskal (slika ni uspela ker je bil možak predaleč)... ...delovni dopust... Za dvig morale na albanskih makedamih ob vročini, prahu, padcih, vzponih in spustih so poskrbeli nevpadljivi »barčki« na trasi sredi ničesar, kljub pomanjkanju vozil pred njimi je bilo notri vedno precej ljudi in pestre ponudbe pijač... Preprostost življenja ljudi v težko dostopnih krajih ti da misliti o lastnih prioritetah in samoumevnosti modernih dobrin ki nas obkrožajo... Za zadostne kalorije sva se oslanjala na lokalno kulinariko kjer je prevladovala zelenjava in jagnje... Če na hitro povzamem vožnjo po Albaniji - vsi, ki se jim smilijo motorji oz dvomijo v sposobnosti le teh bodo na albanskem TETu doživeli katarzo ob spoznanju kaj morajo tu vsakodnevno premagovati lokalci s 40+ let starimi kombiji, mopedi in tovornjaki... Nemalokrat sem v mimovozečih terenskih vozilih od vsega zibanja, rukanja, nabijanja in vročine opazil blede obraze lokalcev, ljudje so med pavzami ležali ob poti na travi s pokritimi glavami in si z vodo ter senco lajšali mučnino majavih poti. TETovcev razen v Albaniji v okolici Thetha nisva srečala veliko, glede na videno in slišano se večina tujih riderjev loti BiH, CG in AL trase po sekcijah oz nič kaj avanturistično, to pomeni da nekje v hotelu odložijo prtljago ter odvozijo izbran del v skupinah s čim manj balasta na motorjih, nekateri celo pridejo na lokacijo z adventure motorji v kombijih in prikolicah... Žal s kolegom nisva uspela priti do grške meje zaradi slabšanja vremena in časovne stiske, pri vračanju domov sem v okolici Skadra v kombinaciji od dežja pravkar namočenega asvalta, obrabljenosti gum in še vedno vključenega rally načina z offroad ABSom izvedel še padec v stilu moto gp aka highside... KTM uber stroju razen nekaj prask na zaščitah in plastiki ni bilo nič, mene pa je razmetalo po cesti pristal v betonski škarpi, hvala bogu za vso zaščitno opremo (body armour, škornji, zaprt vizir čelade in rokavice)... Kljub splošni potolčenosti in bolečinam po celem telesu nisem imel namena testirati albanskih zdravstvenih uslug in znanja lingvistike tj tujih jezikov, mislil sem si da če že nisem uspel »muški« ujeti motorja v mokrem zdrsu, lahko vsaj »muški« potrpim in pripeljem do doma... No, v UKC na urgenci se je izkazalo, da sem poleg modric po rokah, nogah, hrbtu in rami uspel odvoziti cca 900km iz Albanije do doma z zlomljenim zapestjem... Nekako sem pred tem vseeno upal da je samo močno natolčeno, četudi sem roko zaradi natečenosti s težavo spravil v rokavico in jo zato imel oblečeno cel čas do doma... Za dodatne težavnostne točke na poti domov je poskrbel še veter na Hrvaških AC in krotenje belance, sklopko sem v bolečinah lahko vlekel iz komolca s prsti na mejnih prehodih, cestninah in v mestih kjer je bilo pač potrebno ustavljanje Za animacijo otroka sem si omislil okrasitev in dodelavo gipsa v stilu sponzorskega, v smislu »...dogodek so posredno omogočili...«, nalepke albanske zastave žal nisem našel...

Seveda k še niso slišal za murkotov koledar ....

...sej pol je pa treba mal ego dvignit takole 😝