Dvorana slavnih

Hue - Da Nang Pa se je zgodilo ... Dan kot vsak drugi na poti. Prebujanje, zajtrk, pakiranje in na pot. končno se prikaže tisto pravo pekoče sonce in tudi temperatura zjutraj je precej čez 20 stopinj. Opremo imava spet suho in čisto . Kaj češ lepšega? Sonce, temperetura taprava in v pričakovanju novih neznanih cest in prelepih pokrajin pred sabo... Cesta prazna brez lukenj. Ja ponekod jim lahko zavidamo, kakšne so njihove ceste. Še posebej tam kjer ni težkega tovornega prometa. Malica bo nekje sredi ničesar. Vmes imava v planu odsek ceste kjer skoj 90 km ni nič. Le džungla in betonirana cesta. MVI_6838.MP4 Takole nekako to izgleda... Nasmeh do ušes... Cesta se spet zelo približa Kambodži, na tem mestu so "prevrtali" hrib, da skrajšajo pot. Na toplem sončku, višina cca 1100mnm si privoščiva malico in nekaj sladkega iz tržnice. Rambutan, sladek sadež podoben Ličiju. Še eden tunel, VID_20230204_114522.mp4 Drive thru. Nekaj naprej naletiva na par ljudi, ki se hladijo v slapu. Lep brezskben sončen dan. Seveda na tak dan ima najraje mlade. Speljem in zadek motorja postane nekam čudno "mehak". Jebela pa smo tam, prazna zadnja guma. Kaj sedaj? Vem, da je od orodja v obeh motorjih le ključ 12/14 in ključ za svečko. O krpah za gumo, lepilu in "pumpi" lahko le sanjam. Pred nama cca 40 km ničesar ravo tako v smeri iz katere prihajava. Spomnim se, da sva nekaj nazaj srečala par ljudi ob slapu. Nič odpeljem se tja (5km). Tam najdem dva fanta, ki imata vse potrebno za krpanje gum. Zapeljeta se z menoj in lotimo se dela... Plašč sname iz strani, brez snemanja kolesa. To je tukaj očitno rutina, zadeva rešena v par minutah. Tako sedaj pa "pumpa", da vidimo, če je operacija uspela. VID_20230204_132107.mp4 Zrak ostane v gumi. V bistvu dileme ni bilo glede na opravljeno. Nasmejani obrazi povedo vse. Tukaj žal ni bilo Googlovega prevajalca na srečo je znal eden vsaj par besed angleško. Onadva nazaj midva pa po dobri uri in pol naprej... Ho Chi Minh vseprisoten... Kratek postanek, dokler ne uletiva v gužvo v dolini... Znaki civilizacije in dolge sence napovedujejo konec dneva. Polja zelena, tole za spremembo ni riž. Predmestje mesta Da Nang, ki se vleče in vleče... "skok" preko Dragon Bridge in že sva blizu najinega hotela... Tamle nekje ob vznožju tistih 40 nadstropnih dvojčkov je najin današnji cilj...

Da Nang z okolico V okolici Da Nang-a je nekaj zanimivosti, zato se odločiva, da ostaneva 2 dni. Dan se prične malo drugače, ker prtljaga ostane v hotelu in ni potrebno pakiranje. Oprtava nahrbtnike in odbrziva proti prvi "zanimivosti". Proti severozahodu je znameniti prelaz Hai Van Pass. Na koncu sva ugotovila, da ta le 500metrov visok prelaz ni nič posebnega, je pa prava meka za turiste. Motorja v garaži naju pričakata tako kot sva jih zapustila. Start... Kljub temu, da je nedelja in je promet kar gost, se počasi le prebijava iz mesta. Vmes na semaforju ujamem v objektiv družino na nedeljskem izletu. Mesto ostaja daleč za nama... Ko se vrneva nazaj do motorjev opazim zadnjo gumo nekako sumljivo ploščato. Peklenšček je imel spet mlade. Kaj pa sedaj? Vsaj nisva sredi ničesar kot dan prej. Večkratni poizkus zaustavitve mimovozeči ne obrodi sadov. Potem pa pridrvita fanta na skuterju, se zaustavita in vprašata kaj je narobe. Pokažem jima na zadnje kolo in prazno gumo... VID_20230205_085509.mp4 Pravi, da bo poklical nekoga, ki popravi vse, in bo v 15 minutah pri nama. Nato naju še pozdravita in odbrziza naprej... Res ne mine kaj več kot 15 minut, ko se prikaže na svoji potujoči delavnici tale možakar. Na mali Hondi vozi rezervne dele, orodje in celo mali kompresor. Loti se dela in zamenja zračnico z drugo ker je stara imela že drugo luknjo.. VID_20230205_091748.mp4 Snel je le vzvod zavore, držalo bobna in odmaknil os toliko, da je snel staro zračnico in namestil novo in voila. Uspelo! Guma nameščena in motor je spet pripravljen za vožnjo. MVI_6918.MP4 Proti HV prelazu... Takole brez prtljage je pa pravo veselje tudi z osmimi konji... Najbolj obiskan zavoj je skoraj zakrit v megli. Tu srečava še dva evropska popotnika, ki gresta ravno v obratni smeri kot mi2. VID_20230205_095944.mp4 Kot pri Vikiju. Tole je pa bolj razumljivo kot tisto "ĐeĐo ĐeĐo," Vrh prelaza Nič posebnega. Na drugi strani ob morju pa sonce in toplo. Tu malo pokramljamo z enim od domačinov, ki ga zanima kot vsakega. Od kje prihajava, kam sva namenjena... Prelaz nato prevoziva še v obratni smeri, potem se odpraviva proti drugi opevani turistični točki . Visoko na gori v megli se skriva Golden Bridge. Sva hotela po cesti vendar naju zaustavi zapornica in varnostnik, ki nama razloži, da je edina pot na vrh gore gondola. 80$ za oba nama je bilo malo veliko, da bova uživala pogled v meglo. V bližini na polotoku Son Tra proto živijo Makaki, tudi cesta do tam je lepa. Pa pojviva. Še dobro, da so žice izolirane. Male opice zganjajo norčije na veselje turisto. Most iz ene krošnje v drugo Po eni žici je pa malo težje. Tudi od daleč sta dvojčka lepo vidna. Ker je morje samo 100m od hotela, sva šla še malo noge namočit... na tržnici pa kupila nekaj vitaminov za po večerji.

Moji plusi in minusi. Subjektivna analiza za mene, kaj jaz potrebujem in kaj je meni pomembno. To ni povezano s tem, kateri motor je boljši na splošno ali za tebe. Pisal pa ne bom, ker nimam namena začet kregarije. Na tem forumu se določene znamke preferirajo pred ostalimi in če ne plavaš s tokom ....

Sem se odločal med Vietnamcem in Tigrom... Pa sem kar oba Ja tu je vse majhno. domači PIR je samo 0,33. Heineken je 0,5 ampak ga iz pricipa ne pijem. Podpiram LOKALNO!

Hue, dan za predah. Današnji dan sva izkoristila za sušenje motoopreme, čevljev, rokavic in jaken, za ostalo so poskrbeli v pralnici preko ceste. Mid2 pa sva čas izkoristila za pohajkovanje po mestu... Najprej na terso, da pogledava v katero smer naj se odpraviva. Tale Honda je malo personalizirana... BMW?? Trgovina z zabavno elektroniko. Prodajajo najmodernejše in najnovejše modele vseh znanih znamk. Stili gradenj so zelo raznoliki. Mestna tržnica vse "sveže" vse po HACCP-u Ribe še migajo, če pa ne jim ta ženička malo pomaga Kozice raki... ... Ribe. školjke... kokoši, jegulje, kalamari vse na kupu... Seveda tudi kralja živali imajo. Hladilnik? le zakaj... Kuhinja na ramenih... VID_20230203_170410.mp4 in kolesih servis električnih naprav. Zaspani ulični samohranilci. Dvokolesniki še kako prevladujejo. Vinfast! Tole sva kupila, da se posladkava po večerji. Dan nama je hitro minil. jutri pa naprej...

Vsi toti bavarski becikli so testirani na valjih izpod mojih rok. Samo tolko, da veste zakaj se trese😂😂😂😂

😇

Pa saj veš, da tule ne gre za delitev na relaciji cepljeni-necepljeni. Ker je bil pač Covid zadnja leta "svetovna zgodba", se je o njem tudi na tem forumu obilno nabijalo... "Delitve" očitno spadajo v eno izmed karakternih lastnosti tega našega malega naroda. Pa ne samo po ideološki liniji (klerikalci-liberalci, rdeči-črni-rumeni-zeleni...), dandanes je to vse malce pomešano, bolj kompleksno... Se še spomniš, ko je bila na vrhuncu evropska begunska (migrantska) kriza? Tudi takrat je bilo ogromno pljuvanja, nabijanja, žaljenja, prerekanja, hejtanja... Zvezde stalnice pri vseh teh (in podobnih) dogodkih pa so forumski ego pumparji. Večja kot je kriza, bolj se derejo iz njihovih odrov, kjer izvajajo svoj šov...

Aha, nihče še ni opazil. Meja ob kateri sva se vozila, je meja z Laoso-om. Bom naslednjič bolj pazljiv.

Evo ga, samo še temperatura nad +5, pa bo akcija.... Eno uro sta si delala družbo, pa je drugi že odšel

Na tole sem pa ful ponosna 🙂

Prišel iz plaže v hotel na en mrzu Hica za popizdit.

Želeli ste poglejte Hue - Vinh Moc Tunnels - Hue Imela sva lepe plane za ta dan vendar se je mati narava vmešala in naredila po svoje. Najprej na ogled muzeja pod zemljo, kjer je prikazano kaj se je dogajalo med vojno z ZDA. Nato pa nazaj po obalni cesti in se mogoče kje malo zmočit v Južnem kitajskem morju. Jutro je bilo oblačno a kazalo ni na najslabše. Že na pol poti do muzeja na prostem naju pozdravi rahel pršec. Na koncu pa se spremeni v pravi dež... preko vode... cesta ponekod že malo "fajhtna". tule še vse OK, do cilja še cca 70km. vreme bo... Mitnica za plačilo cestnine. Za dvokolesnike je poseben prehd in se cestnina ne plača. Nekatere večje vpadnice in povezeve med velikimi mestipa so za motocikle prepovedane. Mrcina vtraja na hitrem pasu. Mid2 brez prtljage pa hitra kot blisk. Kaj češ, prehitevava po levi tako kot to delajo tukaj vsi. Do prihoda na cilj, naju je že lepo opralo, Kakšnih 50km, pol poti, sva vozila po dežju. Vstopnina brez vodiča je nekaj cenejša zato vzameva kar to. Od daleč še nekako izgleda. Vendar se vidi, da so pozabili na svojo krvavo zgodovino (nekam poznano ane). v muzeju lepo prikazano kako so gradili rove v katerih so živeli... Bombe padajo iz modrega neba. B52 komaj opazen visoko nad oblaki. Prvi znaki, dase nekaj skriva pod zemljo. Ostanki tistega kar so odvrgli na tla in ni eksplodiralo. Načrt podzemnih rovov v treh nivojih. Nič greva mi2 pod zemljo. Brez vodiča je kar malo tesnobno. Ozki prehodi se ponekod malo razširijo, pa še tam komaj normalno stojim. Prehodi so visoki le med 1,5 in 1,6m. Luč na koncu tunela... Eden od Izhodov tik nad obalo morja. Kopanje danes odpade. Po rovih se vrneva nazaj na zgornji nivo. V bifeju si po dvourneh sprehodu po rovih privoščiva osvežitev in opazujeva druge popotnike kako se bodo podali v dež... Žal se moravana koncu tudi midva podati pod mrzel TUŠ. Na srečo je nasproti hotela pralnica, vse kar sva imela mokro sva dala lepo oprati...

. ... kolk mal je treba, da se človeka spravi v dobro voljo ... samo ene navadne berglce, da grem lahko spet samostojno na skret, pa sem vesel

...jest se pa začnem vozit z motorjem šele konec sušca...ali na začetku malega travna...na jadranko grem pa še najraje v velikem travnu ali v rožniku, ker prej je sigurno burja ravno takrat, ko bi šel rad dol... ...pol pa spet šele v kimavcu al pa na začetku vinotoka... 😜

Tri dni uživancije, ufff je pasalo:

Me res zanima, kaj ste se naučili iz zgodovine? Ker sem že prej opazil, da zgodovine marsikdo ne pozna, je pa zaverovan v nek svoj svet, nekateri celo z znaki paranoje.

Neč več Nje, sm Šiškotov človk !

mas tud crno rumenega zuarega: za moj okus ima Norden definitvo velik plus pri dizajnu, recimo okrogla luč, ne pa skropucalo ki so ga pri Aprilii kar z enega Piago skuterja očitno ukradli 🤣. Škoda, da niso sledili originalni liniji: 🥰 Recimo Hondi je tako pri Afriki kot pri novem Transalpu uspelo ohranit in nadgradit hišno prepoznavnost. *avtor se zaveda, da okusi so različni in da je to popolnoma njegovo osebno mnenje. Ampak vztraja da motor se kupuje z očmi, ne pa z možgani ali pa denarnico

Jaz bi @Zivganorca banal!

kaku lejp motor sem mel pred 10imi lejti

Rdeča je lepša! Obilo srečnih avantur vama želim!

Čakam...

A s na Povšetovi prenočil?

Ta ne trese😏 ta je moj😁

Pred pošteno kaznijo ob nepooblaščenem izlovu kosmate pohorske postrvi, te pred gospodom Bambijem lahko reši le dobra Vera. Za tovrstne aktivnosti je prej potrebno pridobiti koncesijo in na Pohorje privleči ledolomilca...

A v tole si tud verjel, ko so ti rekli, da boš zaščitil druge in si tiste, ki temu niso verjeli označil za google dohtarje? Spodnji video je iz amaterskega gledališča EU parlamenta.

Haha, ko mačku na rep stopiš zacvili. Na še mal teorije zarote. Žejen sem tvojega komentarja.

Mi je pa zanimivo kako zdaj vsi pretekli megaverniki in zagovorniki uporabljajo pristop češ... "A to je še zmer aktualno al kaj?"... takrat pa niso vidl 5cm od nosa in 24h naprej. @DAMI34 Vprašanje je ali nasedli niso problem. Po mojem mnenju dejansko so, vsaj tisti del, ki je bil temu prisiljevanju še pridružen aktivno. Sedaj seveda vsi govorijo, da ni bilo obvezno. Res ni blo, ampak je bilo pa vse tako zastavljeno, da si bil posredno prisiljen v to, v kolikor si se bal npr. za službo itd. Marsikateremu verniku je zbežala vsa logika. Anekdota. Včeraj sem šel v ZD. Na sprejemni obe sestri masko pod brado in polna debata, me zagledata, hop maska gor in takoj verbalno opozorilo "gospod, maska se nosi čez nos". Vprašam, če na tak način kot sta jo onidve prej imeli gor. Odgovor je bil nekako pridušen in ga nisem razumel...... nauk. Še traja.....

yeahh!!! By myself

Verjamem da je bila uživancija, privoščim.....s takim bajkom bi užival tudi, če bi se vozil doma po dvorišču..... ali pa tudi, če bi ga gledal v dnevni sobi 👌

Se pripeljem s Krka domov na dvorišče in zvrnem motor. 😵‍💫 Pol sem pa še ročko za sopotnika utrgu. 🤬

Teško se bosta kaj zmenila, ko eden govori hrvaško drug pa bosansko...

Tko pogodi sta mi vec jebeno jako nedostaje ima kavu u carlitosa!!

Phong NHA - Khe Sanh Ob najemu motorjev naju je Jonny opozoril na ta odsek. Je precej odročen in ni črpalk. Vmes je veliko vzponov, tako da sicer precej varčna motorja te razdalje z enim polnjenjem ne zmoreta. Na FB sva prebrala objavo "popotnika", da 8h ni srečal žive duše. No malo je pretiraval. Vozila sva se po zelo zaraščeni pokrajini (prava džungla). Krošnje dreves cesto skoraj skrijejo od pogledov od zgoraj. Asfalta skoraj ni, je pa cesta na celi razdalji betonska le na par mestih je narava naredila svoje. Jutranje slovo od mesta Phong Nha. Tako, tanki in rezervna kanta polni. pripravljena za naslednjih 200+ kilometrov. preden se izkopljeva iz naseljenih predelov obvoziva še nekaj ovir. Od tu naprej pa bolj kot ne sama. betonska podlaga odlično drži... Pričakovala sva še bolj divje. Cesta lepa, brez lukenj se počasi vzpenja proti 1000mnm. Ups, narava je zahtevala svoj davek... No blat no fun Sreča, da ni preveč mokro. Drsi kot po margarini. jupiiiiii... V dolina pa gre, kot blisk Sredi ničesar na mostu preko reke dohitiva Francoza. Išče signal za mobitel, da preveri kje je najbližja črpalka. Nič signala pa črpalke tudi ne... Predlagava mu, da vozi z nama, da ga rešiva iz zagate, če mu zmanjka goriva. "Golden Gate" vendar precej zarjavel... Vseeno se podava na most, da narediva kakšno za spomin... Precej se ziblje. Dovoljeno le za pešce in motocikle pa še to brez prikolic! Makinka chromowana... Sredi ničesar dolijeva najino rezervo. Francoz se je napravil Francoza in že nekaj pred tem odbrzel naprej. Kufre dol kufre gor. Problem je, da ima Honda tank pod sedežem in je potrebno vsakič umikat prtljago. Vodni bivoli uživajo na plaži. Avtohtone vietnamske koze (žepni modeli) Prikažejo se prve naselbine... Cesta se razširi... Vesela kot radio. Ni bilo ravno brez "žive duše" je pa res zelo odmaknjeno...Na delu se cesta zelo približa meji z Laosom. Tu se že gradi bolj moderno čeprav še vedno zelo odmaknjeno. Očitno nek turistični "resort". Ponovno v civilizaciji. V pekarni si privoščiva sveže "kifle". Domačini sušijo osnovo za izdelavo metel... pripela v Khe Sanh.

Tako prišel je čas, da prevzameva najine zverinice... HONDA Wave 110ccm. Vam povem "žvad" na dveh kolesih 90 procentov vozil na dveh kolesih je tukaj takih. Me prav zanima kako se bo obnesla glede na to, da smo mi "bele barve kože" precej razvajeni kar se tiče kubikov, konjev hitrosti in pospeškov, pa še kaj bi se našlo. Yonny je pripravil papirje in žrebička bosta najina za 3 tedne. Skočiva do hotela, naveževa najino prtljago in se odpraviva na pot proti jugu. Najin končni cilj Ho Chi Ninh City. Če šlo vse po planu, to ne bo nobena avantura . Ampak nekaj takšnega kot bi šel z mopedom do Grčije. Huh, sva že zaglavila v gužvi. Kako le nebi, Hanoi ima 5 milionov prebivalcev, pa skoraj vsi na dveh kolesih. Končno sva se skopala iz gužve... takole bova počasi grizla kilometre... Malo žice, malo gumice in evo ti navigacije . Štiri prestave polavtomatik (ni sklopke) in celo prikaz prestave ima. Uuuuu tehnika ni kaj. Pogost pojav na tukajšnjih cestah... Preko prelaza cca 700mnm sva bila takoj atrakcija, pač edina tujca... Na drugi strani pa pokrajina kot iz pravljice... Riževa polja prazna. pospravljajo po novoletni fešti... Končno prispela do namestitve sredi riževih polj. Premražena, tako, da je vroč čaj prav "pasal". Prestala "ognjeni krst" . Pravila v prometu so malo drugačna kot pri nas. Velja zakon močnejšega. Avtobusi in kamijoni so pred vsemi. Nato osebna vozila na zadnjem mestu pa dvokolesa. Pa še to internet je v popolni "buli". Hitrost na nivoju polža...

Hanoi. Najprej sva se zvalila v posteljo v hotelu in odspala kar nama je manjkalo. Potem pa peš malo po bližnji okolici hotela, da se malo "aklimatizirava"... Tu se vse dogaja na pločniku, ali tik ob njem... Za nas iz razvajenega dela sveta je tole prav čudno, meso kar na prostem, zelenjava kar po tleh, vmes pa tudi kakšna sestradana podganca miši vem da niso tako velike. Tole je utrip mesta. Takole je tam kjer ni širokih večpasovnih avenij z vlakom v zgornjem nadstropju. Celi roji stodesetkubičnih skuterjev in "mopedov". Eni levo, drugi desno, potem pa še kakšen "počez". Čeprav jih je največ, so pa najnižje na lestvici prednosti. Kako spretno "krmarijo" v tej gužvi te prav fascinira. Kar malo naju je skrbelo kako bo, ko tudi midva "zaplavava" v to reko vozil. A ko sva zagledala tole frajlico sva si rekla, če zmore ona bova tudi mi2... Pomirjena sva potem obiskala znamenito ulico, kjer vlak pelje praktično skoraj skozi restavracije. VID_20230126_055248.mp4 Kmalu potem, ko sva spraznila krožnike je "prišla" tudi glavna atrakcija. Tako, vlak je odpeljal, sedaj se lahko brez skrbi malo sprehodiva po progi... Kar tesno je tukale, ko pripelje vlak. Table opozarjajo na nevarnost, seveda jih pred prehodom vlaka umaknejo. Potem pa tik preden se je stemnilo nazaj v najin OQ Hotel.

Dan odprtih vrat Steklarske şole Rogaška

. ... klepet na 3600 nmv