Dvorana slavnih

Sobota 23.3. Zjutraj se zbudiva v sončen dan. Ja nič, potem ga je treba izkoristiti. Klepetava gostiteljica z nama čeblja v Vietnamščini, midva pa poskušava usposobiti translator. Ko ga rabiš, ne dela. A vseeno se zmenimo na roke kako sva spala in kam greva naprej. Še slika za spomin, čeprav sprva ni bila zato, češ da ni lepo napravljena. Pot naju tudi danes vodi čez slikovito pokrajino, ki se je enostavno ne naveličava. Pri planiranju rute dodava še vožnjo s trajektom po reki Da. Super, pa preizkusimo! Bila sva edina potnika. Na drugi strani pa ga je pričakala gruča otrok, verjetno so imeli konec pouka. Ko prispeva do današnjega spanja, naju gospodična povpraša, če v državi, iz katere prihajava govorimo angleško. Odgovoriva ji da ne, ampak da razumeva vseeno. Odgovora se razveseli. Pravi, da ima ravno pouk s skupino študentov in če bi bila pripravljena predstaviti našo deželo in jih malo animirati. Ne vem zakaj sem pričakovala, da bom zagledala starejše učence, a pozdravili so naju zvedavi otroci. Začetno tremo smo hitro premagali in učna ura se je začela. Po končani uri, se kar niso mogli posloviti od naju in od zaćetne treme ni bilo niti sledu več. Zares zanimiva izkušnja, ko se srečaš z navadnimi ljudmi, ki te ne jemljejo le kot turista, ampak nekoga, ki je s seboj prinesel delček sveta, ki jim je tako daleč... Jutranja rutina... Še slika za spomin in pot pod kolesa... Spet po stranskih cestah namesto natavnost proti cilju... Potujoča bižuterija. Kot večinoma tudi tu ročno delo... Kratka osvežitev v rahli senci... Kosilo? Pozor na malo rjavo vrečko. Kot, da iz zemlje gleda grba velikega dinozavra. Med njimi pa lepa zavita cesta... Reka DA, katero morava prečkat. Iz daljave trajekt izgleda kot mala pikica Bila sva edina potnika... Najin kapitan za krmilom malo večjega čolna... V nasprotni smeri pa čisto pravi trajekt... Vožnja traja slabih 10 minut. Sestp pa zaradi nizkega vodostaja na neutrjeno brežino. Kar nekaj kilometrov sva potem vozila ob reki po lepi "magistrali"... Sušenje furnirja. Včasih s takšnim materialom zasedejo tudi tretino ceste. Žad. Mestece v katerem se vsi bavijo s klesanjem tega poldragega kamna. Takole sem predstavil našo malo državico, za katero do sedaj še niso vedeli. @SuNa pa je pomagala pri učenju angleščine...

Nedelja 24.3. Slej ko prej se zgodi... Večerni sprehod po mestu sva kaj kmalu predčasno zaključila in odšla spat brez večerje.Razlog pa rahle trebušne težave. Postelja v tej nastanitvi je bila trda, kar nama je sicer obema všeč. Ampak, če so to ekstremi, potem tudi midva nisva več zadovoljna. Občutek je bil, kot bi spal na "fosnu". Noč se je vlekla kot kurja čreva. Obračanje z boka na bok in preštevanje ovčic, pa še veselica v vampih. Neprespana noč se je zjutraj kar poznala. Zajtrk sva vljudno zavrnila in se poslovila. Pa da vidimo, če naju svež zrak in prazen želodec vendarle pozdravita. Počasi so se nama težave pomirile in tam okrog poldneva so bile nočne težave že pozabljene... Današnja pot je bila namenoma začrtana malo dlje zaradi vremena, Pa nič zato, žabo tiščati v vodo ni tak problem. slika za spomin in gremo v kilometre... Na strehi avtobusa kure. Kaj vse se pelje šele v avtobusu... Počasi in zamišljeno... Priprava sadik riža za razsajanje... Takole pa nasajen lepo v vrste... Pod vrhom enega od prelazov opazim lokalno zanimivost. Električni motocikel vietnamske izdelave. Spomenik tik pod vrhom prelaza se niti ne spomnem katerega. Jih je kot bi si jih namislil Prvi prigrizek po želodčnih težavah. Vse BP, zvečer bo spet pasalo Ja, tule bi pa z veseljem pognal kaj več, kot najinih 9 konjev... Veselo jo mahajo kam pa vedo samo oni... GS nima za burek proti takšni Hondici... Še malo veselice po gradbiščih novega odseka... Nabralo se je celih 50 km. Bila sva prašna kot mlinarja, še pljuval sem rjavo 🤣 Bolj ko sva se bližala kraju Sa Pa več je bilo takšnih značilnih noš. Bambus kot jed... Quy Ho prelaz. Pogled nazaj na prevoženo... Zlati kip na vrhu. Najbrž končan pred kratkim... Mesto Sa Pa do najine namestitve je še cca 12km. Center z železniško postajo v ozadju (žal skrita za globusom) Aha, tule naju je pa Osmand po navodilu Googla zapeljal v ulico, ki jo renovirajo... ni bilo druge kot obrniti in poiskati alternativo. Osmand se ni zmedel (pohvala). Tik pred ciljem še eno delovišče. Končno prispela. Tule prenočiva, jutri pa na Roof of Indochina...

Ponedeljek 25.3. Fansipan - The Roof of Indochina Vremenska napoved za današnji dan je ravno prava za obisk "strehe Indokine". Pri zajtrku se z gostiteljem preko prevajalnikov na telefonih dogovoriva, da nama on priskrbi vstopnici. Zagotovi nama tudi, da ne bo težav pri parkiranju najinih motorjev na sami vstopni toèki parka. Brez dodatne prtljage gre precej lažje kot pa polno otovorjena. Jakne nama bodo na višini 3.143m še kako prav prišle. Park je zelo lepo urejen. Vse rastline so sveže, vsako korito delavci v koših znosijo po vseh stopnicah do želene lokacije. Naj govorijo slike... Takole pa izgleda pogovor v modernih časih. Js govorim svojem telefonu on pa svojem. Vseeno boljše kot na roke... Ruta OK gremo... Mimo strojev na plazu, ki je odnesel del ceste. Zanimivo, na nobenem odseku kjer se dela ni nikakršnih semaforjev. Vse deluje po sistemu "tko če prije". Vam povem deluje nobemega čakanja in prometnih zamaškom. Sva že v mestu Sa Pa. In po dobrem kilometru na vhodu parka, kjer je tudi spodnja postaja žičnice na vrh. Tako, tu se začne "Sončni svet". Danes na srečo nobene gužve. Takole nas posadijo v kabine in gremo proti vrhu... Nekje vmes... In že smo zgoraj. Na vrhu je cel kompleks templjev in kipov. Do samega vrha vodi 600 stopnic, nisva štela. Čeprav na 3000mnm še vedno vse zeleno... No tule je pa 145 stonic v komadu... Če zmore mali bova tudi mi2. Skoraj na vrhu. Pogled nazaj pove da smo res visoko. Vrh! 3143m. Žal nimava slovenske zastave. Templji pod vrhom so zares veličastni. Na drugo stran pa pogled zajame velikanski kip Bude in zgornjo postajo žičnice. Mala pagoda, da zajameš zrak in se skriješ pred močnim soncem. Malo poziranja. Takole za predstavo o velikosti kipa... Motranjost pod kipom. Še ena za spomin... in gremo nazaj v nižavje... Tu pomlad še ni ogrnila okolice v zelenje (sušno obdobje). Sprehod skozi avtohtono vas v kateri prikazujejo razna opravila. Delo narave in človeških rok... Sajenje zelja... Dišeča kadila... Tak js mam dost Prišli partijci pogledat, kaj raja počne... Nč takle se slikar... Odbrenčiva še mi2 malo po Sa Pi... Slikovit center, tu je kar precej turiston iz celega sveta. Celo malo jezero z otočkom je nekje v sredi mesta. Tole je pa "novi svet za petičneže" tik pred otvoritvijo... Mi je tole bolj všeč. Ko se zaustaviva ob cesti za par slik, naju ogovori domačinka Su Su. Govorila je celo malo angleško. Turistom prodaja spominke...

spoznavanje novega motorja po znanih poteh Krima in Menišije.... zelo zelo zadovoljen!

Plan za današnji dan sva naredila že včeraj. Zadnja odločitev, ali daljša in hitrejša pot, ali pa krajša in bolj zavita, pa je padla po zajtrku. Preverila sva še zadnje vremenske napovedi in sklenila, da jo ubereva po krajši poti, ki bo verjetno tudi bolj zanimiva, ker bo v speljana preko hribovja. In odločitev je bila pravilna. Naužila sva se lepih cest, čudovite pokrajine in prijaznih domačinov. Prav vsak od njih ti vrne pozdrav z nasmeškom na obrazu, otroci sramežljivo uporabijo svoje znanje angleščine in prav ponosni so, če lahko spregovorijo s teboj nekaj besed. Mogoče se nam zdi, da nekateri živijo v pomanjkanju, a po tehtnem premisleku v pomanjkanju živimo mi. S tem seveda ne mislim na materialne dobrine. Ko se pripeljeva do nastanitve, se čez par minut ulije kot iz škafa. Sreča je zaenkrat še na najini strani. Motorja pod streho, po nevihti pa sprehod po mestu. V gosjem redu preko ceste... Precej dela opravijo še na roke... Sveže posajen riž. Spravilo glavnega materiala. Zanimiv viseč most preko reke. Pašnja ob cesti, reden pojav. Nasadi čaja. Plantaže riža in čaja. Ob cesti opaziva znak za slapove... Pa so res... precej barvito ... Še sreča,da ni preveč pravzaprav nič smeti... Zraven pa na izgled opuščen zabaviščni objekt, no tu pa je že precej smeti... tipična Vietnamska vas... to so tiste ceste, ki sva jih iskala. Še sreča, da je suho... Tipična hiša v novi izvedbi... delo na polju... Leteči pek. Ok daj dve štruci... No blat no fun! Zemlja je obdelana Blatne toplice v bližini... Priprava novih teras... Pa še dva v blatni kopeli... Po daljši ali po krajši poti? Je predrl al se mu ne da gonit? Lepo obdelano... No pa sva prišla nazaj na 2lepo" cesto... potem pa takole. Za tak kamion si kot nadležna mušica... Prispela. In tole je najina kočica za nocoj... do nje preko cvetočega vrta... Bonsai... A tu so iznašli visoke grede? Evo našla sva grosista za Mass... in trgovino z motoopremo... Ja nč, pa pejmo na enga...

Marqueza nisem nikoli prav posebej maral. Ampak v tem primeru pa težko rečem, da je naredil kaj posebej narobe. Pri takšnem prehitevanju, ob taki izenačenosti je logično, da boš šel malo bolj na široko. In če prehitevani (Peco) misli v taki situaciji biti pameten in prehiteti nazaj po notranji, mora biti to sposoben narediti po notranji liniji, ob robniku. Peco pa temu ni bil niti blizu... Škoda... Za oba... Meni je pa itak prav vseeno. Jim pa vsem Acosta že 2 dirki dmonstrira, kako se prehiteva (prvake, vesoljce itd) brez, da koga spraviš v težave, kaj šele skegljaš... Če dobro pomislim, malo žalostno... za prvake, vesoljce...

Ojstrica v oblakih. Slikano v soboto iz Menine

Četrtek 21. marec Najprej jutranja prigodica okrog zajtrka... Med prvimi sva se napotila na zajtrk, da bova čimprej v sedlu. Prijazna receptorka nama v translator napiše, če bi kurjo juhico. Seveda se @SuNa takoj oglasi, da bi raje pečena jajčka, tako kot včeraj, ker je vegetarijanka (to je najkrajši izraz za to, da ne našteva kaj je od mesa in kaj ne ). Pogleda mene in po izrazu na obrazu vidi, da sem tudi jaz vegetarianec . Ko mi2 zajtrkujeva, se v jedilnici pojavi še kar nekaj oseb. Vsem je bila v štaru ponujena kurja juhica in prav vsi smo bili naenkrat vegetarijanci. Naključje ali izgovor za zamenjavo zajtrka? Kdo od nas "belih" pa bo jedel kurjo župo za zajtrk!? Po zajtrku spakirava, obteživa najina motorčka in gremo dalje. Danes se obeta lep dan, brez padavin. Upava, da to drži. Plan poti naju vodi čez mesta in vasi, nekaj kolovoza, a pretežno asfaltna podlaga. Promet v strnjenih naseljih je malo zoprn, dokler se ne vživiš v njihov način vožnje. V kolikor ti ne gre, te itak prisilijo. Prvo in zlato pravilo je, da ni pravil. Drugo pravilo: prednost imajo večji pred manjšimi: najpreh kamioni, avtobusi, osebna vozila, ... do pešcev. Tretje pravilo: preberi zopet prvo pravilo! Drugače pa te pokrajina za vsakim ovinkom preseneti. Pot naju je vodila mimo nasadov ananasa, riža in kavčuka, vmes pa sva se zapeljala tudi skozi kak bambusov gozd. Kilometri so se hitro vrteli na števcu in kmalu sva prispela na današnjo lokacijo Mai Châu. Takole v avli kot pred mošejo. V bistvi niti ni čudno, ker turisti bi nanosili v hotel za samokolnico blata. navežem prtljago v njihovem stilu in jihaaa... Konec mesta sedaj pa gassss.. V mestu je splošna onejitev 40 na uro. Sedaj pa malo na stranske ceste... mimo nasadov ananasa... plodovi so še zeleni. skozi gozd kavčika... skozi "blatni dol" mimo "strička Ho-ja" in seveda na cca 200km tudi tankat. Pije sicer tale žverca malo, ampak ima tudi mali tank. Takih slavolokov je na stotine. Praktično ob vstopu v vsako vas in mesto. Riž... Takole prepeljep predog tovor... Mladeniča je zanimalo od kod sva in kam sva namenjena... zelena kulisa... Med potji naletiva na zale plavajoč most. Tipična Vietnamska reka. Malo poziranja... Tipične terase riža... sredi ničesar resort za petičneže. Tole ni povsem jasno domačini takole zračijo svoja oblačila. Ni nama povsem jasno zakaj, ker je ponavadi okolje precej prašno. Vodni bivol zelo pogosta pojava ob cesti ali za ovinkom. in še terase riža... Pa bambusov gozd... Bambus materual, ki ga uporabljajo za vse od zobotrebca do mosta... Povsem nov asfalt, delavček pa na zaključnih delih... Hitro v mesto... skozi riževa polja... Nato pa zasluženo pivce na terasi namestitve... in pogled na polja pred njo...

MUJO, JESI LI TI ZNAO, DA JE HASO PEDER?" "NISAM....., KAD JE MENE .EBO, BIO JE AUTOMEHANIČAR" ni

Ima prav...pa kogarkoli že misliš...vsak naj naredi korak nazaj in se ne zapenja na vsako besedo, pa bo tema mogoče spet berljiva.

Planina Ravne, Mežaklja.

fajn…enduro paket? ehhh kje, jst se tud vprasat ne upam na Avtovalu…me bojo v 3pm poslal…😃…Sem sedel na njemu…ga je kr cez tank..🤷🏼‍♂️…kako se pelje??? je nimble v voznji? ma pust ti te trače…BMW je delovni stroj…💪🤝 to je savrsenstvo Nemačke tehnologije…😃

ciribu, ciriba….😃…vrnil sem se Ja…🤦🏻🚜🤦🏻😃….

EV-ji so super, dokler niso Zgleda bodo EV-ji bolj orodje, da se posesa denar in zakreditira rajo... Grčija je bila poligon. Pa da bo bolj komunističen pristop, vsaj na kratke razdalje - carsharing Na dolge razdalje pa samo še bogati. Upamo seveda, da Kanadski scenarij ne bo, da ti bo "demokratična" vlada "prepovedala" uporabo EV-ja za 1 teden, ker si "poreden", ker "protestiraš" proti Nacetu Jaz bi rabil 50.000 EUR za Teslo Y, kot družinski avto (2 otroka). Pa ne vidim veliko ICE avtov za več kot 20.000 EUR kaj šele za 50.000. Ne vem kdo si lahko to privošči 2/3 EV-jev je poslovnih, ne privat. Pnevmatike 5x dražje, zavarovanje 1x dražje + kasko nujno. Ne vem koliko stane hiša, če se ti baterija vžge v garaži pod bajto. Verjetno zavarovalnice ne bodo krile take škode. Cena elektrike v SLO raste med 17-44% na leto. Mogoče se zato ustvarja konflikte, da je cena nafte visoka, da se lažje EV-je proda.... ljubim neokapitalizem. Na Norveškem se zdaj učijo kako so drage EV dajatve za ceste ko ni več davkov od benza - so na kWh. Tesla 3 stane 100k, kar je še za njih drago. Pa ker so EV-ji težji več škode naredijo. Prius ima škodni efekt na cestišče 5.600, Tesla S pa 10x več. Ker so avti težji, žrejo več pnevmatik, ki so trše in ti delčki pnevmatik končajo v vodnih kanalih in onesnažujemo reke in morje. Materiali za EV-je so dragi ko žafran. Podvodni el. kabel med UK in DE zamuja že 4 leta pred začetkom, ker ni bakra. Pa ne vem, če sem za to, da otroci kopljejo cobalt po rudnikih... Vode kao zmanjkuje ampak 2.2mio litrov vode za 1 tono litija je ok porabiti. Ker pa rabiš 1.100 Litrov vode za pogasiti en EV, gasilcu kar pustijo da zgori. Kaj pa če se mi baterija vžge med vožnjo na AC? Good luck, da prideš ven in zbašeš še otroka iz lupinice CO2 zgodba pade v vodo, ko zveš, da je v atmosferi 0,05% CO2. Če to ni dovolj, samo 7% CO2 povrzočijo avti, medtem ko tovornjaki, busi, kombiji 43%, 50% pa avioni in ladje. In to je "transport Co2" samo cca 25%, ostalih 70% pa proizvodnja elektrike. Neka zvezda se enkrat pelje s privat avionom, jahto in povzroči več CO2 kot jaz v celem lajfu... ampak navaden človek je kriv Pa če že kupiš EV, je to kot da bi imel 3. otroka 1.5 let starega - non-stop neki Moraš biti paraoničen za baterijo med vožnjo, pred in po vožnji... Če ti avto ne vžge, ti ga sosed ne bo popravil - samo uradni servis, ki ima nelojalno konkurenco, tudi skupnih baz za dele ni. Zaradi uporabe aluminija in ker ni več švasanja karoserije pa vseh senzorjev in kamer, raje ne bodi vpleten v nesrečo, tudi I kategorije ne. Ker so pnevmatike občutljive na pritisk moraš non-stop pumpati, če ne hitro poči na naših lepih luknjastih cestah. Če je zunaj mrzlo in nimaš garaže, segrevaš okolico ker moraš EV imeti priklopljenega, če ne, zjutraj ne bo poln. Idealna temp. za baterije je 15-27 stopinj. Vse ostalo zmanjša kapaciteto in doseg - to moraš vedeti in računati, še dobro da je matematika za nekatere enostavna. Kje boš polnil, ko ne polniš doma? Piše na netu da dela, pripelješ in polnilnica ne dela? Ali pa dežuje medtem, ko kličeš support če lahko remote uredijo... Če si invalid pozabi, da boš polnil karkoli... sploh pozimi ko niti splužijo javnih polnilnic. Kako je s korozijo v baterijah, ki so pri tleh? Potem EV producerji lahko bankrotirajo, ne bodo vsi preživeli - kako boš po tem servisiral ali prodal avto? Pa tudi pred nakupom moraš biti dober matematik Če hočem narediti 320km v enem šusu, je to 80% kapacitete, ker pod 20% ni dobro pogosto biti. Če upoštevam 30-50% manj kapacitete pod 0 stopinj, kar je pozimi v Slo kar pogosto. Je to cca 800km dosega. Pa če upoštevam 30% degradacijo na 8 let. Je to cca 1.100 km dosega na prvi dan nakupa LFP vs NMC/NCA je kusur razlika - ali polniš do 80-85% in imaš boljši domet pozimi, ali pa polniš do 100% in imaš manjši domet pozimi. Če sem pa v rovtah doma, kjer je elektrika bolj švoh, pa temperature pogosto nižje in ko sosed žago požene moram računati da kakšen dan niti polnil ne bom Ampak hej, od države dobiš par čukov da se ne sekiraš - finančni apaurin Mogoče se zato 50% lastnikov EV-jev vrne ne ICE vozila...

4 sezone oz. 64000km je bil pri hiši GS 850 zato lahko rečem, da ga poznam čeprav sem jih sam prevozil mogoče 1000, ostalo pa moja boljša polovica. GS900 se pelje res veliko bolje. Ne vem sicer, kako je s standardnimi amortizerji, ampak tale enduro verzija je res noč in dan proti 850. Lahkoten kot pony kolo, vzmetenje pa res izvrstno. Čvrsto. Edino kar mene moti, so zadnje stopalke. Če bi bil moj, bi takoj letele dol. Tako kot so pri Aprilii. Je pa na tehtnici še vedno konkreten kos motorja... Za resnejše podvige pretežak. Boš pa imel precej lažjo denarnico. Kar pa se agregata tiče, tistega prirasta konjev nisem zaznal. Sklopka je trša, speljevanje pa lažje. 850 je kar rad ugasnil... na prvo žogo sem imel občutek, da je menjalnik krajši. Pojdi in preizkusi. Ne stane nič. Če imaš težave z Avto Valom, pojdi v Celje. Selmar ima testnega.

Ravno včeraj sem zalepil blatnik za trial motorček. Uporabil sem hitro lepilo in sodo bikarbono. Poglej na YT veliko je filmčkov kako se to naredi.

zakuga pa..??? sej se ta se nej razpadu…😃…velik mu pa tud ne fali…🤷🏼‍♂️🤦🏻😃

Preteklo je leto in naju je zopet začelo gristi, da bi se odpravila v kraje, ki sva jih že obiskala.... Vietnam, zakaj pa ne? Lani od severa na jug, letos pa sva dala v plan severni del ob meji z Laosom in Kitajsko. Potovalna agencija @SuNa se je potrudila in pripravila vse potrebno za pot. Aviokarte, vizume, rentala motorje... Ja, kot ste najbrž že uganili, "ljute mašine", kot lani Honda Wave 110ccm. V bistvu je plan bolj kot ne le okvirni, kilometrov bo sigurno manj, vendar pa je pokrajina dih jemajoča, in upava le, da nama bo vreme naklonjeno kot lani.

Pa saj to ni enduro, to je adventure z nizkim sedežem, za to ceno je ja top teža, ne moreš tega primerjati s KTM 690 in podobnimi pravimi enduro motorji, ma za to ceno dobiš res dosti, pa še transparentna prodaja in veriga servisev.

Od kdaj je 175kg lightweight? verjetno jih ima se vec. 690 "rally lite" ima 157kg pa imo ni ravno "lightweight".

Vi2 mi s svojimi objavami vedno polepšata dan.

Roberto Bicikl Kofe doma.

JP, tiste na dveh nogah so bi le pa vrhunske "makine" sam ne smem objavit, da nau žena mislila, da sem šel kaj drugega gledat 🤪 SREČNO

Nizki blatnik na teh motorjih, za moj okus, izgleda bolje in je tudi povsem v redu, dokler se ne voziš po BLATU. V nasprotnem primeru pa bo prednje kolo pogosto blokiralo...

Lang Tanga fuka ostrina posnetka (najbrž ima kitajski foun ) ampaaaak....cela faking evropa z vsem svojim znanjem ne zna (al noče) preslikat navija na dašbord....mislim moped za bogih nekaj 5.800 evričev...pa to zmore.

Eko,prilagam še slike.L.p.

Sreda 20. marec. Po zajtrku na hitro splanirava potek dneva in greva! A ko prideva do vrat, šele opaziva da dežuje. Nobenemu od naju ni za vožnjo v takšnem vremenu kot včeraj, ko sva bila mokra kot miši. Zato greva peš na raziskovanje okolice. V bližnji trgovinici nakupiva nekaj osnovnih potrebščin in zopet v sobo. Po kavi in malo lenarjenja tudi dež poneha in kreneva z motorji na ogled ene izmed znamenitosti v kraju Trang An. Parkirava motorje in kupiva vstopnici za cca. 3 urno vožnjo s čolnom po reki Ngo Dong. Ta izlet z ponuja priložnost za občudovanje naravnih lepot gora in rek, opazovanje mirnega življenja obrežnih prebivalcev in raziskovanje zgodovinskih znamenitosti. Če bi po končanem izletu šla naravnost domov, to ne bi bila midva. Itak sva morala še malo naokoli in najti še kakšno odročno pot To nama dokaj hitro uspe. Da naju bodo v homestayu nocoj zelo veseli, se zapeljeva po blatnih lužah in uživava v razgledih. Ker pa se dan počasi preveša h koncu, jo počasi mahneva nazaj. Kljub dežju je bil dan prijetno izkoriščen. Ko prideva ven naju preseneti tole dežžž... Raje malo peš na ogled okolice... Hišni kino, bolje tole kot vožnja po dežju... Kasneje se le zvedri in se odpraviva na ogled lokalne znamenitosti Začetek 1km dolge špilje (naravnega tunela) Vožnja po kilometer dol gi jami je zares zanimiva... Na drugi strani... Kulisa iz filma KingKong (otok lobanj) Napad na kuliso - Mass turizem Malo pa je gužve. Vprašanje kako je tule ob pravem navalu? Pokrajina pa kot iz pravljice... Narava je res umetnik... Tudi človek se kdaj potrudi. Otočke v parku povezujejo ponekod takšni kamniti mostovi. Po koncani vožnji s čolnom pa še malo po svoje... Povsem do konca doline je skoraj šlo... Sva morala obrniti... Mostiček iz bambusa. Ga prečkam ali bom moker? Sled poti. Nekaj na motorjih nekaj pa v čolnu.

Torek 19. marec. Sinoči sva zaspala kot ubita. Jet lag je terjal svoj davek, čeprav sva se mu upirala. Zjutraj še enkrat prečekirava vremensko napoved. Nič kaj obetajoča ni. V Hanoiu vsaj pol dneva dež. Tehtava obe možnosti: should we stay or should we go Obvelja slednja. Greva po motorje, naloživa prtljago in gas. V enem letu sva malo pozabila, kako se menjajo brzine. Ves čas si pred prestavljanjem ponavljam, dol je gor in gor je dol. Jp, kot na dirkalnikih. Ko se nekako prebijeva čez mesto in se navadiva najinih novih žrebcev, začne deževati. Oblečeva dežjake in naprej. Vmes še natankava motorčka, pojeva malico in malo povedriva. Vseeno se nato odpraviva naprej, saj ni več daleč. Prispeva v prijetno opremljen Homestay, v kraju Tam Coc. Ostanek večera sva na internetu in delava plane za jutrijšnji dan. Napoved še ne kaže nekega izboljšanja, zato se odločiva da ostaneva tu še en dan več. Tako papirji urejeni, še slikica in gassa najprej do najinega apartmaja po prtljago... Start iz dnvne sobe No ne ravno, tu imajo ponavadi v pritličju garaže opremljene takole kot je na sliki. Tako rdečko in belček sta pripravljena mi2 pa tudi... Obvezen postanek v train street... Kmalu potem, ko sva se končno rešila mestne gneče naju je pričelo prat. Najprej rahel pršec, da se malo odmočiva nato pa kar na polno. zato sva se za nekaj časa skrila pod streho na eni od črpalk. po dobrih 100km prispeva v Tam Coc in parkirava. Seveda, zopet v dnevno sobo...

Nedelja 17. marec. Pravzaprav povsem navadna nedelja. Za naju je današnji dan namenjen Skoku z letalom iz Zagreba preko Dohe v Hanoi. Po pristanku v Hanoiu postaneva novopečena milionarja in se odpeljala z Grabo-m (podobna zadeva kot Uber) na lokacijo, kjer sva imela rezervirano prenočišče. Še kratek sprehod po okolici, da se nadihava velemestnega smoga nato po večerji zgodnji spanec. Da bova jutri pripravljena na nove dogodivščine. sad če samo što nije... aha smo že zakurblal... po petih urah v Dohi po cca dveh urah pa naprej... Ne. Bi moral bit kot pokrov od marmelade, da bi spravil vse nule nanj

Ne vem katere donge je mislil ? so pa dongi tole ... Postala milionarja takoj po sestopu iz letala

Kar pejt na Avtoval, saj so trpežni, če mojga prjatla niso ustrelil kok je težil (jaz bi ga že ) pol tud tebe ne bodo.

Moj sivko je pošteno oddelal 3 leta in 120k km, brez problemov, sem se odločil, da gre od hiše....ker je sin kupil lani jeseni zadnjo serijo enakega "starega" modela, TDI R-Line, sva se odločila, da bova premontirala snemljivo vlečno kljuko od Westfalie iz mojega, sedaj že bivšega na njegovega. In ko sva snela "spodnji odbijač - štosfenger" s 6m starega avta, iz zvarov že seka rja, podobno, kot pri skuterju Aprilia......huda kvaliteta. Tega sva prestavila na "moj" bivši avto 🤪 sem pa špricnu rjave vare s črno 😉 tako da imam mirno vest. No tudi na vlečni kljuki njemački, je bilo po treh letih, že nekaj pikic rje, zato... Dobri, ni komore in ekološko, tko po domače, bo travca preživela 🤪 Potem pa montaža na drugega In kaj želim povedat......ni sicer videno na slikah, ker sem pozabil slikat, imel preveč umazane roke tokrat 🤪....moj star tri leta je imel pločevinasto dno polepljeno s kitastimi traki in med zunanjim blatnikom, ter notranjo steno prtljažnika nalepljene pene, za zmanjšanje prenosa vibracij in hrupa, lepo pobarvane notranjo pločevino in nosilce prtljažnika, ne sicer lakirane....no pri novem nič od nič, od tega, komaj nekaj barve na pločevini pod oblogami, eno samo faking njemačko šparanje, na dnu prtljažnika pa še trije prstni odtisi, ker se je en turčin (opravičilo, če sem ga krivično obsodil po narodnosti) obrisal kit z roke, kar ob dno prtljažnika....eto to je njemačka kvaliteta, huda kontrola in odnos do kupcev....prvo dobiček in veliko denarja za reklame in samohvalo, kvaliteta pa dol, cene pa strmo gor, nov tak je sedaj 10k€ dražji, kot je bila redna cena pred 3 leti z enako opremo, bolano...... da jim JM.....bo druga znamka.

Ja,prav imaš.Ni vse v konjih....sem že v 50-letih in počasi se mi zdi,da je bilo dovolj norenja.Zdaj bomo vozili bolj lagano in turistično.😜

Kakor jaz vem ne. Tudi, če te kakšen idiot zaparkira, nimaš uradne poti, da ga naženeš. Zato imaš kup zapornic ipd. lp

Meni se je zdelo, da je MM precej ostro zavil v levo (ostro za trenutno situacijo), FB pa bolj ravno in sta trčila. Po drugi strani, pa bi ga lahko FB peljal na rob steze, če bi se MM umikal, kot se je nekaj krat že zgodilo. Ker pa nimam pojma, pa me zanima le, ali verjeti sodnikom ali Motosvetu in kateri opciji Motosveta. Kar se pa tiče Vinalesa, pa sem vedno mislil, da skuterji nimajo prestav . Škoda za lepo uvrstitev.

IMO sta oba racunala da bo un drugi popustil. Predvsem MM ni racunal na tak odpor. S pajserjem mimo Martina se je izslo, je pametnejsi odnehal, Bagnaia je reku ne. Ne vem, meni je zanimivo. Mal vec sm pricakoval od Rinsa. Pa vesel sm de se ni noben zlomu, ta pista jih je precej razfukala. Letos ni blo nič narobe.

Ti si tudi zašel v ena čudna pota s svojimi nebulozami. Če bo na 3. dirki z Ducatijem samo 5. je konec? Nekako je DiGianantonio rabil skor 2 leti, da je poštekal nekaj, kar ga je iz 10+ pozicij v parih dirkah postavilo na prvo mesto. Ti pa uporabljaš besedo nepreklicno pri nekom, ki je že na drugem vikendu z Ducatijem na sprintu končal 2. in kot najboljši Ducati. Ja, verjetno je malo težje dobit dolgo dirko, kjer veliko vlogo odigra obraba gum, ampak z dirke v dirko si bo bolj na jasnem in če letos eno zmaga s tem Ducatijem, bo dokazal, da je boljši od vseh tovarniških.... Sploh ker je letos razlika med tovarniško in pol tovarniško mašino še toliko večja kot lani. Če ne verjameš, vprašaj rumene...

Po "neznani" Istri 😁

Vi ki mate znanstveni pristop ste ziher biljonarji... jaz imam pa preprosto logiko... ko mam par sto evrov kupim eno od kriptovalut .. po občutki .. itak je to vlaganje. Včasih kupim kako neznano kriptovluto ... počakam da zraste (če zraste) in jo pol menjam v BTC in dobim več za BTC kot bi za isti denar dobil takrat. Itak je to vse dolgoročno... do zdaj še nisem prodajal, ker ne rabim, tko da imam samo virtualni večktratni donos. pa se ne sekiram preveč, je pa fajn, če vsaj virtualno zaslužiš na teden 18.000 €