Dvorana slavnih

Meni je zanimivo, da večina(ne vsi) ljudi, ki jih poznam, ki so ali so še za cepljenje proti kovidu večinoma ali naivni konformisti, ki si ne upajo (ne da ne znajo) kritično razmišljati izzven okvirjev, ki jih je zastavil sistem in mediji ali jih pa boli k**** in so se cepili zato, da so lahko sli v trgovino. V manjšini so se pa šli zaradi potencialne zdravstvene grožnje. Oznacevanje protimislečih z teoretiki zarote, FB in google dohtarji (ne pozabiti dodati še youtube, bitchute, dailymotion, twitter....bodimo natančni a ne) pa je samo prikaz ozkoglednosti, ker dejansko so na plani zelo močni in neizpodbitni dokazi v podporo veliko (ne vsem) "teorijam zarote", s tem da izvzamemo najbolj ekstremne. Imam celo kolega, ki dela na UKC (in je eden redkih, ki je ostal necepljen) in mi je sam povedal, da je neverjeten porast v težavah s srcem, strdki itd....ter še veliko precej sočnih detajlov iz celega obdobja. Pa da razcistimo prvo nekaj stvari, preden dobim kej v faco: 1. Nisem proti ostalim preverjenim cepivom 2. Moji froci so cepljeni po programu 3. Sem mnenja, da cepiva proti covidu so na začetku v določeni meri pomagala rizičnim skupinam 4. Sem prebolel 2x...necepljen. Definitivno sem pa zato, da spoštujemo mnenje in dejanja drug drugega. To je osebna stvar posameznika, če se je cepil ali se ni. Meni je popolnoma vseeno kaj si kdo vase tlači ali v kaj verjame. Sam podpiram kritično razmišljanje z dodatno uporabo zdrave kmečke pameti. Slepo slediti enemu mnenju te ne pripeljem nikamor. V današnjem svetu katerega vodilo je denar ni težko prepričat tudi največe stručkote da trobijo v tvoj rog. Posledično je nezaupanje na mestu. Zaupanje si je treba zaslužiti s tem kovidom so ga pa izgubili precej. Mogoče je pa zemlja v obliki banane kaj pa vem...grem poguglat...😆

Da Nang - Kon Tum Uh kako se vrtijo kilometri. Spet se je obrnila tisočica na števcu Mikija in Murija. Tako sva namreč poimenovala najini žverci. To pomeni, da morava na servis za menjavo olja. Glede na najino trenutno lokacijo, je najbližji serviser v kraju Kon Tum. Izposojevalci imajo poleg svojih trgovin še nekaj lokalnih serviserjev, tako da nekako pokrijejo sever, sredino in jug Vietnama. Rezervirava tudi spanje v tem kraju zako, da ni druge kot Miki, Muri, piči !!! Kot na startu, števec na semaforju odšteva sekunde do starta... Tudi pri nas so se včasih takole vozile na Vespah in Puchih... Potujoči kurnik... in zelenjavar. BANZAAAIIII!!!! Pazi roka pravice je dolga! Jebela upam, da ne bo spet kak "gumidefekt" Tole pa šleperji naredijo. Kot bi vozil po stopnicah, nobena plomba ni varna Guma bo... Drevesa so sicer trenutno v fazi mirovanja. Takole sušijo drevesno lubje, pa še vse mogoče druge pridelke. Takole, da ninpreveč monotono in malo za dvig adrenalina. Vojska na skuterju. Mišičnjak, jih je kar precej... A ne gužve pa ni Takole za naslednjih 1000km je Miki dober... Muri pa tudi. Zanimivo stojalo zvarjeno iz štirih starih zavornih diskov. Po servisu v hotel... Tole nama raste pred bungalovom... Najini sosedje, upam, da polovijo komarje, da ne bo problemov ponoči.

Med praznikom sem uredil par stari na motorju.... Všeč mi je, ker so skoraj vsi vijaki enaki, in ni toliko zmede in za vse je dovolj eno orodje.... Rezervoar za gorivo je precej globoko v okvirju, posledično nizko težišče. Vseeno pa ni dveh bunk pri nogah in ni nevarnosti, da kam zapneš, ko malo pogledaš iz ceste. Skoraj čisto do zadnje gume je.... Pri montaži quick shifterja so pozabili na eno podližko. Začasno rešil z dvema drugima, original mi pošljejo po pošti. Slika pred popravilom, oring za zaščito očesnega ležaja brez podložke prosto visi... Nisem bil preveč zadovoljen, kako so bile speljane žice od gretja ročk, pa sem šel zadeve malo popravit... Spredaj brez vsega... Ni bilo zahtevno za odstranitev. Čeprav se po spletu bere, da ni veliko prostora za konektorje in žice, se da vse lepo urediti... Urejeno in dovolj prostora... Mehanik je uspel odlomiti tudi del enega nosileca. Na srečo ne nosilni del, ampak samo del, ki preprečuje zasuk matice ob vijačenju sprednjega pokrova... Malo dvokoponentnega lepila in dvakrat okrog z rovingom, pa je veliko močnejše, kot ostali trije nosilci. Naročil sem tudi višjo prednjo šipo. Od originala je višja za 135mm. Veliki (190cm) imamo vedno probleme s turbolenco. Sem si rekel, da bom najprej testiral original, ampak, ko je bil paket doma, je bilo potrebno takoj namestiti. Na sliki deluje grozno, v živo je bolj znosno. Ampak udobje pred estetiko....

Za blažitev posledic Korone so v 2 letih ameri natiskali 40% vseh obstoječih dolarjev. Zaradi skrbi, da bi umirali ljudje, so ustavili gospodarstvo, turizem in javno življenje, šport. Danes pa te isti voditelji ne morejo\ne znajo ustavit Vojne v Ukrajini, kjer umirajo mladi ljudje, otroci, civilisti. Ma ne me smejat. Kr naenkrat pa človeška življenja niso več toliko pomembna. In ko po medijih rečejo, da je za inflacijo kriva vojna v Ukrajini, se lahko samo smejimo. Za inflacijo je krivo tiskanje denarja, ki so ga med korono počele vse centralne banke in dajale v obtok v enormnih količinah.

Medtem ko "punčka liže rane", moški odhajajo na "zabavo" . . .. 😜

Po dveh dneh se je razjezil in me bo prijavil na Interpol

Zadnje čase sem že kar malo ponosen na to, da sem anticepilec, teoretik zarot, psihični bolnik, neumen, google in facebook doktor / strokovnjak in še marsikaj. Počasi sem napredoval do tega interdisciplinarnega statusa - dokaz, da se da, če vztrajaš. Morilec babic nisem postal, ker je še kar živa. Jo je pa skoraj krvni strdek po cepljenju ubil. Kakorkoli, po moje sem vseeno na pravi strani zgodovine, ampak to lahko pove vsak, ne more pa povedati vsak, da se je uprl enoumju.

Ni ravno tako. Po par tisoč km so pričeli spuščati. In če daš 20k€+ za motor je olje na disku res nekaj, česar ne pričakuješ... pravzaprav je to nesprejemljivo za katerokoli znamko, neglede na cenovni razred.

Da sem včasih pizdil čez Seleša, zadnje čase pa ne morem več 👍

Saj veste kaj. Če je pa dobra 🙄

te folije od W ink a se mi čedalje bolj dopadejo.

Iz domače pečice

Kje pa si zasledil v mojem komentarju, da je samo Marko Potrč glavni problem. Glavni problem so vsi ti fejk njuzarji, fejsbuk doktorji in podobni experti, ki imajo v lajfu očitno toliko časa, da uspejo vse te "resnice" ponotranjit, se z njimi identificirat in jih vsenaokoli šerat. Lahko (ni pa nujno) jim je to tudi višek osebne ustvarjalnosti in družbene angažiranosti v lajfu... V principu se lahko tip, ki na svojem delovnem mestu opravlja npr.enostavna manualna opravila (vsa čast za vsako pošteno delo, ki ga kdorkoli ustvarja, da ne bo napačnega razumevanja) če ima čas in voljo, se vsak večer za svojim kompom, lahko prelevi v vrhunskega poznavalca vsega. Od imunologije, biokemije, farmacije... če smo že pri zdravstvu. Pa pravijo, da je pri nas pomanjkanje zdravnikov. Kje pa, vse polno jih je. Samo iz svojih fejsbuk profilov morajo do ordinacij skočit in belo haljo oblečt. Lahko je nekomu npr. delat v avtopralnici in šamponirat avtomobile. Kaj pa nekdo, ki mora v težkih situacijah voditi in koordinirati par sto ali tisoč zaposlenih, recimo v zdravstvu? Bi ti svoj đob zamenjal za njihov, kljub verjetno omembe vredni razliki v plači? Ali so na takih delovnih mestih samo nezmotljivi? Niso, nikoli bili in nikoli ne bodo.

No, moja izkušnja z ljudmi ki poznam in so proti cepljenju, so ti ki so večno proti vsemu, tečni, nezadovoljni, nasprotniki vsakršnih sprememb (to velja za delo), ne naredijo ničesar da bi bilo drugače - bolje. Se pa veselo razglašajo da znajo mislit s svojo glavo, kmečko pametjo,... Ne vem če je smiselno še povedat, da so v veliki večini nikakršni delavci. To se pa delno lahko strinjam. Tisto za uporabo kmečke pameti pa predvsem uporabljat za kmečka opravila in nič drugega. Težava je v tem, da so tisti proti večinoma proti vsemu in nezadovoljni sami s sabo. pa bodo kaj??? Itak na ta način se bomo sami...

Pa, nevem kako grda mora bit baba, da jo nebi nihče kresnu: za baročne in starejše kamot poskrbim jaz, za suhe pa mlade pa ostalih 99.99% motosveta!

Keto pica, testo samo jajca in mozzarella

Da Nang z okolico V okolici Da Nang-a je nekaj zanimivosti, zato se odločiva, da ostaneva 2 dni. Dan se prične malo drugače, ker prtljaga ostane v hotelu in ni potrebno pakiranje. Oprtava nahrbtnike in odbrziva proti prvi "zanimivosti". Proti severozahodu je znameniti prelaz Hai Van Pass. Na koncu sva ugotovila, da ta le 500metrov visok prelaz ni nič posebnega, je pa prava meka za turiste. Motorja v garaži naju pričakata tako kot sva jih zapustila. Start... Kljub temu, da je nedelja in je promet kar gost, se počasi le prebijava iz mesta. Vmes na semaforju ujamem v objektiv družino na nedeljskem izletu. Mesto ostaja daleč za nama... Ko se vrneva nazaj do motorjev opazim zadnjo gumo nekako sumljivo ploščato. Peklenšček je imel spet mlade. Kaj pa sedaj? Vsaj nisva sredi ničesar kot dan prej. Večkratni poizkus zaustavitve mimovozeči ne obrodi sadov. Potem pa pridrvita fanta na skuterju, se zaustavita in vprašata kaj je narobe. Pokažem jima na zadnje kolo in prazno gumo... VID_20230205_085509.mp4 Pravi, da bo poklical nekoga, ki popravi vse, in bo v 15 minutah pri nama. Nato naju še pozdravita in odbrziza naprej... Res ne mine kaj več kot 15 minut, ko se prikaže na svoji potujoči delavnici tale možakar. Na mali Hondi vozi rezervne dele, orodje in celo mali kompresor. Loti se dela in zamenja zračnico z drugo ker je stara imela že drugo luknjo.. VID_20230205_091748.mp4 Snel je le vzvod zavore, držalo bobna in odmaknil os toliko, da je snel staro zračnico in namestil novo in voila. Uspelo! Guma nameščena in motor je spet pripravljen za vožnjo. MVI_6918.MP4 Proti HV prelazu... Takole brez prtljage je pa pravo veselje tudi z osmimi konji... Najbolj obiskan zavoj je skoraj zakrit v megli. Tu srečava še dva evropska popotnika, ki gresta ravno v obratni smeri kot mi2. VID_20230205_095944.mp4 Kot pri Vikiju. Tole je pa bolj razumljivo kot tisto "ĐeĐo ĐeĐo," Vrh prelaza Nič posebnega. Na drugi strani ob morju pa sonce in toplo. Tu malo pokramljamo z enim od domačinov, ki ga zanima kot vsakega. Od kje prihajava, kam sva namenjena... Prelaz nato prevoziva še v obratni smeri, potem se odpraviva proti drugi opevani turistični točki . Visoko na gori v megli se skriva Golden Bridge. Sva hotela po cesti vendar naju zaustavi zapornica in varnostnik, ki nama razloži, da je edina pot na vrh gore gondola. 80$ za oba nama je bilo malo veliko, da bova uživala pogled v meglo. V bližini na polotoku Son Tra proto živijo Makaki, tudi cesta do tam je lepa. Pa pojviva. Še dobro, da so žice izolirane. Male opice zganjajo norčije na veselje turisto. Most iz ene krošnje v drugo Po eni žici je pa malo težje. Tudi od daleč sta dvojčka lepo vidna. Ker je morje samo 100m od hotela, sva šla še malo noge namočit... na tržnici pa kupila nekaj vitaminov za po večerji.

Hue, dan za predah. Današnji dan sva izkoristila za sušenje motoopreme, čevljev, rokavic in jaken, za ostalo so poskrbeli v pralnici preko ceste. Mid2 pa sva čas izkoristila za pohajkovanje po mestu... Najprej na terso, da pogledava v katero smer naj se odpraviva. Tale Honda je malo personalizirana... BMW?? Trgovina z zabavno elektroniko. Prodajajo najmodernejše in najnovejše modele vseh znanih znamk. Stili gradenj so zelo raznoliki. Mestna tržnica vse "sveže" vse po HACCP-u Ribe še migajo, če pa ne jim ta ženička malo pomaga Kozice raki... ... Ribe. školjke... kokoši, jegulje, kalamari vse na kupu... Seveda tudi kralja živali imajo. Hladilnik? le zakaj... Kuhinja na ramenih... VID_20230203_170410.mp4 in kolesih servis električnih naprav. Zaspani ulični samohranilci. Dvokolesniki še kako prevladujejo. Vinfast! Tole sva kupila, da se posladkava po večerji. Dan nama je hitro minil. jutri pa naprej...

Želeli ste poglejte Hue - Vinh Moc Tunnels - Hue Imela sva lepe plane za ta dan vendar se je mati narava vmešala in naredila po svoje. Najprej na ogled muzeja pod zemljo, kjer je prikazano kaj se je dogajalo med vojno z ZDA. Nato pa nazaj po obalni cesti in se mogoče kje malo zmočit v Južnem kitajskem morju. Jutro je bilo oblačno a kazalo ni na najslabše. Že na pol poti do muzeja na prostem naju pozdravi rahel pršec. Na koncu pa se spremeni v pravi dež... preko vode... cesta ponekod že malo "fajhtna". tule še vse OK, do cilja še cca 70km. vreme bo... Mitnica za plačilo cestnine. Za dvokolesnike je poseben prehd in se cestnina ne plača. Nekatere večje vpadnice in povezeve med velikimi mestipa so za motocikle prepovedane. Mrcina vtraja na hitrem pasu. Mid2 brez prtljage pa hitra kot blisk. Kaj češ, prehitevava po levi tako kot to delajo tukaj vsi. Do prihoda na cilj, naju je že lepo opralo, Kakšnih 50km, pol poti, sva vozila po dežju. Vstopnina brez vodiča je nekaj cenejša zato vzameva kar to. Od daleč še nekako izgleda. Vendar se vidi, da so pozabili na svojo krvavo zgodovino (nekam poznano ane). v muzeju lepo prikazano kako so gradili rove v katerih so živeli... Bombe padajo iz modrega neba. B52 komaj opazen visoko nad oblaki. Prvi znaki, dase nekaj skriva pod zemljo. Ostanki tistega kar so odvrgli na tla in ni eksplodiralo. Načrt podzemnih rovov v treh nivojih. Nič greva mi2 pod zemljo. Brez vodiča je kar malo tesnobno. Ozki prehodi se ponekod malo razširijo, pa še tam komaj normalno stojim. Prehodi so visoki le med 1,5 in 1,6m. Luč na koncu tunela... Eden od Izhodov tik nad obalo morja. Kopanje danes odpade. Po rovih se vrneva nazaj na zgornji nivo. V bifeju si po dvourneh sprehodu po rovih privoščiva osvežitev in opazujeva druge popotnike kako se bodo podali v dež... Žal se moravana koncu tudi midva podati pod mrzel TUŠ. Na srečo je nasproti hotela pralnica, vse kar sva imela mokro sva dala lepo oprati...

Khe Sanh - Hue Dva kraja v Viet Namu okoli katerih se je veliko dogajalo v vojni z ZDA. O tem ne bom pisal, ker lahko preberete na netu. Raje opišem, kako sva se imela midva na najinih "brencljih". Že ob prevzemu nama je Jonny povedal, da je v motorjih male Honde potrebna menjava olja na vsakih 1000km prevožene poti. Predlagal je izpostavo v kraju Hue. Do tu midva grizeva že 1200km poti. Vseeno sva izbrala malo daljšo pot po notranjosti, nato pa iz hribov direkt na morje. Ponoči je bilo še zelo mrzlo in nekaj prvih kilometrov precej megleno in hladno. Motorji so parkirani kar v recepciji hotela. Ni kaj za varnost in streho poskrbljeno. 3 - 2 - 1 GREMO... Ničkaj prijazno... Pa vseeno se odločiva, da zavijeva še višje ob drugi reki. Bova na prelazu zapeljala še v meglo? A nisva. Prideva preko prelaza na drugi strani pa zelena riževa polja. Na cesti pa spet male vietnamke. Mladiči so komaj kaj večji od malo večjega mačka. Zanimive brzice na reki. Tabla označuje, da prihajava v malo večje mesto. Ustaviva se pred pekarno, ampak lakoto premaga radovednost, trgovina z novimi motorji je na drugi strani ceste. Cela trgovina enakih Hond Wave 110ccm, takšnih kot sta najini. Na koncu se odločiva, bova kar vozila kar imava, pa raje kaj pojedla. Od tega slavoloka naprej je šlo pa še samo navzdol Dobesedno. JIIIIIIIIHAAAAA!!!! Malo levo, malo desno in tako naprej... Ko prideva v nižino pa prvič iščeva senco med postankom. Temperature pa takšne kot sva jih v teh "južnih krajih" pričakovala. Le kje so vsi? Aha, tukaj točno pred nama. Takole se zakadi iz stranske ceste (beli avo) brez, da pogleda levo ali desno. Vmes pa trobi kot obseden. seveda niso motoristi nič bolj nedolžne ovčke. Katera polovica je moja? Aja, avti imajo tu neomejeno prednost. Po 1200 kilometrih prispeva na cilj prve etape (servisa). Bukirava se v hotelu, izprazniva motorje, nato pa jih odpeljeva do servisa. Vse v enem. Fant umakne motor, ki ga ravno servisira in postavi najina na to mesto, da opravi menjavo olja. Hhondi je spustil "kri"... Dogovorimo se, da jih prideva iskat čez 2 uri... evo sva že nataj... Še slika za spomin in se poslovmo. Menjava olja z delom za oba motorja je bila 200.000VND kar znese približno 8€. Halo, doma vse OK?

Thai Hoa do Phong NHA Dnevna rutina se je malo spremenila, ker v nastanitvi niso nudili zajtrka. Po pakiranjeu v pritličju pripraviva konjičke za odhod. Planirana tura je precej dolga za najine "mopede". Naslednji cilj je oddaljen okoli 310km. Kolikor se je dalo sva sledila cesti QL15 znamenita HCMC. Poldi požen, mi2 sva pripravljena... Gaaaaasssssa. Hitro sva se upehala in tudi temperatura je takšna, da se dežjaki prav priležejo. Sendviče sva pa ravnokar pospravila. Helikopterski posnetek. Ko se malo dvigneva v višje ležeče kraje pa spet čajne plantaže. Naložil možakar neko zelenjavo... Otroci na poti iz šole, vsi na električnih skuterjih. Greeeetaaaa! Sedaj pa v bolj slikoviti odsek HCMC... Kantice za dodatni bencin tu še ne bova rabila, sva jo pa raje nabavila, da ne bo kakšnih presenečenj. ĐeĐo ĐeĐo, kam že greva? Čisto prava cerkev. Ja, tole vleče s Hondico kot sta najini. Nalijeva kar tule? Skoraj na cilju... Tule pa zares. 300 in še nekaj se je nabralo na števcu. V "naših krajih" bi v enakem času napravil skoraj 3x toliko. sicer pa potovanje s takim mopedom sploh ni utrujajoče. Še posebej, ko si včasih na cesti sam in ni gužve.

Tako sedaj sva že dodobra preizkusila najine zverinice in jasno je, da več niti ne potrebujeva. Omejitve tu so kar nizke, tako da hitrost ni problem, Zaenkrat sva zmogla tudi vse klance, čeprav polno naložena. Za tele sva pa še vedno šolarja. Ed je svet obredel celo na Hondi C90 Ki je za slab "štamperl" manjša od najinih zverin. Zjutraj se posloviva od najinega gostitelja in odbrziva proti jugu... Za možaka zraven mene je mala Hondica kot GS za nas 🤣 Na cesti spet nekaj domačih živali... Se je odločil, da bo vodo napeljal,,, Mogoče na takšno riževo polje? Prikupna značilna hiša na stebrih. Daleč od naseljenih krajev... Edini karambol do sedaj. Motorist in kamijon. Pozor na zavorne sledi kamiona. Dogodek v gostem naselju. Motorista so že odpeljali. Vodni bivoli na poti v "toplice". Še ena domača žival v bananovem nasadu. Zadnji kilometri pred današnjim ciljem Thai Hoa.

Kako preprečiš rjavenja notranjosti rezervoarja: 1. napolni rezervoar z bencinom. Do vrha. 2. prezimuj ga s popolnoma polnim rezervoarjem bencina. Priporočljivo je imeti stalno poln rezervoar (tudi čez celo leto), če se pojavljajo ti problemi. 3. motor imej na čim bolj konstantni temperaturi. "Dihanje" zraka v rezervoarju povzročajo dnevne spremembe temperature... topel zrak, ki sprejme več vlage, kot hladen, ponoči, ko je hladno, "odvečna" vlaga kondenzira po stenah rezervoarja. Taisti kondenz se nabira tudi v bencinu na dnu rezervoarja, za kar je po navadi "kriv" Petrol, al pa OMV. Če ne verjameš, lahko narediš preskus. Ponoči zapelji hladen motor al pa avto v toplo garažo in bo v trenutku postal moker. Tank Cure je super stvar, če to strokovno narediš. Če boš naredil zajeb, ga ni junaka, da ti reši tank. Predpogoj je popolnoma očiščen rje in maščob. In pozanimaj se, katero topilo najbolje razmasti.... nato še fino oprati z vodo in posušiti s fenom. Pa tudi katero kemikalijo (kislino) boš uporabil. Solna kislina stopi rjo do kovinskega sijaja kovine. Ferosan pa vsebuje Fosforno kislino in površina "fosfatizira" ... Preveri, kaj je bolje! al pa preberi še tole: https://amklassiek.nl/sl/rezervoarji-rustic-in-elektroliza-preprosta/2019/02/05/ al pa tole: https://mopedist.si/viewtopic.php?t=5567

Sanja se ponoci, ko se spi, pa se takrat ni cist koristno. Ti bom pomahou.

Sigurno...potem ni strahu, kar kdor napiše oz., te ne motijo različna mnenja. Tako naj bi bilo v svobodi...v enoumju je malo drugače

Zakaj misliš, da sem ga zlomu? 🙄

a si vidu, da maš luknje not

Moji prehojeni kilometri danes in letos do današnjega dne , čeprav je kilometrov kar nekaj več kakor jih je "obračuna" Sport Tracker, ki "obračuna" samo zadnjih 30 dni, jaz pa letos do danes nisem hodil samo 3 dneve, kar lahko, in tudi sem že, preveril v Sport Trackerju, za vsakeg letošnji prehojen dan se mi pa res ni ljubilo preverjati števila prehojenih kilometrov in jih sešteti, tako da je moje "skromno mnenje" , da sem letos prehodil že približno 300 km.

Še vedno bolj verjamem zdravnikom kot tebi 😝

Zanimivo je kako eni kar naenkrat podpirate kritično mišljenje in drugim očitate konformizem. Spet se bom ponovila , šele zadnja tri leta. Ostalo nima smisla komentirati.

Že 10 ur hecam spletnega prevaranta, ki hoče plačilo zavarovanja za blago ki ga prodajam. 😁

Phong NHA - Khe Sanh Ob najemu motorjev naju je Jonny opozoril na ta odsek. Je precej odročen in ni črpalk. Vmes je veliko vzponov, tako da sicer precej varčna motorja te razdalje z enim polnjenjem ne zmoreta. Na FB sva prebrala objavo "popotnika", da 8h ni srečal žive duše. No malo je pretiraval. Vozila sva se po zelo zaraščeni pokrajini (prava džungla). Krošnje dreves cesto skoraj skrijejo od pogledov od zgoraj. Asfalta skoraj ni, je pa cesta na celi razdalji betonska le na par mestih je narava naredila svoje. Jutranje slovo od mesta Phong Nha. Tako, tanki in rezervna kanta polni. pripravljena za naslednjih 200+ kilometrov. preden se izkopljeva iz naseljenih predelov obvoziva še nekaj ovir. Od tu naprej pa bolj kot ne sama. betonska podlaga odlično drži... Pričakovala sva še bolj divje. Cesta lepa, brez lukenj se počasi vzpenja proti 1000mnm. Ups, narava je zahtevala svoj davek... No blat no fun Sreča, da ni preveč mokro. Drsi kot po margarini. jupiiiiii... V dolina pa gre, kot blisk Sredi ničesar na mostu preko reke dohitiva Francoza. Išče signal za mobitel, da preveri kje je najbližja črpalka. Nič signala pa črpalke tudi ne... Predlagava mu, da vozi z nama, da ga rešiva iz zagate, če mu zmanjka goriva. "Golden Gate" vendar precej zarjavel... Vseeno se podava na most, da narediva kakšno za spomin... Precej se ziblje. Dovoljeno le za pešce in motocikle pa še to brez prikolic! Makinka chromowana... Sredi ničesar dolijeva najino rezervo. Francoz se je napravil Francoza in že nekaj pred tem odbrzel naprej. Kufre dol kufre gor. Problem je, da ima Honda tank pod sedežem in je potrebno vsakič umikat prtljago. Vodni bivoli uživajo na plaži. Avtohtone vietnamske koze (žepni modeli) Prikažejo se prve naselbine... Cesta se razširi... Vesela kot radio. Ni bilo ravno brez "žive duše" je pa res zelo odmaknjeno...Na delu se cesta zelo približa meji z Laosom. Tu se že gradi bolj moderno čeprav še vedno zelo odmaknjeno. Očitno nek turistični "resort". Ponovno v civilizaciji. V pekarni si privoščiva sveže "kifle". Domačini sušijo osnovo za izdelavo metel... pripela v Khe Sanh.

Konec maja ali nekje v juniju (odvisno od vremena) nameravam opraviti 3 tedensko moto turo Jadranski krog. Približen potek ture je prikazan na spodnji sliki. Trajala bo torej 3 tedne, od tega 10 dni po Italiji, 4 dni Grčije, 3 dni Albanije, par dni Črne gore in kar ostane bo namenjeno poti domov preko Hrvaške. Tura je dolga približno 6500 km. Dnevna kilometrina bo med 300 in 400 km, morda kdaj več in kdaj manj, vmes tudi nočna plovba s trajektom iz Italije v Grčijo. Poudarek je na uživaški vožnji, torej nobenih avtocest razen od Ljubljane do Bolonje. V načrtu so samo najboljše zavite, asvaltirane ceste, ki jih ponuja izbrana ruta. Ruta obsega vožnjo po gozdnih, obalnih in gorskih cestah, ponuja celotno paleto širokih ravninskih in ozkih strmih cest ter vsega ostalega vmes. Ruta poteka preko nekaterih najbolj slikovitih predelov Italije, Grčije in Albanije. Vožnja bo potekala od jutra do večera (vse dni), z vmesnimi krajšimi postanki za uživanje na razglednih točkah oziroma za malice in osvežitve. Glavni obroki bodo večerni, da se čim bolje izkoristi dnevna svetloba. Torej čez dan kakšen hiter obrok ob poti v kakšnem baru (lokalna hrana, sendvič, slaščica, kava) ali hitri obrok iz trgovine, zvečer pa obisk dobre restavracije. Stil vožnje je turistično dinamični, kar pomeni hitrost v okviru prometnih omejitev in vožnja v ovinke v skladu z lastnimi sposobnostmi. Nekako kot je videti na mojem kanalu: Roads2enjoy Nočitve se bodo rezervirale vsak dan sproti in se bodo prilagajale opravljeni poti. Če se kakšen motorist ali motoristka prepozna v tej turi, naj se javi.

@DAMI34 ti ne razumeš vernikov. Tudi, če bi sedaj beovička in krek pršla na TV pa rekla, da sta skoz lagala in da nič od 2 leti govorjenega ni res in je vse nepreverjeno, bi verniki nato še niju označili za facebook dohtarja. Žal je tiščanje glave v pesek, sledenje črednemu nagonu, neuporaba logike in kritičnega razmišljanja enostavnejše, ustreza povprečnemu umu ter kapaciteti tega + daje topel občutek, da pripadaš neki večji skupini. Na koncu je pa človeško telo po naravni poti izjemen stroj za optimizacijo porabe energije. In če jo neka dejavnost zahteva preveč se je pač ne izvaja.

Teorija zarote.....

husa 14.200 je bila redna cena za Norden (če me spomin ne vara), sedaj je na 14.890. Dvomim da bo 790 pod 13kek.

Svetovni gospodarski forum in WHO, kot njegova podaljšana roka, sta sedaj bog in batina na svetu. Nekaterim paše taka diktatura ker imajo od tega koristi, večino bodo pa ...

Ja .... 🤣🤣🤣🤣🤣 No drugace pa je to moj novi čin , ki pomeni nižja gasilska častnica 🙂

Se že komu dela knedlc u grl pa hlače polnejo?

Ja, tole kar sem boldal me sploh ne preseneča. Fejsbuk samopromotorji (razni Markoti Potrči in podobni) so dandanašnji "carji". Ker oni pa res in za tristoprocentno vejo "pravo resnico", čeprav o tozadevni stroki nimajo najmanjšega pojma... Me pa zanima, ko se kateri od teh expertov npr. kje na cesti razsuje. Z avtom, motorjem, traktorjem... nima veze. A potem tam izza obcestnih malin potegne iz žepa mobilca, pa kakšnega psevdo doktorja iz Fejsbuka pokliče na pomoč??? Pa ko je treba it na kakšno operacijo, rehabilitacijo, k zobarju, okulistu... a potem je bolje kakšen čudežni napoj od lokalnega mazača uporabit Zelo dvolični so taki modeli. Na forumih obilno pljuvajo po stroki, v privat lajfu pa izdatno koristijo vse bonitete regularne medicine.

Robi, namesto rokavic s prsti, si omisli volnene rokavice, ki imajo samo palec. Tako se prsti med sabo lahko grejejo, se ne potijo in posledično manj zebe. Nekoč si omenjal, da ti neka gospa plete volnene nogavice, sigurno po tem zna splesti tudi "rokavice na palec".

/

Zjutraj se zbudiva v hladno in megleno jutro v kraju Mai Chau. Plan tega dne je krožna fura po okoliških hribih. Zaradi "mraza" sva nadela dežne kombinezone. Bambusa za izvoz... Ker v prvi namestitvi ni bilo meta še za eno noč sva prestavila prtljago na novo lokacijo. Dolina v meglicah. Tu jse nahaja mestece Mai Chau. Ko se poženeva v hrib naju razveseli sonce, vendar temperatura ostane tam okrog desetih stopinj. Pa sem mislil, da bom v Vietnamu švical. Sejemski dan v bližnjem mestu. Končno v zapuščenih osamljenih krajih. Cesta je betonska. Pogled nazaj v dolino. Nekje na poti sicer pa menda piše na slavoloku še šest kilometrov do tam nekje... Ravnica sredi hribovja cca 1000mnm. Precej poseljeno greva še višje... Malo se bojim, da se cesta tu nekje konča... ampak ne, spet v novem kraju... Aha na pravi poti sva Kratek postanek za osvežitev... Nazaj v najinem mestu.

Novembra sem moral porabiti mesec dopust, ker sem ravno menjal službo. Pa sem šel na Bližnji vzhod, videl v tem času oba dela Cipra, Jeruzalem, Jordanijo, Združene arabske emirate, Kuvajt, Bahrajn in Oman. Čeprav so določene podobnosti so tudi razlike, zanimivo preživet mesec. Spodj povezava do detjlnega opisa https://drjamtravels.blog/sl/bliznji-vzhod-za-1-mesec/