Dvorana slavnih

Malo potepanja... Štiri dni v slikah. Tole je zabeležila zvesta spremljevalka "Mica". 1400km v super družbi.

Ostale sta še dve etapi do doma. Pale zapustimo v turobnem, meglenem jutru. Napoved vremena ni bila spodbudna, podrti plani pa še dodatno rušijo moralo. Rosenje pred Sarajevom pojenja in prizanese vsaj pri vožnji skozi mesto. Sledi dolgočasna vožnja skozi podeželje, kjer si vasi sledijo ena za drugo in stalne omejitve hitrosti. Poleg tega še popravilo ceste in zoprno nabiranje kolon pred semaforji.... Ustavimo se v Jajcu in si ogledamo znamenitosti Prenočimo v Ključu, ker nam je bilo dovolj telovadbe z dežjaki... Obvezni čevapčiči za večerjo... Čez noč se je vreme popravilo Takole pa izgleda celotno potovanje do Trojanskega konja in Črnega morja.

Preveč mam roke na bilanco prleplene, da bi ustavljal in telefon ven vlekel. Sploh, ker ga imam v torbici na balanci za navigacijo. Ampak danes, sem se pa moral ustaviti. Šel sem iz Vareseja proti Luganu po SS233 in ko sem prišel do prvega ovinka in zagledal jezero in naselja ob njem. Fotka je le bleda imitacija tega vtisa. Potem sem ob jezeru Lugano zavil proti Menaggiu in ob jezeru Como proti severu, pa prelaz Aprica in v Edolo na spanje. Jutri najprej prelaz Tonale pa Mendola in preko Bolzana, Brunecka in Beljaka proti domu.

Pretekli vikend! Naša tamala zbira žlahtne kovine kot po tekočem traku... Sobota: 0-02-05-b064828566aa3c9781623a80bd9f3264540f8076b0ec58e683f05d849b457c2c_9217b82f83d79a04.mp4 Bron... CEC (srednje evropski pokal) Nedelja, Maribor... Prva U21 slovenski tarčni pokal In za češnjo na torti, zlata v absolutni konkurenci za 29. Postružnikov memorial... Ponosen do lune in nazaj... PS: Razdalja do tarče je spoštljivih 70 metrov...

Za slabih 11 let še dobro leze navkreber. Vročina jo pa daje ....pa gremo mal s poti ...

Sem bil lani z soforumašem, sva dobro "presnifala" cel objekt. Letos pa je bil z menoj "starejši" gospod 70let + in mu pešačenje ni ravno dišalo (priznam, tudi meni ne...).

KTM miting, oziroma KTM tur do Tarja je čisto kul izpadel Že ko smo tja (Hrosuple) prišli, je bila kava in pijača na razpolago, naslednje je bil zlo pameten dogovor, da vsak dobi " relacijo" in potem se v Tarju v bič lokalu dobimo, ne pa da ko račke krevsamo vse do tam, namreč če bi tako potekalo..ja verjamem, da nekateri še danes niso do tja prišli Lokacija je bla čist fantastična za ta letni čas: V zalivčku je lušten bar in smo se tam dobili. Vsak jo je pač vsekal po svoje. Čisto v izi smo se razdelili v grupe, taki, ki so v vožnji podvrženi strogim omejitvam in ostali malce svobodnega duha. Kakorkol, nacepali smo se v roku ure do dveh, vsi v bič baru v Tarju. Jaka je razdelil bone za hrano in pijačo, pol pa kakor komu paše od plaže do čveka. Od oka, vsaj 50 oranžnih če ne več. Kjut pogled. Domol pa spet po grupcah, kakr komu paše in kjerjkol komu paše. Na kalu je blo kup policajev, helikopter in provide. Nihče nam ni težil. Običajo zamahnejo samo z roko, ko vidjo da vozim ktm, misleč, saj si dovolj kaznovan že s tem Čist kjut dan. in modrost izzumljena s strani KTM fanov: mi motorje šraufamo in to poveličujemo, sploh napake, z razliko od lastnikov BMw, ki jih isto, sam priznat pa ne smejo, da jih jebeš (pa mitinga nimajo, razn gratis kave na servisu ) Jaka tenx, zabavno

Počak da @Buschi poda svoje strokovno mnenje....

.

Jutri palba domov...

Da nadaljujem. Srbija je bila v glavnem tranzit, brez planiranih ogledov in prenočiščem v okolici Kruševca. Naslednji dan pa premik v okolico Sarajeva, kjer je bil planiran ogled prizorišč OI, vendar tako kot lani nam tudi letos bogovi niso bili naklonjeni. Na Pale smo prispeli v dežju in naslednji dan odpeljali spet v dežju. Še z Banskega so bili motorji blatni in izkoristila sva priložnost pranja. Možakar, ki je čistil WCje na počivališču je dobrodušno "rental" visokotlačni čistilec na kamijomu in bil nagrajen z nekaj € v papirni obliki. Oblaki so vse bolj grozili... Prenočišče v Kruševcu Spominski park med Kruševcem in Kraljevim Avtodrom Beranovac v Kraljevu, negdaj poligon vojaške policije. Spet dežuje... Po uri in pol naliva... Prenočišče na Palah

Bruhnu do Drežnice in čez vršič domol... Fajn blo, hude gužve ni blo, je pa najvec nemcev po cest 😑

Zanimiv prispevek .. PILKO in SATAN'S BROTHERS MC – legenda živi Ko sem pred leti prvič obiskal moto zbor, je bilo to zgolj mimogrede. V eni uri, kolikor sem bil tam, sem videl nekaj neuspelih poskusov obvladovanja neravnega terena z motorjem, tekmovanje v pitju piva in nekaj naključnih neformalnih pol striptizov. Šele čez kakšni dve leti sem dojel, da sem takrat prisostvoval prvemu moto srečanju kluba Satan's Brothers MC. Naslednje leto je moj matični klub organiziral srečanje in sklenil, da Satanom pošlje uradno vabilo, da nas obiščejo, kar se je tudi zgodilo. Tisti čas še nisem imel pojma o tem, kdo je kdo in zakaj. Predvsem sem opravljal delo, za katerega sem bil zadolžen in nisem veliko spraševal. Pazil sem, da skozi objektiv kamere ujamem čim več detajlov, zato sem bil najbolj zaposlen prav z njimi. Čeprav vsi oblečeni v črno so bili precej raznolika skupina motoristov. Med njimi je bilo kar nekaj čudnih tipov, katerim bi ob morebitnem srečanju v temi takoj vrgel denarnico. Pozornost pa so mi pritegnili zlasti trije. Nek suh, pretegnjen tip, ki je kar naprej nekaj komentiral in izigraval opico, kjerkoli je stalo kaj, po čemer se je dalo plezati in katerega so tovariši kar naprej privezovali za drevo, celo zapirali v kanto za smeti in še marsikaj drugega. To je bil Rutka in danes največji vir informacij za ta prispevek. Drugi je bil manjši, nabit dolgolas tip, ki je vedno resno in mirno opazoval dogajanje okrog ostalih Satanov. Nikoli ga nisem videl hiteti ali vznemirjenega. Po mojem mnenju je bil siva eminenca kluba in drugi človek v hierarhiji kluba, klicali pa so ga Keko. Okoli tretjega, črnolasega mladeniča pa je bila vedno gneča in smeh. Vedelo se je, da bo vedno tako, kot je rekel on, vsi Satani so pričakovali njegova navodila. Klicali so ga Pilko, njegovo pravo ime pa je bilo Smiljan Grčar. Že od rojstva leta 1966 se je vedelo, da bo nekaj posebnega, čeprav ga je v vsakodnevnem življenju spremljala nalepka upornika in neukrotljivega. Takoj, ko je toliko zrasel, da je lahko vozil moped, je njegovo nadaljnje življenje pričelo točno določeno smer. Pri tem ni bil sam, saj je v svojem okolju našel somišljenika - Rutko. Čeprav je bil Rutka precej problematičen tip, sta vseeno postala prijatelja in sta že kot smrkavca pri dvanajstih letih z mopedi brnela po Zasavju. Pri 13 letih sta se (takrat z vlakom) napotila gledati dirke v Opatijo, kjer so se jima cedile sline ob gledanju velikih, pravih motorjev. Kasneje sta spoznala še fante iz drugih mest in tako se je počasi začela odvijati zgodba o nastanku bikerskih klubov v Sloveniji. Rutka je nekje izvohal, da je v Ljubljani obstajal klub Hells Angels in je skušal nagovoriti Pilka, da bi se pridružita temu klubu. To idejo je Pilko zavrnil, zato je Rutka nadaljeval pot kot član Hells Angels Ljubljana (klub ni nosil grba na hrbtu, temveč le napis in je obstajal le kratek čas, do pisma, ki so ga poslali pravi Hells Angels MC). Pilko je že vozil resnejše motorje, kolikor je pač to bilo možno v prejšnjem sistemu, kar pomeni, da se je moral zadovoljiti z avtomtiki, APN-i, ČZ-etkami in JAVA-mi, dokler ni postal lastnik MZ-ja, ki ga je vozil po celi Jugoslaviji. Zelo rad je obiskoval Grobnik, pa ne zato, da bi dirkal, temveč da bi srečal druge motoriste, s katerimi se je rad družil in zabaval. Okrog leta 1986 sta se z Rutko spet pričela družiti in ustanovila sta moto klub z imenom Tarantela. Z nekaterimi člani sta začela obiskovati druge klube. V Žireh je pričel delovati klub Rolling Bones MC, pri katerem je Pilko s tarantelo postal stalni gost. Prišlo je tako daleč, da je zapustil klub Tarantela in se pridružil Roling Bones MC. Nekaj časa je nosil njihov znak, potem pa prestopil v Eisenkreuz MC, pod vodstvom Rada Kolmana. Tudi tam ni našel, kar je iskal, zato je vse skupaj zapustil in se vrnil v domač okoliš, kjer je z ostankom nekdanjih Tarantel, Gregom in Alanom, ki pripeljal iz Eisenkreuz MC, spomladi leta 1993 ustanovil Satan's Brothers MC. Njegova vizija MC kluba je temeljila na bratskem odnosu med člani, kar je našel edino v domačem okolju, med ljudmi, ki jih je dobro poznal in oni njega. Tako se je rodila zgodba o Satan's Brothers MC, klubu, ki je obiskoval zbore ne samo v bivši Jugoslaviji, temveč tudi v Avstriji, Nemčiji, Italiji in na Madžarskem. Aktivno vključevanje v bikersko sceno mu je prineslo potrditev njihovega MC statusa, s čimer je postal en najpomembnejših klubov v Sloveniji in na Hrvaškem. Skupaj z ostalimi slovenskimi MC klubi je imel nadzor nad ustanavljanjem novih MC klubov v Sloveniji (eden od kandidatov za MC klub je bil tudi klub MK Wild Pilots iz Litije, ki pa nikakor ni mogel dobiti odobritve obstoječih klubov). Vrh kluba so predstavljali Pilko, namestnik Grega, namestnik za Zasavje Kek in disciplinski poverjenik Ford. Pilko je bil dober govornik, znal se je pogovarjati z ljudmi, kar je dokazoval tudi njegov status izven bikerske scene. Zaposlen je bil na železnici, kjer je bil tudi sindikalni aktivist. V Zasavju ni bilo človeka, ki bi o njem kaj slabega rekel (takrat nekje se jim je pridružil Rutka, kateri je počasi ohlajal jezo, ker se Pilko ni hotel z njim pridružiti tistemu prvemu MC-ju). Čeprav je bil Pilko motorist in biker, so ga imeli vsi radi in podpirali njegov klub. Aktivnost kluba se je zrcalila tudi v pozivu na sestanek s predsednikom FEME (Federation Europien Motocycles Association) v Zagrebu leta 1996, kjer sta bila Pilko in Keko edina predstavnika iz Slovenije. Istega leta so Satan's Brothers MC organizirali svoj prvi moto zbor v Kotredežu pri Zagorju. Velik obisk je presenetil vse opazovalce, saj so mislili, da klub ne bo zmogel pripraviti kaj več kot pet platojev piva in glasbo iz kasetofona. Vendar je vse potekalo na bikerskem nivoju. Satan's Brothers MC je bil zelo zaželen klub moto srečanj v Sloveniji in na Hrvaškem, najverjetneje zato, ker je Pilko uspel uspešno družiti tako raznolike karakterje, ki so sestavljali klub. Tudi njegov odprt in pozitiven odnos do vseh ljudi, ne samo bikerjev, je pripomogel k temu. Kakorkoli, Pilko in njegovi bratje so naslednje leto organizirali drugo srečanje v Zagorju, ki je bil v takrat najbolje obiskan zbor v Sloveniji, vendar ne zgolj zaradi bikerske poroke, katero so vključili v reden program zbora. Klub je tako živel s polno močjo, člani pa so to obdobje doživljali s polnimi pljuči, zato so sprejeli poziv za snemanje videospota rock skupine The Drinkers. Začetek naslednje sezone je pomenil obisk nekaj zborov, dokler ni želja po zabavi in druženju klub pripeljala na 3. Zgaga rock festival v Ribče, kateri bo v zgodovini slovensko hrvaške bikerske scene ostal zapisan s črnimi črkami, podobno kot Altamont na svetovni sceni. V petek, 26. junija, v prvih urah je bil ubit Smiljan Grčar – Pilko, kot vzrok smrti pa je naveden strel iz revolverja iz rok člana MK Wild Pilots. Pravijo, da Pilko tudi brez strela ne bi preživel zadanih poškodb. Uradno se je vse zgodilo v pretepu, čeprav ostala prisotna člana (Keko in Gama) nimata pojma o kakšnem pretepu. Bila sta napadena od zadaj in pretepena. Kakorkoli, Pilka več ni. Keko: »Pilko je bil biker. Motocikle je vozil že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Za bikerstvo je rekel, da je to način življenja in da se v vsaki generaciji rodi nekaj ljudi, ki so drugačni. To so bikerji. Po cel teden je delal na svojem motorju, da se je lahko čez vikend z njim zapeljal naokrog. Denarja ni imel veliko, pa je vendar vsak vikend nekje bil. Bil je tudi rocker, kar pa ne pomeni zgolj to, da je poslušal rock. Tudi to je, kakor bikerstvo, način življenja. Ta dva stila se ne izključujeta. Večkrat je rekel, da mu je vseeno, kakšne barve je njegov motor, samo da je črn. Bil pa je tudi zabaven človek. V njegovi družbi je bilo vedno prisotno veliko smeha. Na našem drugem srečanju ga je nekdo vprašal, če je presenečen nad uspešnim obiskom. Po kratkem premisleku je odgovoril, da nam vsi lezejo v rit, ker imamo veliko denarja. Bil je tudi poštenjak. Čeprav na prvi pogled ni deloval tako, je bil zelo zanesljiv človek, ki nikoli ni požrl dane besede. Vedno je izpolnjeval obljube. Celo policaji so rekli, da se z njim ne morejo prepirati, saj je vedno izpolnil dogovorjeno. Kaj so se z njim sploh lahko dogovorili, pa je druga zgodba. Predvsem pa je bil Pilko dober prijatelj«. Po Pilkovi smrti je klub nadaljeval priprave na tretji zbor, ki je minil v hladnem in deževnem vremenu. Pod vodstvom Grege in Kekota se je klub uspel nekako obdržati na nogah. Do 2002 so Satan's Brothers MC uspešno prirejali zbore v Trbovljah, prav vsi so bili množično obiskani. Tega leta so posneli še en videospot s skupino Metal Still iz Medvod. Po dobrih petih letih truda je klub končno dobil svoje prostore v Trbovljah. Kmalu pa je prišlo do odločitve za prestop v Demons MC, kar je povzroči odhod večine članov in razpustitev kluba Satan's Brothers MC. Danes lahko njihove bivše in podporne člane najdemo v mnogih klubih, med katerimi so tudi Hell's Angells MC Croatia, MK Horda zlih, MK Heavens Devils, MK Katastrofa in verjetno še v kakšnem drugem (brez zamere, če sem kakšnega pozabil). Je pa med njimi tudi nekaj takšnih, ki niso več v nobenem klubu, saj smatrajo, da brez Pilka bikerska scena ni več tisto, kar bi po njihovem morala biti. Mineva deseta obletnica Pilkove smrti in ne misliti, da je legenda pozabljena. Nasprotno, legende obstajajo zato, da neskončno živijo. Prepričani ste lahko prepričani, da Pilko ne bo pozabljen in da ni umrl zastonj – kar se bo prej ali slej potrdilo. Vir: bikersworld.si Drugi časi, popolnoma drugi časi ..

Honda obljublja za nasledno dirko drastične izboljšave

.

Ni prt, je pa pod borovcem. Je pa tako, da za moj okus je jadranka do Septembra na Off (iber gneca na cesti)…..

Kr nekam 😁 plava trava zaborava

Ta moment...

Kaj bljak...za porivat ni razlike. Razlika je le za duhovna čustva, jo boš sanjal več časa ali čim prej v pozabo....🙂

ja, ne da se vsega naučit preko "dopisnega tečaja". Potrebno je kar nekaj vaje. Sam kolo za bicikl sestavim bp. Kupim pesto, obroč in napere. Je pa potrebno kar precej potrpljenja predvsem od začetka. Ko enkrat osvojiš princip ni tako težko. Rabiš pa nekaj pripomočkov. Predvsem dobro stojalo na katerem na koncu kolo lepo "nacentriraš".

Hi, če si vešč "splošnega" vijačenja in nimaš dveh levih rok, lahko poskusiš tudi sam. V pomoč ti naj bo kaj takega... Na tubi najdeš še veliko več posnetkov na to temo. "how to lace motorcycle wheel " ti bo pomagal pri iskanju... Je kar težko najti pravega mojstra za tako raboto. Vse je večinoma na "litih feltnah". So v zadnjem času spet zelo "moderne feltne na špice", tako da bo pozabljeno znanje spet hudo iskano...

Brane, prevrti na 29 minuto. Brez čobana bi bil še zdaj tam 😅

Rodica

😂

Onlajn...sicer z avtom...

0-02-05-21515b3645395db47e01fbc7ff74b6d77cb175d43319fe1ff45a2c8dc913d87d_ab4c7394.mp4

v mojih letih pa spada kebab med prepovedana živila

Ja sem pogledal veliko filmčkov že tega k si mi ga poslal pa je mehanik, pa se lovi oz. dela napake, sem probal tudi sam pa ni tako kot bi moralo biti pani glih tako je v praksi težje. Vseeno hvala ampak ne moremo biti za ve strokovnjaki. No sej sem ga dobil, če bo deber ga bom priporočal.

Morje na levi... 😂 Morje na levi... 😂

Poslušam tale dva drpca, prvi krog, par ovinkov... Model komentira,kako se miler ne znajde v prvih krogih, a banjaja pa niza dobre čase... Niti prvi krog še ni mimo. To z lupo iščejo komentatorje? en se nekaj dere na silo, ima kakšen tečaj za komentatoraj, da mora hepana oponašat Še lani je bral novice s spleta za motogp, zdaj največji poznavalec. Stropnik , to ni strop, ampak dno.

mogoče bi bolj sodila naslednja slika v temo, kaj počnete?

. ... po mojem bi Afrika z mal razposajenim mladcem na zicu morala pridet lepo gor, ... starejši občani na tavelikih GS-ih bodo pa po mojem več na tleh kokr pokonc 😁

bolj globoka kot na prvi pogled

Bom prepustil komu, ki je bil na Zgagi tistega večera. Dejstvo pa je, da Pilko niti pod razno ni zaslužil takšnega konca....

The circle of life 😂

In ker tudi drugi del naslova " In potem domov" ustreza, nadaljujemo v Bolgarijo. Skozi nacionalni park Stranđa, do Črmomorskega mesta Tsarevo. Spet ena od cest, ki predstavlja test za vzmetenje...Na prvi črpalki obvezna nabava vinjetke, ker jo praktično rabiš za vsako "cesto". Prenočišče smo našli v mestu Lozenets. Obvezno kopanje v Črnem morju in drugi dan tranzit do Banskega. Policijska kontrola sredi ničesar.. Burgas Smučišča v Banskem Adijo Bolgarija, na mejnem prehodu proti Demitrovgradu

Sonce, pranje, centrifuga, sušenje in ponovno od začetka. Moto realnost je to. 5 dni 1847 km. Najvišje 1915 nmv. Najhitreje pa 2848 km/h. Ma ajd Garmin se je nmal zgubu. prvi dan Banja Luka, Jajce, Ramsko jezero Ramsko jezero. Tolk žab na kupu še nisem slišal drugi dan Mostar, Vrelo bune, Plužine pranje ponovno Spanje Plužine. Nas se je nabralo kar nekih 10 motorjev 3 dan Plužine, Žabljak, Durmitor, Tara, Gusinje Jp sneg je še ob cesti. Drugače cesta b.p. Tara most. In ehh pranje spet Gusinje 4 dan Gusinje, SH20, Budva, Kotor, Slano Zaspal stoječ. Fešta včeraj pa ne upa domov al?? In seveda SH20. Narava lepa, cesta pa fenomenalna. So mi rekli, da je prepovedana za kombije, kamione itd.. 5 dan pa domov ni slik. Dež napovedan in mi že plavalna kožca med prsti raste. Vstajal pred 5 AM, da sem glavno traso še pred dežjem in z lepimi razgledi prevozil-užival. Se je vstajanja zgodaj kar obrestovalo. Durmitor 8°C, mimo Dubrovnika pa 28°C. Če bi se pa še vreme malo motoristom naklonilo pa ne bi bil nič jezen.

Danes za kosilo; pire iz Egiptovskega krompirja , domača solata in fižol z bratovega rastlinjaka, evropski pujs oziroma pečenka s kožo in slovensko vino ,vam povem pokamo po šivih i

Malo smo se zaplezali