Dvorana slavnih

Baku, samo še 3700km do DOMA....Po tem, ko smo se namestili v hotelu, v mestnem jedru Bakuja, smo tokrat, preko receptorja najeli bolj komfort taxi, tak, da smo se štirje deci lah spravili vanj, brez telovadbe in možakar nas je pridno prevažal po mestu, dobro smo si lahko ogledali vse stare in nove znamenitosti…res lepo urejeno čisto mesto, ne daje občutka nekega instant gradbeništva, ki služi predvsem za postavljanje državnega vodstva, ne pa za dobro počutje prebivalcev, turistov….Baku je res prijetno mesto, mesto z dušo.....nova arhitektura je zelo dobro povezana s staro, tako ne odstopa in daje občutek povezanosti z zgodovino, družbo, tamkajšnjim življenjem….dobro smo se počutili tam, cene hrane in storitev so v primerjavi z našimi nizke, vidi se, da ljudje živijo dobro, policija se vozi z novimi avti prestižnih znamk iz Nemčije, vemo s čim se vozijo naši fantje.....država svoja naravna bogastva v obliki fosilnih goriv dobro trži in zanimivo, nekaj imajo od tega tudi državljani, kljub temu, da jim vlada kao diktator, država pa v vojni z Armenijo, pa kljub temu se v mestu vozi tudi dirka F1, v Moskvi se ne bo, ker.....slučajno smo v starem delu mesta uleteli v oštarijo z roštiljem, kjer sta papala tudi dva huda predsednika Mesić in Putin, kar je lastnik lokala ovekovečil s slikami na zidu. Dobro, okusno, cena sitnica....Pozno popoldan smo se s črnim, diplomatskim kombijem udobno odpeljali v port, ki je oddaljen nekih 50km od Bakuja, ko smo prispeli, je trajekt ravno pristal. V dobri uri smo uredili vso papirologijo, bajke na ladji pa sami odgurtnali, ter odpeljali na kopno, da se nebi slučajno, komu od zaposlenih v portu zaluštala vožnja z motorjem na kopno, posledice pa bi lahko bile.... ob sončnem zahodu smo prispeli v Baku, pred pred spanjem smo si privoščili še hladno pivo s pogledom na lepo osvetljeno mesto, nočno življenje je tam živahno, ulice polne, ljudje so se zabavali, uživali lajf, z lahkoto bi eno njihovo ulico zamenjal za kakšno na Azurni obali. Zjutraj smo pred odhodom še pregledali motorje, jih naložili in se odpeljali po odličnih cestah, proti Gruziji, upali smo, da na meji ne bo težav, ker nam nihče ni znal povedati, ali sploh lahko po kopnem izstopimo iz države, zaradi še vedno veljavnih koronskih ukrepov, čeprav nas na celem potovanju ni nihče nikjer vprašal o cepljenju in testih. No na Azerb-Gru meji je šlo vse koretkno in relativo hitro, tako, smo bili zvečer že v glavnem mestu Gruzije, Tbilisiju, kjer smo prespali v prijetnem hotelčku na periferiji mesta. Naslednji dan pa smo nadaljevali pot do meje s Turčijo, jo, brez problemov in drame, v treh dneh tranzitirali, kar dolgčas, vozili smo relativno hitro, nad omejitvami, dvakrat naleteli na radar, vendar so na korektni policisti spustili brez kazni, težko se vozi počasi po takih odličnih cestah, omejitve hitrosti v Turčiji pa so za motorna kolesa še nižje kot za avte. V nas se je prebudilo domotožje, ki je premagovalo utrujenost od dolgega potovanja, tako, da smo vozili po cel dan, pot nas je vodila skozi centralno Turčijo, tudi preko visokih prelazov na višini našega Triglava peljejo odlične ceste.....da smo se izognili zastojem v ogromnem mestu, smo po severni strani obvozili Istambul in z nekaj čakanje, ter prerivanja med kolonami, smo prečkali mejo z Bolgarijo....tako smo se po nekaj dneh tranzita zvečer namestili v hotelu, v obmejnem igralniškem mestecu Svilengrad, kjer sem praznoval rojstni dan....za darilo šlauf z napisom, ki bo visel v moji garaži za evek.....bili smo skoraj doma, poveselili in zalili smo se kot se pri takemu anduhtu mora. Naslednji dan smo stežka, bolj pozno, spravili na noge, zajtrk nam ni pasal, kljub temu pa smo konec dneva bili že v Beogradu, kjer smo prespali in se po veliko dneh končno zvečer najedli ˇko ljudi, muškiˇ. Naslednji dan pa smo po AC tranzitirali, čez Hrvaško in bili popoldan že na mejnem prehodu Bregana, neopisljiv občutek, ko so naši umazani škornji po toliko prevoženih kilometrih spet stopili na naša slovensko tla, poiskal sem zastavo in naši fantje s prehoda so nas pofotkali. Naprej smo se ustavili še na BS in se čustveno poslovili, saj so nas poti do doma vodile v različne smeri, ne znam opisati občutkov, ki so se podili po meni, ko sem se peljal po cesti za Savo, od Hrastnika proti Zagorju, po toliko km prevoženih daleč stran, skoraj nisem mogel dojeti, da sem doma....v objemu moje družine sem se končno počutil točno tako, kot sem želel, domače. Lepo je potovati, vendar najlepše je priti domov, se objet z dragimi osebami in se zlekniti na dobro znano sedežno, ter uživati v spominih potovanja. Ta moto avantura in doživetja na tej poti so nas s kolegi združila za vse življenje........taka potovanja nas obogatijo z mnogimi spoznanji, spremenijo tudi naš pogled nas svet in ljudi, ki prebivamo na naši lepi zemljici. Vsem, ki razmišljate, sanjate o takem, pravem potovanju, pa predlagam, da udejanjite misel Mrka Twaina: Čez dvajset let boš bolj razočaran nad stvarmi, ki jih nisi naredil kot tem, kar si. Zato odveži vozle in odjadraj iz varnega pristana. Ujemi veter priložnosti v svoja jadra. To je bilo nekaj utrinkov live s poti in nekaj še dodatno Le enkrat živimo to življenje in to pre-kratko. SREČNO

rebalans novoletnih zaobljub preteklega leta

Zdj tud ves da sivanka pa cvern ni sam za tekstil 😬

Toni Mulec #501 je v kraju Dammam, Saudi Arabia. 7 min · Toni Mulec #53: DAKAR 2023 - OSVOJEN!!!! Fotografija ima nekaj dni, besede pa so čisto sveže. "VESEL, VESEL, VESEL, da sem v clju! Ni besed, da bi lahko opisal te občutke, je nekaj čisto novega! Po toliko truda čutim, da se je v tem trenutku vse poplačalo." "Danes je bila sicer tako rekoč "cruise control" vožnja, zelo je drselo. Ponoči je namreč spet malo deževalo, startali pa smo v obratnem vrstnem redu, tako da je bila trasa polna globokih linij. Vsak meter do cilja je zahteval maksimalen fokus. " "Zadnja etapa je najlažja, a najtežja! Treba se je obdržat na dveh kolesih in pripeljati v cilj! To sem dolgoval sebi, ekipi, vsem vam, prijateljem in podpornikom! LEGENDE STE, najboljša ekipa, ki bi si jo lahko imel. NIMAM BESED, DA BI IZRAZIL VSO SVOJO HVALEŽNOST." "Ajaaaaaa, saj res .... SIcer pa se danes izpustil tablete proti bolečinam. Končno sem spet razločno videl traso in linije." Z drugimi besedami, Toni je danes v cilj pripeljal trezen kopirano s FB

kako je moped takoj ves drug, če nima tistega "insektičnega" žarometa...luči mi pri ktm-ih niso prebavljive 🙂

24 (Mulec) in 50to (Maričič) mesto. Veselje naših!!! (vir FB) Vsekakor čestitke obema!!! https://www.svet-hitrosti.com/mulec-svoj-prvi-reli-dakar-zakljucil-na-stiriindvajsetem-mestu-marcic-petdeseti/?feed_id=110&_unique_id=63c3d5c1d8d87&fbclid=IwAR1GlNbBpBWaXTAQjiTXXexFjporlts32rQYPxdS49CoDjPeEy8g82Su1YY

Onlajn...

https://www.motoavantura.si/dakar-2023-zgodovinski-dosezek-za-slovenski-moto-sport-toni-mulec-in-simon-marcic-sta-v-cilju-enega-najtezjih-dakarjev-doslej/?fbclid=IwAR0xVd1zCs3I0jmfGxnvH_9nf_UTp1eQGWGTd6HCAQcrnUI3RLdy2TvEYQc Dakar 2023: Zgodovinski dosežek za slovenski moto šport! Toni Mulec in Simon Marčič sta v cilju enega najtežjih Dakarjev doslej!

Nastavitev ventilov #Kawasaki #servis #MarincSpeedShop

Zdej še tole dol zvrnem:

Pa beri slike od desne proti levi!

Orada , prvic delu 😁 njami blo

ako se ne nosiš hrvatskim - translator

Lokalno

...najprej janca, za moč...pol pa tisto supergirl...

.

Kwas delu 😮 petarde aaaa 😡

Na 2023 so jih povezali z bočnimi paneli, in meni prec bolš zgleda.

...pomoje ji še nkol ni dobr češplja zažarela....

ne vem kako ti gledaš situacijo, ampak mam občutek, da si površen Poglej odstope, okvare, smrtne žrtve, poškodbe in nadčloveške napore, da sploh končajo etape. No ja, v bistvu konstantno, večina jih tko al drgač pride na cilj. Walk in the park Valda so od prvega do zadnjega vsi profiči!!!

Iz doline ni zgledal neč obetavno, tja kamor sem bil namejen Presedle pa naprej v Čemšenik in na Vrhe pa na Maričko in čez na vikende in na Golavo pa do Matk in čez nazaj pod Mzlico in domu.

. ... prvih 100 kilometrčkov danes sem odpeljal na račun "Zadnje fure 2022" drugih 100 pa je bila otvoritvena 2023 😁 sicer pa ... če bi moral dat oceno za danes, bi lahko rekel ... 5 od 10 za pogoje na cesti, 10 od 10 pa bi bila setisfakcija 😁

Sem mislil da je e-bike ko je tako lepo gorel 😇 ...

Jebat ga, 15, januar je pač grozen datum... https://www.youtube.com/watch?v=3vFVvT7l8gU

Sm vedu da olfa reže karton, plastiko, razne trake, peno... 1x pridejo tut prsti na vrsto. Ne moreš vrjet vse na besedo včasih je trba preverit, zdej ne dvomim več v to da tut prste reže olfa.

<<< >>>

Simon Marčič Racing je v kraju Hofuf,KSA. · Al Mubarraz, Savdska Arabija · Stage 13 DONE We have escaped the empty quater and now the final Stage awaits. Let's get this done kopirano s FB

.... nikol nauš zvedu....

Toni Mulec #501 je v kraju Al Hofuf, Saudi Arabia. 7 min · Porocilo 13# ... točno opoldne https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t34/1/16/23f0.png 13. etapa na kratko: morje mehkih sipin, slaba vidljivost, huda utrujenost, samotne misli in dvojna kava na poti Kaj se po glavi podi dirkaču, ki ga od sanj loči samo še ena etapa? Samo zavedanje, da bo tudi zadnja etapa težka: utrujenost je velika, telo močno načeto, analgetiki te otopijo, koncentracija pa zaradi prej naštetega že močno popušča. Toni je predzadnjo dakarsko etapo odvozil kot samotni jezdec – ves čas speciala ni srečal niti ene same človeške duše. Javil se nam je kar sredi dobrih 500 km dolge povezovalne etape. Da ne bi zaspal na motorju, se je ustavil na dvojni kavi. »Zjutraj sem nekako mislil, da bom danes lahko kaj naredil. Na startu sem se kar v redu počutil, a videl kmalu, da ni več fokusa, da bo težek in dolg dan. Special je bil poln rdečih sipin. Same po sebi niso bile težke za vozit, a je svoje naredila čudna, zelo močna svetloba, ki je onemogočala branje terena. Veter, ki je sproti glihal špure, je dodatno otežil special. Ves čas je bil v zraku rdeč prah, kot nekakšna koprena. Zelo težko je bilo oceniti, kaj te čaka pred tabo – je sipina mehka ali trda, je odlomljena, bo kompresija ... čeprav je res, da je bilo danes največ mehkih sipin do zdaj. Veter je naredil valove mehkih sipine, ki so se držale skupaj.« »Zaradi slabe vidljivosti je bila potrebna velika previdnost, obenem pa sem vso etapo prevozil popolnoma sam, kar tudi vpliva na hitrost. Ves Dakar se mi ni zgodilo, da bi se takole popolnoma sam znašel v puščavi." »Utrujenost se je seveda nakopičila, vse se je že nabralo, tako da sem se v cilj pripeljal z velikim nasmehom, misleč, da me čaka le še ena etapa in vesel, da vidim ljudi. Ta nasmeh je malo zamrl, ko sem pomislil, da me čaka še 511 km povezovalne etape do bivaka. A zdaj šteje edino še cilj. Misel na cilj mi poleg vaših dobrih misli trenutno daje vso potrebno energijo, da nalogo speljem do konca.« 511 km! Samo za predstavo... Ko si tako utrujen, da se lahko samo uležeš na kavč in odspiš tri dni, se moraš iz Legna z motorjem še prej peljati v Milano. Do dakarskega odra dirkače loči samo še jutrišnjih 136 km speciala in 281 km povezovalne etape. kopirano s FB

Zakaj je Jugo boljši od žene: "Kupite Jugota, kuhal vam bo in redno boste porivali."

Sonce dobr greje za 2. januar...😅

Ultrazvocno ciscenje vplinjacev in obnova #Honda #MarincSpeedShop

Moj je letnik 2020, euro 4 izvedba. Ta je bil edini na zalogi, pa še cena je bila dobra. Letnik 2021 je sicer malenkost izboljšan, končno je dobil moped LED luči in žmigavce, pa posodobljen ECU, ki hitreje procesira vse senzorje. Mi pa vizualno od spredaj nova podoba ni tako všeč kot prejšnja. Najlepši pa je bil itak euro 3 model. Hvala za povabilo, ampak najprej pride na vrsto solo učenje, ker najprej se ga moram malo navadit. Odločitev je padla, ker letos itak ni kaj izbirati. BMW s1000 XR in KTM SD GT nista dobavljiva. Nova Multistrada ima samo 19 colsko prednje kolo na voljo in to v S izvedbi. Nimam pojma, kaj so imeli v mislih pri takšni odločitvi. Nagibal sem se namreč k motorju, ki je športen, ampak lahko nanj daš vsaj dva manjša kufra. Za Aprilio pa sem cedil sline že od 2017, samo me je odvračala nepraktičnost glede prtljage. Pa se nisem mogel premagati, Aprilia je zmagala ? Saj zadaj se da namesto sopotnice spravit nanjo manjša torba, če bo že treba ? Za čez vikend do morja bo tudi prav. Sedi pa se na tem mopedu presenetljivo udobno in sem siguren, da 300 ali 400 km ni problem, samo tankat bo treba vsaj 3 krat ? Končno bo nekdo na dopustu popil več kot jaz ?

Šank debate ali kako razloziti po domace razliko med japonci in Aprilio ? ”Cenim japan ful, sam aprilia je next level. Japoncki so k Mici iz sosednje vasi. Pridna, delovna, mal mastna, vredna zaupanja. Aprilia je pa kot Jenna Jameson jebena porno zvezda”

Po Sardiniji, sva jo ubrala, kot sem že zgoraj zapisal še na Korziko. Tudi tu je kot vsi veste, raj za motoriste, še posebej v teh Kovid časih, ko kljub visoki sezoni ni gužve. Cene "spanja" nekoliko višje kot na Sardiniji. V lokalih pa kar občutno višje (kavice pod 3€ nisva uspela spiti nikjer) tudi kak hmeljni napitek je v "gostilni" 2x dražji kot pri sosedih. Ceste sicer niso ravno za "racerje" je pa pokrajina slikovita in ko si malo od morja imaš občutek, da si visoko v Alpah. Morje na desni.. morje na levi... (vam je znano?), In tuneli, serpentine, visoke škarpe na levi in desni ter oznake za gorske prelaze kot tu kje bližje. V glavnem "must go, must see"...