Dvorana slavnih

Včeraj sva s prijateljem odpeljala eno furco mal po Škofjeloških hribih. Vmes se nama je pridružil en nov kandidat za prihodnji rod motoristov. Za pogum sva ga počastila s flancatom. Midva sva se podkrepila z joto z klobaso. Seveda ni manjkalo težav. Vmes sm mal z mislimi zataval stran od motorizma, pa je šlo malo po tleh. Slike seveda ni, ker sm tako htro pobral motor, da ni blo časa slikat. Da ne bi kdo vidu te "sramote" Da pa ne bi bilo to vse, mi še počila zadnja guma. K sreči blizu doma bivšega doma. Tako, da se je zame tam fura končla. @DAMI34, pejd pelat 701, boš vidu. Se ne bo težko odločit, kaj kupit

Na Martinovo soboto pa že ne morem bit doma ,hitro v moto cote in gasa pa proti osrčju Štajerske Evo dlih pravo vreme za potepat Do Svete trojice sem se zapeljal ,kar tako k je cajt Super cesto imajo Tud čez Lenart sem šel po dolgem času madona na polno gradijo tam Nato proti Šentilju in zagledam tole ,nova cestna ureditev, Avstrija je blizu in omejitev 70 na uro ,pri nas podoben projekt pa smo dobili magičnih 50 na uro Od tu naprej pa v Maribor v šopingkjer je pa spet bil sodni dan Dokaz, da sem kupil kruh , Matjažev hlebec se mu reče ,plus savinjski želodec zdajle to se bom najedelaja pa jabolček za zraven Po furi ,je dlih šnopca zmanjkal bom pa viski za vsak slučaj Srečal eno policijsko patruljo v naših koncih pa so zgleda imeli dlih čik pavzo tak da ne bo nič z nagradnim žrebanjem sem na podobne današnje dni tud po dvakrat pihal Dvestošesdeset kilometrov je pa tudi bilo

sj vem da j ta modrost že bila objavljena, ampak bolje 2x kot 1x

Nmal je vlejklo danes... Malo skravžlano je na pučini. Seven arch bridge. Zaprto za I. skupino pa še mokro...

Od 1998 je slovesnost pri Krnskem jezeru ( 1918 - 1998, konec I. svetovne vojne) odpadla 3x. Tedybear je manjkal vse skupaj 5x. Letos prvič kot civil. Lepo je bilo.

Nazaj po Pamirju......previdno do Khoroga, prispela kot običajno po temi okrog 10 ure...sva bila skoz nočna ptiča V Khorogu popravilo bajka kolega v Univerzitetnem servisnem centru Sam pa sem statiral i odmaral Nato sva nekoliko razbremenila bajke in del prtljage poslal s prevozom, sama pa proti Dušambeju, goltala prah.... In končno dočakal tudi asfalt. Na zadnjem, check pointu se pozdravima in slikama z mladim oficirjem, ki nam je s pomočjo ameriških zelencev dvignil zapornico, ko smo vstopali v vojaško območje, seveda je slekel uniformo s čini Vojašnica Talibanov čez reko v Afganistanu. Od tu naprej sva končno zapeljal na novo asfaltirano cesto. Utrujena prispela v Dušambe, zopet po trdi temi nekoliko pred 10 uro....končno normalna soba s tušem nama je pasal k "budali šamar" 😜

Takega bi imel.

Čez vipavska polja do Sistiane in čez kras domov.

Je nam žlahta te dni prinesla konkreten kos domače teletinein danes je bila povdarjam je bila za kosilo sem vam hotel pokazat pa ni blo cajta prej slikat k pol k je zmanjkal upam, da še bodo prnesli kak kos

Maš na tubi neposredno primerjavo. Meni je bil SMT vrhunski za vozit. Agregat je top... Ima pa nekaj ktmovskih napak. Zavore kljub imenu brembo niso nevemkaj, se jih pa da fajn dozirati. V dežju so še posebej slabe. Zadnja je uporabna samo par kilometrov po menjavi olja, potem se olje zaradi bližine izpuha hitro pregreje in ni pravega učinka. Prav tako je potrebno redno menjati hidravlično olje sklopke. Jaz sem to na mojem delal vsako sezono. Če je motor lepo vožen in redno servisiran, potem tudi ventilov ni potrebno nastavljati do 60.000km...Priporočam menjavo prvega zobnika iz 17 na 16 zob...je potem veliko prijaznejši za počasnejšo vožnjo, še vedno pa kar kliče po višjih obratih. In tudi poraba se še zviša. Parkrat ko sem preračunaval porabo sem prišel do cifre 6+, manj kot 6 zelo redko. Ja, res je uporaben tudi za dva...jaz sem uporabljal mehke torbe, a ne originalnih, ki so kar majhne in zelo drage. Meni se zaradi izredne ciklistike pogosto kolca po njem. Zdaj bi poleg 1290 za potovanja imel še SMR, da se solo včasih zdivjam.

Ta Givi šipca je šla v zgodovino za spomine In nova je že gor..... Ja vsi višje, podaljški, preveč piha,.......jaz pa še nižjo, ker mi bolj paše veter v laseh malo primerjave z originalno, ki je pri tej my2022 bila znižana.....če že motor ni sport naj bo vsaj šipca 😜

Evo jo pastirčkovo malco

Sicer me NPM bolj spominja na Japansko bubo iz Modrega dirkača 😂😂

crknu od smeha

K bo pod 15.. bo začel zmankovat štrikov u bauhausu 🫢

Tukaj je vedno lepo. Že dolgo nisem bil. V bivši firmi je bila ekipa, smo šli vsako leto čez Komno do Krnskega jezera na proslavo in nazaj. Eno leto celo po snegu v sončnem vremenu s krpljami, fantazija.

Dal zavariti zlomljeno ploščo torbe, ki sem jo odtrgal v Rusiji vendar jo je nekoliko zakrivilo in ni se lepo nalegala s ploščo na stranskih nosilcih, na sreč o ima Mosco moto za take k sem jaz in podobne crash warranty, dobil novo in jo zmontiral poleg sem naročil še dve pletenici, zraven pa dobiš običajno konkreten račun v lični kuverti in nalepke za tolažbo....na nivoju.....in kar je najbolj pomembno kvalitetna roba. No sedaj sem skor že pripravljen na naslednjo avanturo 🙃 no vsaj kar se tiče prostora za prtljago 😜

Krepim imunski sistem

Ne, ampak ti bomo pojasnili. Otrok ne rabimo furat, so odrasli. Ker smo veliko v naravi, se je do izhodišč večinoma potrebno pripeljati po slabih cestah ali/in solidnih makadamih. 4x4 je čist preveč. Ko ti enkrat križ pove, da ima poln ki..c tega, da se za vstajanje iz Passata moraš potegniti z obema rokama.

Itak.. to je Kawasaki med avtomobili nikoli nisem razumel teh ocenjevanj slovenskih novinarjev niti slovenski avto leta ... kako do tega pridejo, še sami ne vedo

Danes 👍 in ta teden 👍 .

Čestitam Alvaru in Ducatiju... ta let so bili premočni za vse v Moto GP in v Superbike ...

... predvidevam, da si se nazaj grede ustavu še v MakDonadlsu.. pa na Trojanah... pa v Grofu... pa še v Starem piskru, da ni preveč krulil u želodcu od juhce pa treh šnit paradajza...

Ko Slakova žlahta pride pogledat konkurenco:

Korzičani ti častijo 1€, sam da se te znebijo

Si torej trd kot kamen in povsem ignoriraš izjave svojih rojakov iz Wajdušne dr. Aleša Štrancarja in dr. Erika Breclja.

Šetam po tržič

Ne se sekirat, proti Logarju bi tud hrček zmagu. 😂😂

Sej nima bit kej dost, ce je redno servisiran...

Namesto tega, so njegove nasprotnike metali v jame, da je diktator splezal na oblast in se na oblasti zadržal nekaj desetletij.

Dolgo sem ga čakal...

Rotopax uporablja na Aljaski. Tam so odseki, kjer ni pumpe na vsakih "30km". Če pa je že, se lahko zgodi da ni bencina... Nova TA bo čisto OK tudi za OFFROAD (AKA makadamske ceste) po €uropi.

Še je dovolj toplo

Aha, si imel kakšno novo nagledano že preden sta šla na dopust😁. P.S.: se mi tole grdo sliš, ko sem prebral za sabo🙄... Povej tvoji, da sem se samo hecal in da so peščene plaže na splošno precenjene😇🤞.

Cesta po kanjonu proti mestu Khorog je razsuta in pri 40 st. je hudo trpela tehnika, no saj mi smo tudi, le nas je adrenalin držal gor, ker smo bili tik pred ciljem, na žalost sta morala dva člana ekipe sredi dneva obrniti zaradi tehničnih težav na bajkih, ločitev ni bila lahka, premišljevali smo kaj narediti, če nebi bili tako blizu prelaza bi zagotovo obrnili vsi, tako pa....sva s cimrom nadaljevala do mesteca Khorog, upravnega in tudi siceršnjega središča regije Gorno-Badakhshan, za katero smo pridobili dodatno dovoljenj za vstop. Tam sva napolnila vse posode z bencinom in se po znameniti M41 Pamir HighWay odpeljala popoldan do vasice Alichur, na 3991m nmv. Ime vasi v prevodu pomeni "Alijevo prekletstvo", zaradi težkih razmer za življenje....in zame je res skoraj bilo......tja sva prišla že po trdi temi okrog 10 ure in bilo je že konkretno hladno, neuspešno sva iskala prenočišče, ni jih veliko tam in še to kar sva našla je bilo zaprto...corona je naredila svoje, v zadnjih dveh letih še tistih nekaj redkih turistov ni bilo. Na srečo nama je pomagal policist, ki naju je peljal do homestaya, brez elektrike in vode seveda, spanje skoraj na tleh, oblečen, hladno, vendar bolje kot šotor in nič kaj drugega nisva pričakovala....gospodinja naju je postregla vendar razen čaja nisva nič kaj konzumirala bila sva utrujena, mene je že melo načenjal višinska bolezen, v tem popoldnevu sva se dvignila iz 2200m nmv na skoraj 4000m nmv, kar je imelo svoje posledice, ponoči, ko me je bolela, glava, slabost, nekaj čas me je mrazilo, nato me je oblival pot, težka noč z malo spanja je to bila zame. Zjutraj sem se komaj privlekel do hiške zunaj, ki je bil namenjena za opravljanje potreb, notri pa.....brez kisika, ko sem prišel ven sem hlastal po zraku..... zajtrk mi ni teknil, gospodinja je ponujala čaj za moč, verjetno z dodanim kobiljim mleko, ni mi šlo, ker mi je bilo slabo, pil sem vodo, kar mi je pomagalo, nekako sem se spravil na bajk. Vožnjo sva nadaljevala proti mestecu Murghab, ki leži 3650m nmv, nekoliko nižke kot vasica Alichur, kar je izboljšalo moje počutje, tam sva dotankala na edini črpalki. Vprašava kakšen je benz........ yes best in res je bil, ker drugega ni bilo boostala in gasa proti prelazu.......pokrajina na teh višinah je res, kot na drugem planetu....goltaš jo s telesom, čutili in......dušo. In še nebo je postajalo vse bolj jasno.....temperatura prijetna, kar je redko za to visokogorje. Bili so super neponovljivi občutki.... No kmalu se nama je zakompliciralo, sredi ničesar......na kolegovem bajku se je zlomil del okvirja..... "uho", ki služi za povezovanje z vijakom, prednjega in zadnjega dela okvirja. Do tega je prišlo, ker je na drugi strani izgubil vijak, tako, da je celoten zadnji del okvirja na katerem je sedež in seveda vsa prtljaga, ter spredaj tank goriva, držal le en vijak, posledično je ta točkovna obremenitev odtrgala uho okvirja in poškodovala tank bencina, ga nekoliko raztegnila, tako, da je pričel puščati po "šivu".....na prvi pogled precej brezupna situacija gor v visokih hribih, kjer je bilo potrebno top case dvigniti v dvoje, saj ni bilo prave moči v telesu.....vendar sva jo po prekladanju prtljage in prestavitvi vijaka na drugo stran,....... uspešno rešila po dobri uri.......in nadaljevala proti prelazu......vozila sva se ob kitajski meji, kjer je bila žičnata ograja....na enem delu poškodovana......ustavila sva in se privoščila ilegalni prehod na Kitajsko Malo na Kitajskem Nadaljevala sva in končno pripeljala na prelaz Ak Batial 4566m nmv, najvišjo točko M41, tabla je pod prelazom. Vreme je bilo fantastično 👌in občutek tudi 💪💪 Zaradi tehničnih težav z bajkom kolega nisva nadaljevala vožnjo do jezera Karakul, kjer je bil plan kampiranje, temveč sva obrnila nazaj proti Murghabu, do koder Prometa praktično ni bilo, ker je bil mejni prehod na M41 med TADŽ-KIRG zaprt. Naprej do Khoroga promet redek, v glavnem tovornjaki, to je bil nov cilj za ta dana. Parkrat je bilo potrebno izven utrjenega cestišča, ker so tega popravljali, zelo drobnem pesku, bolj podobnem prahu, kjer je bila nova izkušnja, kot bi vozil po ledu. Cestišče ni bilo tako slabo kot po kanjonih, tako, da bi ga lahko ob tehnično brezhibnih bajkih kar dobro žgala, tako pa sva vozila počasi in previdno, da nebi prišlo še do kakega loma........prispela pa kot običajno......pozno, okrog 10 ure po temi in poiskala spanje.

Dvoboj na Zalarjevi cesti! - Kje? Ko si boste ogledali video, vam bo vse jasno. Gre za večini od vas znano cesto, ki sem jo poimenoval po njenem graditelju, človeku kakršnih je danes žal vse manj. Preberite si zanimivo zgodbo o njem in o gradnji te ceste.

Kanjon reke Panj, s cesto, ki vodi proti Khorogu Vojaški check point povsem ob meji z Afganistanom..... Afganistan na drugi strani.....tam so se vozili terenci z Issisovo zastavo...

Pot smo nadaljevali proti Jalal-Abadu in Oshu, bili smo praktično na Pamir Highway in oddaljeni le dobrih 300km od prelaza Ak Baital v Tadžikistanu....... vendar smo morali na okrog preko Uzbekistana v Tadžikistan, ker so bili vsi mejni prehodi med Kirgizistanom in Tadžikistanom zaprti, zaradi sporov in streljanja na meji....vzrok kot običajno nerešeni mejni spori.....no danes na TV Al Jazeera objavili, da v teh krajih že konkretno poka in nekaj deset mrtvih na obeh straneh....žalostno.....očitno smo po sreči ujeli vmesni free trenutek. Na poti dve zamudni meji z železnimi vrati, Kirg-Uzb in Uzb-Tadž, drugo smo relativno dobro in hitro preživeli, na prvi Kitg-Uzb je bil na Uzb strani problem z dronom, ki ga smatrajo, za bolj nevarnega kot drogo in orožje, tako, da ga je cimer moral vrniti nazaj v Kirg in se dogovoriti v H kjer smo spali, da mu ga pošljejo domov....zadeva še v izvedbi. Tankanje, črpalke OK. Hrana solidna, le hitro je šla naprej Tankanje in običajno nekaj sladkega poleg obvezne Coca Cole. Še odmor pred jutranjim štartom Prespali dvakrat v Dušambeju in si ogledali bistvene znamenitosti. Ta tip nas je pozdravljal od vsepovsod.... Papica po dolgem času res odlična in končno tudi sladica zame 😃 Iz profi firbca malo sem počekiral še železniško postajo.....zgradba lepša, nova, moderna, boljša celo k v najlepšem mestu na svetu, ostala infrastruktura, signalno-varnostne naprave in vlaki pa ostali v nekem preteklem času... V hotelu sem sem se nekoliko posvetil književnosti....v vsaki sobi je. Z agencijo Stanturs smo se dogovorili, da nam proti plačilu uredijo GBAO permit - dovoljenje za to pokrajino "Gorno-Badakhshan Autonomous Oblast" po kateri poteka Pamir Highway in meji na Afganistan, Kitajsko in Kirgizistan. Po spletu si tega dovoljenja nismo mogli več urediti zaradi "zaprtja regije", oni pa imajo očitno dobre veze, saj delajo na tem področju že vrsto let, tako, da so nam ta dovoljenja uredili in poslali na mail, ker smo mi že odpeljali naprej proti tej regiji in počakali pred prvim vojaškim check pointom v mestu Kulyab. Vsi njihovi "možje"... Kulyab v kotlini zelo vroče mesto, kot v kotlu....mesto brez duše..... smo pa prvo poskusili brez dovoljenj čez kontrolno točko Pogled na "svobodno ozemlje"..... pa ni šlo, zato smo morali počakati dovoljenja v Kulyabu APP s sobami so praktično odprli za nas po X času zaprtja.....uredili wifi.......kopalnica ni bila lih....stuširali smo se, ni bilo druge.... Dovoljenja je bilo potrebno barvno natisniti, da niso izgledal fotokopije, kar bi lahko bila težava pri pregledih. Za njihove razmere smo jih drago plačali pri faxu, vendar ni bilo druge možnosti. Takoj na prvem vojaškem check pointu pa vojak, ki je preverjal potne liste in dovoljenja za vstop v regijo ugotovi, da pri je vsakem dovoljenju nekaj narobe napisano, številka potnega lista, ime, priimek....seveda problem, saj bi morali kontaktirat agencijo, da uredi popravke dovoljenj pri uradu za izdajo.....kar bi terjalo dodaten čas in čakanje v Kulyabu, ki ni nič kaj prijetno mesto, že tako pa smo bili v časovnem zaostanku za planom....na srečo je prišel tisti činovnik z več našitki in z njim smo uredili zadevo z dvajsetakom amerov....dvignili rampo in gasa, na ostalih kontrolnih točkah niso ugotovili nobenih nepravilnosti, smo pa dobili po mailu od agencije dopis s popravki dovoljenj. Cesta v soteski ob Afganistanski meji v začetku OK, nato pa proti jugu vse bolj sesuta in po njej vozijo tudi vlačilci...razgledi pa lepi in občutki težko opisljivi...... Afganistan na drugi strani reke.... Odločili smo se, da kampiramo ob poti, le streljaj od Afganistana čez reko. Moj domek Privoščili smo si Slo-instant večerjo dobra je pasala 👌 kolegi odlični kuharji 👏 Večer v Pamirski soteski je bil ...... poseben.....miren.....verjamem nepozaben za nas vse.....in še spalo se je fajn 🙃