Dvorana slavnih

Torek 26.5 Sa Pa - Ha Giang Zjutraj se posloviva od prijaznih domačinov in kreneva proti mesu Ha Giang na severu Vietnama. Obeta se dež, zato se ob poti 213 kilometerske etape ne bova preveč obirala. Že zjutraj ob odhodu naju pozdravi megla, malo kasneje pa tudi kak moker odsek ceste. Se pravi loviva dež vendar zaenkrat ni panike nebo je svetlo. Na srečo ostaneva suha celo sonce sva imela na poti in temperature malo pod 30 stopinj. Po prijavi v hotelu se odpraviva na potep po mestu. starinske statve, ki ob pridni roki gospodinje še vedno lepo delujejo in hišni kuža. Takole izgleda stkan trak, ki se navija na motek. Računanje "na peš", ampak plačala sva pa s kartico, kar je ponekot še redkost. Prikupen "Homesta" na pobočju sredi riževih teras. Kot vedno slika za slovo. Cesta v dolino je tudi tukaj betonska. Pred nama glavna cesta... Opazite kaj je v "gajbici"? Se vedno sva med riževimi terasami... Asfalt spet zamenja beton... slikovite serpentine proti dnu doline... Mstece ob jezu elektrarne. Potrebe po elektriki tudi tukaj čedalje večje (klime, hladilniki...) Lepo urejen napis iz grmovnic. Da malo preverim, kaj "pravi" Osmand. Železniški most preko Rdeče reke. Zanimive skulpture, ki delijo štipipasovnico... Čebljale punce in ne "je..jo" prometa ne spredaj ne zadaj. Prenaložen? kaj je že to? Pogledi, ki se jih nikakor ne naveličava... in seveda lepih cest... furnir je suh, zdej pa v kontejner in do Ikee... Skoraj vsa križišča in krožišča imajo v sredini nekakšno skulpturo. Aha, smo že blizu... Takšne "freske" (murals) so zelo pogoste... Žeeeja, tile najini ADV-ji imajo tank, ki drži 3,7litre kar zadostuje za cca 220 km. Žal je tank pod sedežem, in vedno morva snet prtljago ko tankava. Zato to ponavadi storiva preden se odpraviva, ko prtljaga ni nameščena. Takole nekako. Ja še o maskah. Niso obvezne, še zdaleč ne. Nosi jih pa skoraj polovica ljudi?? Očitno jih ne smatrajo kot NAGOBČNIKE, kot so pri nas nekateri jokali. Evo najin Drive Inn Hotel. Ja skozi recepcijo se zapelješ na zaprto parkirišče... Peto nasprotje, pardon nadstropje... Ja, tule skozi sva se zapeljala na parkirišče. Mototrgovina, takšne čelade nosijo skoraj vsi, le redli normalne Jet, še redkeje pa Integralke. Peka nekakšnih krofov, kasavinih kolačkov (tapioka) s kokosovim mlekom na žaru. Klub svoji velikosti je bil kuža prav prijazen. Takle "nakrancan" je pa hotel od zunaj. Tako pripraviva še načrt za jutri potem pa odmaranje...

Ponedeljek 25.3. Fansipan - The Roof of Indochina Vremenska napoved za današnji dan je ravno prava za obisk "strehe Indokine". Pri zajtrku se z gostiteljem preko prevajalnikov na telefonih dogovoriva, da nama on priskrbi vstopnici. Zagotovi nama tudi, da ne bo težav pri parkiranju najinih motorjev na sami vstopni toèki parka. Brez dodatne prtljage gre precej lažje kot pa polno otovorjena. Jakne nama bodo na višini 3.143m še kako prav prišle. Park je zelo lepo urejen. Vse rastline so sveže, vsako korito delavci v koših znosijo po vseh stopnicah do želene lokacije. Naj govorijo slike... Takole pa izgleda pogovor v modernih časih. Js govorim svojem telefonu on pa svojem. Vseeno boljše kot na roke... Ruta OK gremo... Mimo strojev na plazu, ki je odnesel del ceste. Zanimivo, na nobenem odseku kjer se dela ni nikakršnih semaforjev. Vse deluje po sistemu "tko če prije". Vam povem deluje nobemega čakanja in prometnih zamaškom. Sva že v mestu Sa Pa. In po dobrem kilometru na vhodu parka, kjer je tudi spodnja postaja žičnice na vrh. Tako, tu se začne "Sončni svet". Danes na srečo nobene gužve. Takole nas posadijo v kabine in gremo proti vrhu... Nekje vmes... In že smo zgoraj. Na vrhu je cel kompleks templjev in kipov. Do samega vrha vodi 600 stopnic, nisva štela. Čeprav na 3000mnm še vedno vse zeleno... No tule je pa 145 stonic v komadu... Če zmore mali bova tudi mi2. Skoraj na vrhu. Pogled nazaj pove da smo res visoko. Vrh! 3143m. Žal nimava slovenske zastave. Templji pod vrhom so zares veličastni. Na drugo stran pa pogled zajame velikanski kip Bude in zgornjo postajo žičnice. Mala pagoda, da zajameš zrak in se skriješ pred močnim soncem. Malo poziranja. Takole za predstavo o velikosti kipa... Motranjost pod kipom. Še ena za spomin... in gremo nazaj v nižavje... Tu pomlad še ni ogrnila okolice v zelenje (sušno obdobje). Sprehod skozi avtohtono vas v kateri prikazujejo razna opravila. Delo narave in človeških rok... Sajenje zelja... Dišeča kadila... Tak js mam dost Prišli partijci pogledat, kaj raja počne... Nč takle se slikar... Odbrenčiva še mi2 malo po Sa Pi... Slikovit center, tu je kar precej turiston iz celega sveta. Celo malo jezero z otočkom je nekje v sredi mesta. Tole je pa "novi svet za petičneže" tik pred otvoritvijo... Mi je tole bolj všeč. Ko se zaustaviva ob cesti za par slik, naju ogovori domačinka Su Su. Govorila je celo malo angleško. Turistom prodaja spominke...

Sreda 27.03. Ha Giang Proti jutru naju zbudi ropotanje dežnih kapljic po okenski polici. Se pravi sprememba načrtov. Podaljšano poležavanje . Saj ni težko, samo raje bi se preganjala po okolici, kar sva sinoči načrtovala. Za nadaljevanje najine poti proti skrajnem severu Vietnama potrebujeva posebno potovalno dovoljenje. Zato sva to uredila danes dopoldan, v kar naju je delno prisililo tudi vreme. Zglasila sva se na uradu za priseljence in s potnim listom ter 240.000 VND (cca. 9€ na osebo) pridobila dovoljenja. Morda ga ne bova rabila pokazati nikoli, a se ne splača tvegati. Ob policijski kontroli naju lahko oglobijo, pospremijo nazaj v Ha Giang (za primerno ceno seveda ), ali celo zaplenijo motorno kolo . Po urejeni birokraciji se je tudi vreme malce uneslo, ceste so se osušile in zakaj sva še kar v sobi? Greva en krog. Po včerajšnjem načrtu sva imela namen prevoziti krog približno 170 km. Glede na pozen start to ni billo mogoče, en manjši giro pa sva lahko opravila. Pozno popoldan pa še sprehod po mestu in splanirat naslednji dan. Jutri kreneva dalje, ne glede na vreme. Urad za priseljence. Tu so vse državne ustanove takšne barve (tudi barva policijske uniforme). Papirologija je, sedaj pa na skrajni sever... Pred vožnjo še kontrola olja, nato pa gassssa. najprej skozi mesto... Nato pa v objem narave... cesta je ponekod še mokra in spolska... Nekaj so ali pa bodo slavili... Kdor maže ta vozi, ja verigo je potrebno tudi kdaj naoljit... dobro jo je zalil... @SuNa je medtem občudovala okolico... in spočila oči na krasni zeleni barvi Po reki se vidi da so bile padavine kar močne... Čeprav ni sonca narava čudovita... Strm spust v dolino... Na pašo, ali domov? Le kaj bo zavil v te liste? glej kak zanimiv most... seveda sva morala preizkusit. Vse na spodnji polici... Durian, nekateri ga zavohajo na kilometer, ker menda odurno smrdi, je pa sadež vsaj nama zelo okusen. Tržnica, ja tudi tukaj vse je na spodnji polici. Reka Lo in nasprotni breg... Kitajski horoskop, @SuNa je našla svoje znamenje "kralj živali". Ha Giang Provinca in mesto. Smo v Parizu? Zgradba deželne opčine. Kip "strica" Ho-ja z ljudstvom.

Nedelja 24.3. Slej ko prej se zgodi... Večerni sprehod po mestu sva kaj kmalu predčasno zaključila in odšla spat brez večerje.Razlog pa rahle trebušne težave. Postelja v tej nastanitvi je bila trda, kar nama je sicer obema všeč. Ampak, če so to ekstremi, potem tudi midva nisva več zadovoljna. Občutek je bil, kot bi spal na "fosnu". Noč se je vlekla kot kurja čreva. Obračanje z boka na bok in preštevanje ovčic, pa še veselica v vampih. Neprespana noč se je zjutraj kar poznala. Zajtrk sva vljudno zavrnila in se poslovila. Pa da vidimo, če naju svež zrak in prazen želodec vendarle pozdravita. Počasi so se nama težave pomirile in tam okrog poldneva so bile nočne težave že pozabljene... Današnja pot je bila namenoma začrtana malo dlje zaradi vremena, Pa nič zato, žabo tiščati v vodo ni tak problem. slika za spomin in gremo v kilometre... Na strehi avtobusa kure. Kaj vse se pelje šele v avtobusu... Počasi in zamišljeno... Priprava sadik riža za razsajanje... Takole pa nasajen lepo v vrste... Pod vrhom enega od prelazov opazim lokalno zanimivost. Električni motocikel vietnamske izdelave. Spomenik tik pod vrhom prelaza se niti ne spomnem katerega. Jih je kot bi si jih namislil Prvi prigrizek po želodčnih težavah. Vse BP, zvečer bo spet pasalo Ja, tule bi pa z veseljem pognal kaj več, kot najinih 9 konjev... Veselo jo mahajo kam pa vedo samo oni... GS nima za burek proti takšni Hondici... Še malo veselice po gradbiščih novega odseka... Nabralo se je celih 50 km. Bila sva prašna kot mlinarja, še pljuval sem rjavo 🤣 Bolj ko sva se bližala kraju Sa Pa več je bilo takšnih značilnih noš. Bambus kot jed... Quy Ho prelaz. Pogled nazaj na prevoženo... Zlati kip na vrhu. Najbrž končan pred kratkim... Mesto Sa Pa do najine namestitve je še cca 12km. Center z železniško postajo v ozadju (žal skrita za globusom) Aha, tule naju je pa Osmand po navodilu Googla zapeljal v ulico, ki jo renovirajo... ni bilo druge kot obrniti in poiskati alternativo. Osmand se ni zmedel (pohvala). Tik pred ciljem še eno delovišče. Končno prispela. Tule prenočiva, jutri pa na Roof of Indochina...

Lani sem tukaj v Vietnamu uporabljal Garmina. Vmes je parkrat malo kolcal, ampak sva srečno našla vse poti, ki sem jih prenesel iz googla z malo telovadbe in kablovja. Zemljevid sem uporabljal OpemMaps po nasvetu soforumaša @Snečer. Ker sem uporabljal navaden avtomobilski navigator, je bil problem dež, ki pa sva ga na srečo imela samo en dan. Letos je zgodba drugačna. Namensko sem za potrebe navigacije kupil Telefon BlackWiev BV9200. Aparat je precej robusten in nudi vse kar nudijo moderni telefoni. Naložil aplikacijo Osmand in karto Vietnama. po 1200 kilometrih poti lahko zapišem, da se obnese odlično. Že doma sem ga zaradi malenkost drugačnega "rokovanja" uporabljal pri meni znanih poteh, da sem spoznal kako vodenje in priprava poti deluje. Sprva zaradi veliko možnosti pri nastavitvi deluje malo begajoče. A ko sem spoznal možnosti aplikacije, lahko napišem, da je zelo enostavna za uporabo. Dvevno pot kreiram na računalniku z vsemi točkami in zanimivostmi za ogled nato pa z možnostjo, ki jo ponuja Goo... prenesem v telefo. Prednost nič kablov. Telefon sam ne potrebuje zunanjega napajanja do 6h - svetlost ekrana na 30% vidno tudi ob močnejši svetlobi. 2x, ko je dnevna pot trajala dlje sem uporabil kar "powerbank". Telefon uporabljam tudi kot dotopno točko za WiFi, kartica lokalnega ponudnika Vietel 5gb dnevo. Menda je tudi tukaj na severu Vietnama pokritost dobra, živi bili pa videli...

EV-ji so super, dokler niso Zgleda bodo EV-ji bolj orodje, da se posesa denar in zakreditira rajo... Grčija je bila poligon. Pa da bo bolj komunističen pristop, vsaj na kratke razdalje - carsharing Na dolge razdalje pa samo še bogati. Upamo seveda, da Kanadski scenarij ne bo, da ti bo "demokratična" vlada "prepovedala" uporabo EV-ja za 1 teden, ker si "poreden", ker "protestiraš" proti Nacetu Jaz bi rabil 50.000 EUR za Teslo Y, kot družinski avto (2 otroka). Pa ne vidim veliko ICE avtov za več kot 20.000 EUR kaj šele za 50.000. Ne vem kdo si lahko to privošči 2/3 EV-jev je poslovnih, ne privat. Pnevmatike 5x dražje, zavarovanje 1x dražje + kasko nujno. Ne vem koliko stane hiša, če se ti baterija vžge v garaži pod bajto. Verjetno zavarovalnice ne bodo krile take škode. Cena elektrike v SLO raste med 17-44% na leto. Mogoče se zato ustvarja konflikte, da je cena nafte visoka, da se lažje EV-je proda.... ljubim neokapitalizem. Na Norveškem se zdaj učijo kako so drage EV dajatve za ceste ko ni več davkov od benza - so na kWh. Tesla 3 stane 100k, kar je še za njih drago. Pa ker so EV-ji težji več škode naredijo. Prius ima škodni efekt na cestišče 5.600, Tesla S pa 10x več. Ker so avti težji, žrejo več pnevmatik, ki so trše in ti delčki pnevmatik končajo v vodnih kanalih in onesnažujemo reke in morje. Materiali za EV-je so dragi ko žafran. Podvodni el. kabel med UK in DE zamuja že 4 leta pred začetkom, ker ni bakra. Pa ne vem, če sem za to, da otroci kopljejo cobalt po rudnikih... Vode kao zmanjkuje ampak 2.2mio litrov vode za 1 tono litija je ok porabiti. Ker pa rabiš 1.100 Litrov vode za pogasiti en EV, gasilcu kar pustijo da zgori. Kaj pa če se mi baterija vžge med vožnjo na AC? Good luck, da prideš ven in zbašeš še otroka iz lupinice CO2 zgodba pade v vodo, ko zveš, da je v atmosferi 0,05% CO2. Če to ni dovolj, samo 7% CO2 povrzočijo avti, medtem ko tovornjaki, busi, kombiji 43%, 50% pa avioni in ladje. In to je "transport Co2" samo cca 25%, ostalih 70% pa proizvodnja elektrike. Neka zvezda se enkrat pelje s privat avionom, jahto in povzroči več CO2 kot jaz v celem lajfu... ampak navaden človek je kriv Pa če že kupiš EV, je to kot da bi imel 3. otroka 1.5 let starega - non-stop neki Moraš biti paraoničen za baterijo med vožnjo, pred in po vožnji... Če ti avto ne vžge, ti ga sosed ne bo popravil - samo uradni servis, ki ima nelojalno konkurenco, tudi skupnih baz za dele ni. Zaradi uporabe aluminija in ker ni več švasanja karoserije pa vseh senzorjev in kamer, raje ne bodi vpleten v nesrečo, tudi I kategorije ne. Ker so pnevmatike občutljive na pritisk moraš non-stop pumpati, če ne hitro poči na naših lepih luknjastih cestah. Če je zunaj mrzlo in nimaš garaže, segrevaš okolico ker moraš EV imeti priklopljenega, če ne, zjutraj ne bo poln. Idealna temp. za baterije je 15-27 stopinj. Vse ostalo zmanjša kapaciteto in doseg - to moraš vedeti in računati, še dobro da je matematika za nekatere enostavna. Kje boš polnil, ko ne polniš doma? Piše na netu da dela, pripelješ in polnilnica ne dela? Ali pa dežuje medtem, ko kličeš support če lahko remote uredijo... Če si invalid pozabi, da boš polnil karkoli... sploh pozimi ko niti splužijo javnih polnilnic. Kako je s korozijo v baterijah, ki so pri tleh? Potem EV producerji lahko bankrotirajo, ne bodo vsi preživeli - kako boš po tem servisiral ali prodal avto? Pa tudi pred nakupom moraš biti dober matematik Če hočem narediti 320km v enem šusu, je to 80% kapacitete, ker pod 20% ni dobro pogosto biti. Če upoštevam 30-50% manj kapacitete pod 0 stopinj, kar je pozimi v Slo kar pogosto. Je to cca 800km dosega. Pa če upoštevam 30% degradacijo na 8 let. Je to cca 1.100 km dosega na prvi dan nakupa LFP vs NMC/NCA je kusur razlika - ali polniš do 80-85% in imaš boljši domet pozimi, ali pa polniš do 100% in imaš manjši domet pozimi. Če sem pa v rovtah doma, kjer je elektrika bolj švoh, pa temperature pogosto nižje in ko sosed žago požene moram računati da kakšen dan niti polnil ne bom Ampak hej, od države dobiš par čukov da se ne sekiraš - finančni apaurin Mogoče se zato 50% lastnikov EV-jev vrne ne ICE vozila...

Sobota 23.3. Zjutraj se zbudiva v sončen dan. Ja nič, potem ga je treba izkoristiti. Klepetava gostiteljica z nama čeblja v Vietnamščini, midva pa poskušava usposobiti translator. Ko ga rabiš, ne dela. A vseeno se zmenimo na roke kako sva spala in kam greva naprej. Še slika za spomin, čeprav sprva ni bila zato, češ da ni lepo napravljena. Pot naju tudi danes vodi čez slikovito pokrajino, ki se je enostavno ne naveličava. Pri planiranju rute dodava še vožnjo s trajektom po reki Da. Super, pa preizkusimo! Bila sva edina potnika. Na drugi strani pa ga je pričakala gruča otrok, verjetno so imeli konec pouka. Ko prispeva do današnjega spanja, naju gospodična povpraša, če v državi, iz katere prihajava govorimo angleško. Odgovoriva ji da ne, ampak da razumeva vseeno. Odgovora se razveseli. Pravi, da ima ravno pouk s skupino študentov in če bi bila pripravljena predstaviti našo deželo in jih malo animirati. Ne vem zakaj sem pričakovala, da bom zagledala starejše učence, a pozdravili so naju zvedavi otroci. Začetno tremo smo hitro premagali in učna ura se je začela. Po končani uri, se kar niso mogli posloviti od naju in od zaćetne treme ni bilo niti sledu več. Zares zanimiva izkušnja, ko se srečaš z navadnimi ljudmi, ki te ne jemljejo le kot turista, ampak nekoga, ki je s seboj prinesel delček sveta, ki jim je tako daleč... Jutranja rutina... Še slika za spomin in pot pod kolesa... Spet po stranskih cestah namesto natavnost proti cilju... Potujoča bižuterija. Kot večinoma tudi tu ročno delo... Kratka osvežitev v rahli senci... Kosilo? Pozor na malo rjavo vrečko. Kot, da iz zemlje gleda grba velikega dinozavra. Med njimi pa lepa zavita cesta... Reka DA, katero morava prečkat. Iz daljave trajekt izgleda kot mala pikica Bila sva edina potnika... Najin kapitan za krmilom malo večjega čolna... V nasprotni smeri pa čisto pravi trajekt... Vožnja traja slabih 10 minut. Sestp pa zaradi nizkega vodostaja na neutrjeno brežino. Kar nekaj kilometrov sva potem vozila ob reki po lepi "magistrali"... Sušenje furnirja. Včasih s takšnim materialom zasedejo tudi tretino ceste. Žad. Mestece v katerem se vsi bavijo s klesanjem tega poldragega kamna. Takole sem predstavil našo malo državico, za katero do sedaj še niso vedeli. @SuNa pa je pomagala pri učenju angleščine...

Kot da imam nov motor 😉

Chuck Norris tanka svojega lovca, ko je bil še v Air Force.

Ravnokar iz pečice za jutri zjutraj

Plan za današnji dan sva naredila že včeraj. Zadnja odločitev, ali daljša in hitrejša pot, ali pa krajša in bolj zavita, pa je padla po zajtrku. Preverila sva še zadnje vremenske napovedi in sklenila, da jo ubereva po krajši poti, ki bo verjetno tudi bolj zanimiva, ker bo v speljana preko hribovja. In odločitev je bila pravilna. Naužila sva se lepih cest, čudovite pokrajine in prijaznih domačinov. Prav vsak od njih ti vrne pozdrav z nasmeškom na obrazu, otroci sramežljivo uporabijo svoje znanje angleščine in prav ponosni so, če lahko spregovorijo s teboj nekaj besed. Mogoče se nam zdi, da nekateri živijo v pomanjkanju, a po tehtnem premisleku v pomanjkanju živimo mi. S tem seveda ne mislim na materialne dobrine. Ko se pripeljeva do nastanitve, se čez par minut ulije kot iz škafa. Sreča je zaenkrat še na najini strani. Motorja pod streho, po nevihti pa sprehod po mestu. V gosjem redu preko ceste... Precej dela opravijo še na roke... Sveže posajen riž. Spravilo glavnega materiala. Zanimiv viseč most preko reke. Pašnja ob cesti, reden pojav. Nasadi čaja. Plantaže riža in čaja. Ob cesti opaziva znak za slapove... Pa so res... precej barvito ... Še sreča,da ni preveč pravzaprav nič smeti... Zraven pa na izgled opuščen zabaviščni objekt, no tu pa je že precej smeti... tipična Vietnamska vas... to so tiste ceste, ki sva jih iskala. Še sreča, da je suho... Tipična hiša v novi izvedbi... delo na polju... Leteči pek. Ok daj dve štruci... No blat no fun! Zemlja je obdelana Blatne toplice v bližini... Priprava novih teras... Pa še dva v blatni kopeli... Po daljši ali po krajši poti? Je predrl al se mu ne da gonit? Lepo obdelano... No pa sva prišla nazaj na 2lepo" cesto... potem pa takole. Za tak kamion si kot nadležna mušica... Prispela. In tole je najina kočica za nocoj... do nje preko cvetočega vrta... Bonsai... A tu so iznašli visoke grede? Evo našla sva grosista za Mass... in trgovino z motoopremo... Ja nč, pa pejmo na enga...

Slika pove vse. Pa je dirkal s takalo "kravo" in to tam kjer bi mi v gojzarjih znal imet probleme. Zdej bi pa 100 kilski dedi vozil 120 kilske motorje... ADV je pač čista skovanka prodajalcev. Trenutno je to IN. Avantura (ADV) se lahko izvaja tud z mopedom. Ajd uživajte. PS tud jaz bi sivega izbtal...

Ni dijeta, sam jem že težko velik 🤪

Prvi servis za CF moto 800 ex. je dražji kot prvi servis za Husqvarno Norden. Ja nimaš kej, z novmu motorjem pridejo tud stroški, ki jih star rabljen motor nima. Itaq je pa motorizem en velk strošk. Kolo je dost cenej. Pa se mi še ne da gont pedal do jadranke.

To vidim pri Kove kot veliko prednost. Cena materiala te ne pride niti 100€. Servis pa lahko narediš sam in garancija velja. To je ravno za take patrone kot sem sam ko nobenemu drugemu ne zaupam razen sebi

AJme meNI

Ja k greš u trgovino po jakno za ženo...morš še kej zase kupt

@Luka66... če imaš dijeto, še ni rečeno, da ne smeš šniclov gledat.

MUJO, JESI LI TI ZNAO, DA JE HASO PEDER?" "NISAM....., KAD JE MENE .EBO, BIO JE AUTOMEHANIČAR" ni

Četrtek 21. marec Najprej jutranja prigodica okrog zajtrka... Med prvimi sva se napotila na zajtrk, da bova čimprej v sedlu. Prijazna receptorka nama v translator napiše, če bi kurjo juhico. Seveda se @SuNa takoj oglasi, da bi raje pečena jajčka, tako kot včeraj, ker je vegetarijanka (to je najkrajši izraz za to, da ne našteva kaj je od mesa in kaj ne ). Pogleda mene in po izrazu na obrazu vidi, da sem tudi jaz vegetarianec . Ko mi2 zajtrkujeva, se v jedilnici pojavi še kar nekaj oseb. Vsem je bila v štaru ponujena kurja juhica in prav vsi smo bili naenkrat vegetarijanci. Naključje ali izgovor za zamenjavo zajtrka? Kdo od nas "belih" pa bo jedel kurjo župo za zajtrk!? Po zajtrku spakirava, obteživa najina motorčka in gremo dalje. Danes se obeta lep dan, brez padavin. Upava, da to drži. Plan poti naju vodi čez mesta in vasi, nekaj kolovoza, a pretežno asfaltna podlaga. Promet v strnjenih naseljih je malo zoprn, dokler se ne vživiš v njihov način vožnje. V kolikor ti ne gre, te itak prisilijo. Prvo in zlato pravilo je, da ni pravil. Drugo pravilo: prednost imajo večji pred manjšimi: najpreh kamioni, avtobusi, osebna vozila, ... do pešcev. Tretje pravilo: preberi zopet prvo pravilo! Drugače pa te pokrajina za vsakim ovinkom preseneti. Pot naju je vodila mimo nasadov ananasa, riža in kavčuka, vmes pa sva se zapeljala tudi skozi kak bambusov gozd. Kilometri so se hitro vrteli na števcu in kmalu sva prispela na današnjo lokacijo Mai Châu. Takole v avli kot pred mošejo. V bistvi niti ni čudno, ker turisti bi nanosili v hotel za samokolnico blata. navežem prtljago v njihovem stilu in jihaaa... Konec mesta sedaj pa gassss.. V mestu je splošna onejitev 40 na uro. Sedaj pa malo na stranske ceste... mimo nasadov ananasa... plodovi so še zeleni. skozi gozd kavčika... skozi "blatni dol" mimo "strička Ho-ja" in seveda na cca 200km tudi tankat. Pije sicer tale žverca malo, ampak ima tudi mali tank. Takih slavolokov je na stotine. Praktično ob vstopu v vsako vas in mesto. Riž... Takole prepeljep predog tovor... Mladeniča je zanimalo od kod sva in kam sva namenjena... zelena kulisa... Med potji naletiva na zale plavajoč most. Tipična Vietnamska reka. Malo poziranja... Tipične terase riža... sredi ničesar resort za petičneže. Tole ni povsem jasno domačini takole zračijo svoja oblačila. Ni nama povsem jasno zakaj, ker je ponavadi okolje precej prašno. Vodni bivol zelo pogosta pojava ob cesti ali za ovinkom. in še terase riža... Pa bambusov gozd... Bambus materual, ki ga uporabljajo za vse od zobotrebca do mosta... Povsem nov asfalt, delavček pa na zaključnih delih... Hitro v mesto... skozi riževa polja... Nato pa zasluženo pivce na terasi namestitve... in pogled na polja pred njo...

Lej pravijo, da slika pove več k tisoč besed....tako, da brez skrbi. Npr., takoj, ko vidiš tole sliko, ti je vse jasno, ne rabiš nekih natančnih pojasnil.....na prvo veš, da je res lepo, čisto morje in da boš rešen, če se utapljaš, dobiš usta na usta...itd preživiš 😉 tako je pač s slikami, res ogromno povedo in še nekako vzpodbudijo razmišljanje o tematiki slike

Je bila mišljena ja, pa se je že četrtič zapored zgodilo, da se je zaloga prodala pred prihodom pošiljke. Vsaj testnega imam no😅

tok simpl

Tale mi je kar dobra

Kolk zasoljene? Prvi servis GG 265€ 🤔 2l olja, 2 filtra, priklop na diagnostiko in 3h dela. mislim, da so vsi malo ponoreli s cenam. Ali pač že dolgo nisem srevisiral na uradnem 🤔

/

..Sej drži, dokler ne poči.. .. .. Hitro lepilo - cianokol (cyanoacrylate) lepilo je trdo kot steklo. Drži zelo dobro glede na oprijem površine ABS plastike, vendar ga je potrebno "armirati" s polnilom, kot je že omenil @motolover.... nekateri dajejo sodabikarbono, drugi pepel, tretji mikrobalone, lesni prah... skratka, veliko možnosti.... jaz najraje uporabim bombažna vlakna (fina ali pa malo bolj groba) za kaj zapolnit in ojačat. Če delaš s temi polnili, ne rabiš aktivatorja, lepilo reagira v trenutku... če lepiš kake "čudne" materiale brez teh polnil, potrebuješ še aktivator, ki lahko z njim predhodno pošpricaš eno površino, na drugo površino kaneš lepilo, počakaš par sekund, da aktivator izhlapi in stakneš skupaj...in se lepilo v trenutku aktivira... ali pa zalepiš in pošpricaš... odvisno kaj in kako lepiš... Kot pravite, držalo bo (upam da ne samo nekaj časa), vendar bo po mojem mnenju slej ko prej popustilo zaradi vibracij. ...in upam, da se motim.. , da ne bo kakega dodatnega dela... ... kak "statičen " del, kot je okvirček luči, ki ne prenaša nekih obremenitev, načeloma lahko zalepiš, za tisti blatnik me pa skrbi, ker je zelo podvržen vibracijam kot prosti konec... Vsekakor pa je ta varianta s cianokolom in polnilom mnogo boljša, kot epoxy! ... sploh če je 5min... 10 ali 30 minutni, kot jih prodajajo v trgovinah.... ...mnogo nazaj sem nekaj eksperimentiral zalepiti ABS s 24h epoxy in sem ga mešal z acetonom in površino ABS tudi malo natopil z acetonom... če je to kaj delovalo, pa ne vem, nisem testiral trdnosti spoja.

ADV kategorija je čist legit nova verzija motorizma. Mene ravno ADV zanima. Ni mi panike, ce je motor mal tezji. Precej bl fajn bi blo da bi bil lazji...ampak z padanjem kg, cena fejst rase. Vazno da ma mal daljsi hod vzmetenja, 21" 17"(18") colske gume. Daj malo terenski. Tko kt se satao vozi po tistmu blatu mene odvrne od motorizma. Da porabis 10min do par h da se izvleces iz tistga, ritje po gozdu me tud ne zanima... Mene recimo zanima, da se lahko kokr tok kvalitetno pelem po vsakmu makedamu, tud po zapuščenih poteh. Traktorskih poteh, tm kjer bi se s spot turingom težko. TET je taka proga. Zato pa takili motorcki kr zadanejo bistvo ADV segmenta.

Servis #Suzuki #MarincSpeedShop

Pa saj to ni enduro, to je adventure z nizkim sedežem, za to ceno je ja top teža, ne moreš tega primerjati s KTM 690 in podobnimi pravimi enduro motorji, ma za to ceno dobiš res dosti, pa še transparentna prodaja in veriga servisev.

Če koga zanima stock teža. Spredaj: 115,6kg Zadaj: 113,8kg Skupaj 229,4kg Baterija je LFP, ki je nekje 2,5kg lažja kolikor manjka do navedenih 232kg v podatkih in homologaciji.

Že dolgo tehnika ni osnovna težava ampak ekonomija. Vse se gleda v luči dobička in ne kvalitete. Z dobro voljo se z manjšim zmanjšanjem dobička pridobi na kvaliteti, ampak spet, nobenemu proizvajalcu ne odgovarja nepokvarljiv izdelek. Še pred 15 ali kakšno leto več, so (avtomobilski) motorji brez težav preko 300kkm, sedaj samo še v določenih okoliščinah, pa vse to z novo tehnologijo in materijali in pa zaradi šparanja.

Daaaaan! Pršla sm se mal hvalt 😎 Z našmu sva kupila hiško, dvorišča je za 6arov, tako da ima naš indijanec dovolj prostora za besneti... Smo pa tud kavčarji... Zaenkrat je vsem vse novo. Tudi box bo dobila, ker drugje pac ne bo mogla bit sama. Sam moremo prvo neko podlago zrihtat, da princeski rit ne zmrzne na kajlicah 20240310_155844.mp4

Sreda 20. marec. Po zajtrku na hitro splanirava potek dneva in greva! A ko prideva do vrat, šele opaziva da dežuje. Nobenemu od naju ni za vožnjo v takšnem vremenu kot včeraj, ko sva bila mokra kot miši. Zato greva peš na raziskovanje okolice. V bližnji trgovinici nakupiva nekaj osnovnih potrebščin in zopet v sobo. Po kavi in malo lenarjenja tudi dež poneha in kreneva z motorji na ogled ene izmed znamenitosti v kraju Trang An. Parkirava motorje in kupiva vstopnici za cca. 3 urno vožnjo s čolnom po reki Ngo Dong. Ta izlet z ponuja priložnost za občudovanje naravnih lepot gora in rek, opazovanje mirnega življenja obrežnih prebivalcev in raziskovanje zgodovinskih znamenitosti. Če bi po končanem izletu šla naravnost domov, to ne bi bila midva. Itak sva morala še malo naokoli in najti še kakšno odročno pot To nama dokaj hitro uspe. Da naju bodo v homestayu nocoj zelo veseli, se zapeljeva po blatnih lužah in uživava v razgledih. Ker pa se dan počasi preveša h koncu, jo počasi mahneva nazaj. Kljub dežju je bil dan prijetno izkoriščen. Ko prideva ven naju preseneti tole dežžž... Raje malo peš na ogled okolice... Hišni kino, bolje tole kot vožnja po dežju... Kasneje se le zvedri in se odpraviva na ogled lokalne znamenitosti Začetek 1km dolge špilje (naravnega tunela) Vožnja po kilometer dol gi jami je zares zanimiva... Na drugi strani... Kulisa iz filma KingKong (otok lobanj) Napad na kuliso - Mass turizem Malo pa je gužve. Vprašanje kako je tule ob pravem navalu? Pokrajina pa kot iz pravljice... Narava je res umetnik... Tudi človek se kdaj potrudi. Otočke v parku povezujejo ponekod takšni kamniti mostovi. Po koncani vožnji s čolnom pa še malo po svoje... Povsem do konca doline je skoraj šlo... Sva morala obrniti... Mostiček iz bambusa. Ga prečkam ali bom moker? Sled poti. Nekaj na motorjih nekaj pa v čolnu.

... SANJSKA ŽENSKA NE OBSTAJA!!! ...SAMO MOŠKI VE, KAJ MOŠKEMU PAŠE.. ...in sva šla na mrzu pir...

Nexx xwed3 carbon pro...prejšnja je šla prisilno v franže...pa sem moral nujno po novo.