Dvorana slavnih

Mal se izlezavam, najdlje od doma kar sem bila do sedaj. In to z motorjem. Babil beach. Antalya.

Na koncu maše, katere tema je bila odpuščanje, je župnik vprašal svoje ovčice: "Koliko od vas je oprostilo svojim sovražnikom ?" Skoraj 80 % jih je dvignilo roke. Župnik še enkrat ponovi vprašanje. Tokrat vsi dvignejo roke razen ene stare ženičke. "O, mamca Kovačeva, a vi pa niste pripravljeni dati odpuščanja vašim sovražnikom ?!" "Nimam nobenega sovražnika !" odgovori mamca Kovačeva. "No to je pa malce nenavadno, koliko pa jih štejete mamca Kovačeva?" "Osemindevetdeset !" "No, mamca Kovačeva, a bi prišli gor in nam razložili, kaj je potrebno narediti da pri 98 letih človek nima nobenih sovražnikov na tem svetu ?!!"jo dobrohotno pokliče na prižnico župnik. In tako mamca Kovačeva počasi krevsa proti prižnici in vsi prisotni jo spremljajo s simpatičnimi pogledi. Obrne se k odobravajoči in nestrpno pričakujoči množici in pravi: "Preživela sem vse te preklete prasce !!"

Jadranje in kopanje

Jaz sem že nazaj, najdaljši dnevi v letu ob morju ...

Jem banano

Guspa pravjo, lani naju je žgalo. Letos moča in mraz. To globalno segrevanje je fejk! V Osmanda sem napisal Postojna-Giau-Niger-Bolzano-Reschen-Hohenems. Števc je rekel 668km, Termometer je kazal tud samo 10C, passo Carezza je bil v plundri. Ceprav je v teku precej popravil, se mi zdijo Dolomiti vsako leto bol zjebani.

Spet v živo....

Evo, tut u živo

Njam njam v živo...

.

Ukul bajte 2

...sam še spokam...pa grem...

Hondi bo počasi padlo dol popravljat razbitine...Kader, ko po krešu pokaže face v boksih in njihove grimaze...

Danes sem šel v Stinico in ubral pot čez Poljčane, Rogatec in Đurmanec. Je bilo kar hladno. V Krapini sem zavil na novo cesto proti Zaboku, ki pa še nima pravega priključka v Krapini (moraš okoli ovinka. Pa tudi cesta ni nek presežek, dokaj pusta. Od WestGate centra do Karlovca sem šel po AC, je pa bila gneča na vhodu, potem pa zastoji skoraj do Jastrebarskega. Nato klasika Duga Resa - Senj, v Brinju mi je en motorist pokazal radar, V Senju zastoji, zaprta DC8 za prve tri klase, pa vseeno gneča motoristov. Ne vem kdaj se res ne sme, Na plaži burja in svinjsko mrzla voda - skratka užitek. In zdaj do 11.7. morje na desni pa spet na levi pa ...

Ukul bajte 😁

Sneznik...Gomanci...Guslica...Platak..Kostel

Prejsnji vikend s prijatelji naredili turo po BiH; Banja Luka, Jajce, Sarajevo, Visoko, Jablanica, Mostar, Blagaj, Medjugorje. Lepe stvari za videt, poceni in okusna hrana, prijazni ljudje, ... https://drjamtravels.blog/sl/bosna-in-hercegovina-4-dni/

425 kilometerski krogec čez prelaz Stalle.

Šlo je, ravno gor z mitas terafors. Brez kosti. Samo gasa

Super za Italijane po koncu dirke, Španci nimajo za burek pod okriljem Dorne 😀 Bravo Ducati, bravo Bagnaia in Bezzecchi ....

danes ta teden

Snečer bi reku: je bil pošolan. 🏍️🥴

pr babah nkol ne veš, kdaj bo explodiral sori..sam ne vem kaj tlačite te ćigumi vreče nase. Ajd razumem moto GP kombinezone, ostale navlake pa ne...aja...preverjeno

Priznam, da sem MONA: 49 fotografij ...

hja ne vem no..... MM se lepi zadaj kot muha in gre večini na živce ( že večkarat videno), ko se šlepa, pa se mu pokaže, pa se njega to ne prime. Ampak OK, je dovoljeno ... glede naleta.... Beštija je bil DALEČ od idealne linije in tam je spusti gas, kaj je MM delal.....dvojni vid? Če bi se to zgodilo na idealni liniji, bi Beštija sigurno dobil kazen, tako pa se je umaknil iz linije in tam spustil gas....MM pa... no saj smo videli Volje nima pa popolnoma nič več, kako se "vleče" na motor, sicer ga tu razumem

90% kadrov kaže samo #93.... ...pa dobr...a je to osebni trening MMja...al kvalifikacije vseh ostalih...

Pa še res je. Če niso sposobni v letu dni kar so na oblasti narediti dodatnih pasov na avtocestah, nimajo kaj iskat v vladi. Postavt je potem treba velikega vodjo JJ. Kolone bojo sicer ostale, sam teli norci iz nore24 in še kdo, bojo pa zadovoljni. 😁

S tem tempom boš ti v dobrih dveh tednih spreman za akciju. 😂 Povej ženi naj se pripravi.

Zmontiral stranska nosilca in kovček gor, HB komplet: nosilca in obeh kovčkov z notranjimi torbama pol ceneje kot original, ki jih dela Givi in jih ne moreš kupit aftermarket....prešvical v tej sparini kot da bi zmetal par kubikov peska 🤪......na železnici pravimo, da je pripravljen za obremenilno vožnjo. Jutri gasaaaa

crknu od smeha

Moje dokaj zgodnje prebujanje in takoj po zajtrku z biciklom odhod od doma, ima tudi vsaj tri dobre plati: prijetna temperatura , brezvetrje , in še brez padavin , katere so večkrat napovedane za popoldne.

Ena poletna rižotka 😜

Za primerjavo - motoz Rallz na sliki spodaj posneta istočasno kot prejšnja E09 na skupni vožnji ter "istem motorju", s tem da sem predtem prevozil z njo še celoten SLO in CRO TET in pa nemalo asvalta ter lokalnih gozdnih poti... gas se je seveda ožemalo kot se za pomarančo spodobi...

Povzetek zadnje TET ture po Bolgariji, Makedoniji in Srbiji (9.6. do 19.6.): Do negotina oba motorja na prikolici, od tam štart v Bolgarijo na TET od Bregovega do Dospata (cca 700km, uporabljal sem starejši GPX s tremi sekcijami), nato ob meji z Grčijo v Makedonijo do Strumice in od tam po vzhodnem delu TET-a do Kumanovega (cca 600km). V Srbiji sva se na TET traso priključila pri Leskovcu in nato po vzhodnem delu nazaj do Negotina... Glede na vreme tiste dni naju je razen prvega in zadnjega dneva pralo sistematično vse ostale dni s kratkimi krajevnimi presledki, temperature večinoma med 10 in 20 stopinj... Skupni imenovalec potovanja je bilo torej blato, zmeren mraz, poplave in dežna obleka... Bolgarija je imela najbolj neugodne pogoje v blatu zaradi splošne neurejenosti gozdnih cest in podrtih dreves ki so oteževala prehod na določenih delih terena, po večini trase je bil že asvalt dovolj avanturističen, težko verjeti da je država del EU... BG water crossing.mp4 V makedoniji sva predvsem dobro in poceni jedla, prijazni ljudje, njihovo blato - mešanica mijuke, gline in pa goste zemlje je bilo lažje obvladljivo, večinoma tudi lepe asvaltne ceste za dinamično kruzanje... Srbski del TET-a je zaznamovalo blato podobne sestave kot v MAK, čez večino gozdnih poti so zaradi obilja dežja tekli potočki, luže pa ko na vojaškem vadbišču Poček.... Zaradi deževja se nama je dvakrat zgodil obvoz ker je voda na TET trasi odnesla pot... Motorje, prtljago, škornje in dežnjake sva čistila s štrajfiksom v obcestnih pralnicah tudi po dvakrat na dan, v nasprotnem primeru bi nama verjetno v večini prenočišč odrekli gostoljubje ko bi naju zagledali... Skupno sva prevozila 2100km, na celotni TET trasi (razen na asvaltu) pričakovano nisva srečala niti enega somišljenika, nemalokrat se je pojavil obup ob vsem blatu, zagozdenih motorjih, neprevoznem terenu, vseeno se upoštevalo načelo da predaje ni, so le začasne prepreke Skladno z vremenom sva prenočišča izbirala glede na sušilne kapacitete (pralnica, grelec itd), večinoma časa je z nekaj iznajdljivosti zadostoval fen v kopalnici hotela oz apartmaja, sistem Riemann-ove sušilnice (po vzoru iz posnetka "lost in Albania) 20230613_075433.mp4 Lokalna kulinarika na koncu dneva je vedno odtehtala premočene škornje, rokavice in ostalo opremo, pri postankih so se nama nemalokrat pridružili vaški kužovci (značilni za vse tri države), glede na izobilje hrane sva jim vedno imela kaj ponuditi FYI - "najslabši" roštilj sva presenetljivo dobila v Leskovcu, povsod drugod po srbiji prva liga, Bolgarija srednja žalost od hrane, makedonija večinoma brez kajmaka a je njegovo pomanjkanje odtehtala sočna zelenjava

E09 ne bo ok za MNE skalovje, na sliki spodaj obrabljenost kolegove nove gume po 700km TET-a (BiH in po začetku MNE)... MNE ma dokaj ostro skalovje, sicer nisem geolog ampak se zdi ko nek skrilovec po določenih predelih...

Na https://kriptovalute.si/ kaže, da je šel v zadnjih 7 dneh za malo več kot 11 % gor Milijoni

Danes sem s kamero na čeladi zopet želel posneti potek kolesarske steze od Likarce do Podrateje, vendar mi snemanje zopet ni uspelo, zato bom med popoldanskim "vručinskim udarom", na kavču poizkusil ugotoviti kaj počnem narobe ...

Mi2 sva šla od juga proti severu. In celo pot sva se spraševala, kako bi bilo obratno. Če ti razdelim na tri sekcije od severa proti jugu, sva oba mnenja da je tretja sekcija še najtežja. Tuzi -Uvač... asfaltirani del ok, potem pa se pri Selištu, po skalah naglo dvigne (parts hill od sendvičev, bidonov, oblačil, sprejev za ketne... ma vsega kar na motorju ni pršraufan.).. od Korit se dvigneš na "Velika Ćafa" (cca. 1900nm, nori razgledi). Kljub mojemu nerodnemu padcu, se da. Štart spusta iz Velike Čafe je pa zaj*. Globok šodr k te po strmini odnaša po svoje potem pa nič posebnega do Rikovačkega jezera. Dvig iz Rikovačkega jezera na Katun Ljakovica je pa zahteven, ker je nastalo veliko globokih kanalov in midva sva imela še tako "srečo" z vremenom, da je po potokih dol teklo in si mimgrede zdrsnil not. Pri Srpski rupi imaš potem prečkanje reke (se en del voziš po reki) in blatni vzpon. Tam z bagri nekaj prekopavajo pa malo zoprno. Do Uvača naprej, nič posebnega. V drugi sekciji je ta rocky part, v prvi pa ena ali dve blatni sekciji čez gozd. Dobre gume, čokoladke, voda ter pozitivaaaaa pa gassssa

Zanimiv prispevek .. PILKO in SATAN'S BROTHERS MC – legenda živi Ko sem pred leti prvič obiskal moto zbor, je bilo to zgolj mimogrede. V eni uri, kolikor sem bil tam, sem videl nekaj neuspelih poskusov obvladovanja neravnega terena z motorjem, tekmovanje v pitju piva in nekaj naključnih neformalnih pol striptizov. Šele čez kakšni dve leti sem dojel, da sem takrat prisostvoval prvemu moto srečanju kluba Satan's Brothers MC. Naslednje leto je moj matični klub organiziral srečanje in sklenil, da Satanom pošlje uradno vabilo, da nas obiščejo, kar se je tudi zgodilo. Tisti čas še nisem imel pojma o tem, kdo je kdo in zakaj. Predvsem sem opravljal delo, za katerega sem bil zadolžen in nisem veliko spraševal. Pazil sem, da skozi objektiv kamere ujamem čim več detajlov, zato sem bil najbolj zaposlen prav z njimi. Čeprav vsi oblečeni v črno so bili precej raznolika skupina motoristov. Med njimi je bilo kar nekaj čudnih tipov, katerim bi ob morebitnem srečanju v temi takoj vrgel denarnico. Pozornost pa so mi pritegnili zlasti trije. Nek suh, pretegnjen tip, ki je kar naprej nekaj komentiral in izigraval opico, kjerkoli je stalo kaj, po čemer se je dalo plezati in katerega so tovariši kar naprej privezovali za drevo, celo zapirali v kanto za smeti in še marsikaj drugega. To je bil Rutka in danes največji vir informacij za ta prispevek. Drugi je bil manjši, nabit dolgolas tip, ki je vedno resno in mirno opazoval dogajanje okrog ostalih Satanov. Nikoli ga nisem videl hiteti ali vznemirjenega. Po mojem mnenju je bil siva eminenca kluba in drugi človek v hierarhiji kluba, klicali pa so ga Keko. Okoli tretjega, črnolasega mladeniča pa je bila vedno gneča in smeh. Vedelo se je, da bo vedno tako, kot je rekel on, vsi Satani so pričakovali njegova navodila. Klicali so ga Pilko, njegovo pravo ime pa je bilo Smiljan Grčar. Že od rojstva leta 1966 se je vedelo, da bo nekaj posebnega, čeprav ga je v vsakodnevnem življenju spremljala nalepka upornika in neukrotljivega. Takoj, ko je toliko zrasel, da je lahko vozil moped, je njegovo nadaljnje življenje pričelo točno določeno smer. Pri tem ni bil sam, saj je v svojem okolju našel somišljenika - Rutko. Čeprav je bil Rutka precej problematičen tip, sta vseeno postala prijatelja in sta že kot smrkavca pri dvanajstih letih z mopedi brnela po Zasavju. Pri 13 letih sta se (takrat z vlakom) napotila gledati dirke v Opatijo, kjer so se jima cedile sline ob gledanju velikih, pravih motorjev. Kasneje sta spoznala še fante iz drugih mest in tako se je počasi začela odvijati zgodba o nastanku bikerskih klubov v Sloveniji. Rutka je nekje izvohal, da je v Ljubljani obstajal klub Hells Angels in je skušal nagovoriti Pilka, da bi se pridružita temu klubu. To idejo je Pilko zavrnil, zato je Rutka nadaljeval pot kot član Hells Angels Ljubljana (klub ni nosil grba na hrbtu, temveč le napis in je obstajal le kratek čas, do pisma, ki so ga poslali pravi Hells Angels MC). Pilko je že vozil resnejše motorje, kolikor je pač to bilo možno v prejšnjem sistemu, kar pomeni, da se je moral zadovoljiti z avtomtiki, APN-i, ČZ-etkami in JAVA-mi, dokler ni postal lastnik MZ-ja, ki ga je vozil po celi Jugoslaviji. Zelo rad je obiskoval Grobnik, pa ne zato, da bi dirkal, temveč da bi srečal druge motoriste, s katerimi se je rad družil in zabaval. Okrog leta 1986 sta se z Rutko spet pričela družiti in ustanovila sta moto klub z imenom Tarantela. Z nekaterimi člani sta začela obiskovati druge klube. V Žireh je pričel delovati klub Rolling Bones MC, pri katerem je Pilko s tarantelo postal stalni gost. Prišlo je tako daleč, da je zapustil klub Tarantela in se pridružil Roling Bones MC. Nekaj časa je nosil njihov znak, potem pa prestopil v Eisenkreuz MC, pod vodstvom Rada Kolmana. Tudi tam ni našel, kar je iskal, zato je vse skupaj zapustil in se vrnil v domač okoliš, kjer je z ostankom nekdanjih Tarantel, Gregom in Alanom, ki pripeljal iz Eisenkreuz MC, spomladi leta 1993 ustanovil Satan's Brothers MC. Njegova vizija MC kluba je temeljila na bratskem odnosu med člani, kar je našel edino v domačem okolju, med ljudmi, ki jih je dobro poznal in oni njega. Tako se je rodila zgodba o Satan's Brothers MC, klubu, ki je obiskoval zbore ne samo v bivši Jugoslaviji, temveč tudi v Avstriji, Nemčiji, Italiji in na Madžarskem. Aktivno vključevanje v bikersko sceno mu je prineslo potrditev njihovega MC statusa, s čimer je postal en najpomembnejših klubov v Sloveniji in na Hrvaškem. Skupaj z ostalimi slovenskimi MC klubi je imel nadzor nad ustanavljanjem novih MC klubov v Sloveniji (eden od kandidatov za MC klub je bil tudi klub MK Wild Pilots iz Litije, ki pa nikakor ni mogel dobiti odobritve obstoječih klubov). Vrh kluba so predstavljali Pilko, namestnik Grega, namestnik za Zasavje Kek in disciplinski poverjenik Ford. Pilko je bil dober govornik, znal se je pogovarjati z ljudmi, kar je dokazoval tudi njegov status izven bikerske scene. Zaposlen je bil na železnici, kjer je bil tudi sindikalni aktivist. V Zasavju ni bilo človeka, ki bi o njem kaj slabega rekel (takrat nekje se jim je pridružil Rutka, kateri je počasi ohlajal jezo, ker se Pilko ni hotel z njim pridružiti tistemu prvemu MC-ju). Čeprav je bil Pilko motorist in biker, so ga imeli vsi radi in podpirali njegov klub. Aktivnost kluba se je zrcalila tudi v pozivu na sestanek s predsednikom FEME (Federation Europien Motocycles Association) v Zagrebu leta 1996, kjer sta bila Pilko in Keko edina predstavnika iz Slovenije. Istega leta so Satan's Brothers MC organizirali svoj prvi moto zbor v Kotredežu pri Zagorju. Velik obisk je presenetil vse opazovalce, saj so mislili, da klub ne bo zmogel pripraviti kaj več kot pet platojev piva in glasbo iz kasetofona. Vendar je vse potekalo na bikerskem nivoju. Satan's Brothers MC je bil zelo zaželen klub moto srečanj v Sloveniji in na Hrvaškem, najverjetneje zato, ker je Pilko uspel uspešno družiti tako raznolike karakterje, ki so sestavljali klub. Tudi njegov odprt in pozitiven odnos do vseh ljudi, ne samo bikerjev, je pripomogel k temu. Kakorkoli, Pilko in njegovi bratje so naslednje leto organizirali drugo srečanje v Zagorju, ki je bil v takrat najbolje obiskan zbor v Sloveniji, vendar ne zgolj zaradi bikerske poroke, katero so vključili v reden program zbora. Klub je tako živel s polno močjo, člani pa so to obdobje doživljali s polnimi pljuči, zato so sprejeli poziv za snemanje videospota rock skupine The Drinkers. Začetek naslednje sezone je pomenil obisk nekaj zborov, dokler ni želja po zabavi in druženju klub pripeljala na 3. Zgaga rock festival v Ribče, kateri bo v zgodovini slovensko hrvaške bikerske scene ostal zapisan s črnimi črkami, podobno kot Altamont na svetovni sceni. V petek, 26. junija, v prvih urah je bil ubit Smiljan Grčar – Pilko, kot vzrok smrti pa je naveden strel iz revolverja iz rok člana MK Wild Pilots. Pravijo, da Pilko tudi brez strela ne bi preživel zadanih poškodb. Uradno se je vse zgodilo v pretepu, čeprav ostala prisotna člana (Keko in Gama) nimata pojma o kakšnem pretepu. Bila sta napadena od zadaj in pretepena. Kakorkoli, Pilka več ni. Keko: »Pilko je bil biker. Motocikle je vozil že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Za bikerstvo je rekel, da je to način življenja in da se v vsaki generaciji rodi nekaj ljudi, ki so drugačni. To so bikerji. Po cel teden je delal na svojem motorju, da se je lahko čez vikend z njim zapeljal naokrog. Denarja ni imel veliko, pa je vendar vsak vikend nekje bil. Bil je tudi rocker, kar pa ne pomeni zgolj to, da je poslušal rock. Tudi to je, kakor bikerstvo, način življenja. Ta dva stila se ne izključujeta. Večkrat je rekel, da mu je vseeno, kakšne barve je njegov motor, samo da je črn. Bil pa je tudi zabaven človek. V njegovi družbi je bilo vedno prisotno veliko smeha. Na našem drugem srečanju ga je nekdo vprašal, če je presenečen nad uspešnim obiskom. Po kratkem premisleku je odgovoril, da nam vsi lezejo v rit, ker imamo veliko denarja. Bil je tudi poštenjak. Čeprav na prvi pogled ni deloval tako, je bil zelo zanesljiv človek, ki nikoli ni požrl dane besede. Vedno je izpolnjeval obljube. Celo policaji so rekli, da se z njim ne morejo prepirati, saj je vedno izpolnil dogovorjeno. Kaj so se z njim sploh lahko dogovorili, pa je druga zgodba. Predvsem pa je bil Pilko dober prijatelj«. Po Pilkovi smrti je klub nadaljeval priprave na tretji zbor, ki je minil v hladnem in deževnem vremenu. Pod vodstvom Grege in Kekota se je klub uspel nekako obdržati na nogah. Do 2002 so Satan's Brothers MC uspešno prirejali zbore v Trbovljah, prav vsi so bili množično obiskani. Tega leta so posneli še en videospot s skupino Metal Still iz Medvod. Po dobrih petih letih truda je klub končno dobil svoje prostore v Trbovljah. Kmalu pa je prišlo do odločitve za prestop v Demons MC, kar je povzroči odhod večine članov in razpustitev kluba Satan's Brothers MC. Danes lahko njihove bivše in podporne člane najdemo v mnogih klubih, med katerimi so tudi Hell's Angells MC Croatia, MK Horda zlih, MK Heavens Devils, MK Katastrofa in verjetno še v kakšnem drugem (brez zamere, če sem kakšnega pozabil). Je pa med njimi tudi nekaj takšnih, ki niso več v nobenem klubu, saj smatrajo, da brez Pilka bikerska scena ni več tisto, kar bi po njihovem morala biti. Mineva deseta obletnica Pilkove smrti in ne misliti, da je legenda pozabljena. Nasprotno, legende obstajajo zato, da neskončno živijo. Prepričani ste lahko prepričani, da Pilko ne bo pozabljen in da ni umrl zastonj – kar se bo prej ali slej potrdilo. Vir: bikersworld.si Drugi časi, popolnoma drugi časi ..