Dvorana slavnih

Oda ...😊

Dons je šansa da ženo nategnemo, pol bo en let suša 🙈

Ja je bila kar običajna gužva v Mirni Peči...pa se mi zdi, da manj bajkov kot kako drugo leto, pa nisem redni obiskovalec.....veliko več 4 kolesnikov, kot v preteklih letih....pa za predsednico so menda morali ekstra dovozni prostor naredit, ko se je pripeljala, ker je kar precej široka.....mislim njena Kawa, da ne bo pomote 🤪 En krogec dopoldan, medtem pa mi je žena doma, še enkrat več rešila življenje, z dobrim kosilom 🫶

. .

Sobota 30.3 Mèo Vac - Lung Cu - Meo Vac Ker imava namen še en dan prespati na isti lokaciji, se na današnji potep zopet odpraviva brez kovčkov. Vreme se še vedno nekaj obotavlja, k sreči dežja ni. Najin glavni cilj je Lũng Cú Flag Tower. Potem pa vrnitev v Meo Vac po okoliških poteh. Ceste so ponekod še vlažne od megle Mã Pì Lèng Panorama View Point Otroci preizkušajo srečo pri turistih. Zanimiva poslikava na zgradbi. Takšne skale so povsod na tem delu. Cesto sreče Ha Giang so začeli graditi septembra 1959, po 8 letih pa je bila dokončana. Spomenik mladim prostovoljcem, ki so sodelovali pri izgradnji ceste sreče. Projekt ima skupno dolžino približno 200 km, ki poteka skozi kamnito planoto Dong Van in vrh prelaza Ma Pi Leng do Meo Vaca. Mesto Dong Van Khe Lia razgledna točka Terase v dolini so v vseh možnih odtenkih zelene. Mogočen slavolok z dobrodošlico v Lung Cu. Stolp z zastavo se že vidi v daljavi. Še prej pa postanek z "nulto oznako" kilometrov v kraju Lung Cu. Stolp zastave je bil zgrajen v času dinastije Ly. Zgrajen je bil za označevanje najsevernejše točke Vietnama. Nekaj stopnic je pa potrebno prehoditi do vrha. Ogromna zastava velikosti 54 kvadratnih metrov, ki predstavlja 54 etničnih skupin v Vietnamu. Še ena za spomin. Stolp ima impresivno višino 33 metrov. Lepi razgledi z vrha stolpa. Pokrajina navdušuje. V ozadju Kitajski vrhovi. Pokrajina navdušuje. V ozadju Kitajski vrhovi. Ponavadi za povratek izbereva različne poti. Vmes občudujeva delo narave. In delo pridnih rok. Tu pa tam si pa dava duška kolikor se le da... Noben tovor naju skoraj ne preseneti več, tale je še posebej zanimiv... No, tale naju je pa. Nisva vedela po kateri strani je najbolje priti mimo. Namesto denarja otrokom ponavadi razdeliva kaj sladkega. Še nekaj kilometrov med hribovjem in prispeva nazaj v Meo Vac.

Čist sam sem se pelju v novem, kombinezonu, čeladi in škornjih. Vem, da sem lep, zato me lahko v tišini občudujete 30.3.2024 Foto: Urban Kogovšek

ADV kategorija v motorizmu ni "od danes", pojmovanje pa povsem odvisno, kaj si pod to besedo, oz. "adventure motorcycles" ali "adventure trip" predstavljamo......se je pa ta segment močno razširil glede modelov v smislu uporabe, ker so tudi želje in "potrebe" nas uporabnikov različne.....če gremo na ADV turo npr. v Azijo, kjer je veliko tranzita, tam pa veliko slabega makadama in slabih cest,.... rabimo ene vrste bajk z velikim tankom, več ccm in moči, relativno težak za vso ne-potrebno prtljago, bistven faktor tudi zanesljivost in servisna mreža proizvajalca.......na taki poti je redni servis na 5k km ☹️.....če nam je avantura TET, ali preganjanje po domačih gmajnah, slabo prevoznih kolovozih in pohodniških potkah 😉 pa seveda drugačen bajk, lažji in okreten, servisni interval ni pomemben, niti velikost tanka, ali servisna mreža....

Tinka .... ....ostali dve nista navdušeni glede poziranja 😁...

.

Pa tadrug

Po današnjem zajtrku sem se moral s piciklom nujno odpeljati vsaj do Idrijske Bele, da sem v svojem "vampu" naredil prostor za tisto, kar bo čez dan vseh 7 stanovalcev našega nadstropja "zmetalo" vame.

Danes dinamično brez pavze po domačih bregih, kar dolga, od jutra do večera - do zdaj, ufff sem še kar na adrenalinu, fajn je bilo 🙃

.

...

Petek 29.3. Meo Vac in okolica Še preden dobro odpreva oči, naju zbudi grmenje in bliski v daljavi, ki prihajajo vse bližje (posnetek tule). Ker nama pod toplo odejo ne manjka prav nič, se obrneva še za kakšno kitico ali dve. Žal pa cel dopoldan ne kaže na kakšno spremembo na bolje. Čas si krajšava z javljanjem domačim in obiskom tržnice. Popoldan pa naju že zasrbi desna dlan (samo dodajanje plina), ker sklopke itak nimava. Greva en krog po okolici. Kaj kmalu pa se lepa cesta spremeni v pravo blatno kopel. Glede na količino dežja, ki je padala skoraj vso noč in dopoldan, ni nič čudnega. Odločiva se, da nama tega res ni treba in se obrneva. Spremeniva smer, mogoče bo v hrib cesta lepša, saj menda voda teče navzdol. Tudi ta smer ne obrodi sadov. Gradbišče na celotnem odseku ceste. Prav čuden sistem gradnje cest imajo tu. Po razritem delovišču voziš dva tri kilometre, potem pa kar naenkrat asfalt. Si misliš sedaj pa bo, pa je po kilometru dveh še bolj razrito kot prej. Taki odseki znajo trajat tudi 100km in več. Bonus dodatek pa zopet dež. Nič, greva midva nazaj "domov" in planirat jutrijšnjo pot. A ker nama poležavanje ni ravno pisano na kožo, pozno popoldne, ko padavine zopet ponehajo zopet preizkusit srečo in se popeljeva po okolici. Tokrat uspešno, no le enkrat vmes naju je obrnila vojska. Očitno sva preveč zašla na njihovo območje. Proti večeru se pojavi celo sonce na nebu. Jutri torej vreme bo (upava samo, da po najinih željah 🌞). Ponudba na tržnici. "diši" po posušenih ribah. Tele pa še migajo... Rezanci, na kilograme ali na metre??? Hojldrija mesarija... Vakuumsko pakirani suhomesnati proizvodi... Ni, da ni le številke so bolj majhne... Vsega pomalo... Koslinica, traktor, agregat. Akumulator polnijo z namodernejšim pametnim polnilcem Kar ti srce poželi... Lahko tudi klasika iz 60-ih. Vmes se naju vreme usmili, da lahko narediva kak kilometer. Podava se proti razgledni točki... in naletiva na gužvo... Le zakaj vozijo vsi proti nama? Kaj kmalu ugotoviva, zato tudi midva obrneva. Spet na trdnih tleh. poizkusiva v drugo smer... Da si ogledava mestece Meo Vac od zgoraj. Spet čudovita pokrajina... skoraj sem zvočni zid prebil med njivani. Poti imajo betonirane, tako da je vožnja prav zabavna. Nekje proti koncu tele bova obrnila, a tega tule še nisva vedela... Zaustavil naju je vojak in nama s kretnjami pokazal, da morava obrniti. Ok sva šla preizkusit v drugo smer. Zanimivo, da so vse te potke vrisane v Osmand mapi. @SuNa v akciji. Prehud klanec, da bi prebila zvočni zid. Ena od vpadnic v mesto Meo Vac. Naenkrat skozi odprta vrata balkona zaslišiva cviljenje in kruljenje. Možakar je na mopedu pripeljal 100 kilskega pujsa. Pomoje ga je kur..la "pa kaj si to pripeljal za večerjo. A ti nisem zajca naročila" Potem, ko sta ga stehtala, je uvidela, da je storil dober posel. Očitno zato tako vesel nasmeh na njenem obrazu. Jutri pa bo. Vreme mislim

Hir I Kam, Hir I Go, Hir I Kam Bek Na Kofe.

Bohor, Rogaška

Danes sem se imel namen s picikllom odpeljati na "u Kurnk", ker se ne spomnim, če sem ga po svoji prometni nesreči tam že kdaj pil, vendar mi je današnje vreme to preprečilo , in sem moral to prestaviti na enkrat v prihodnosti, ko mi bo vreme to dovolilo, in se m bo to ljubilo ...

Pomaranča Ptuj

Sem jo ucrl kot zajec da ni bilo treba potice pa prate pripravljat Podgorje pa za makaronarji čez, k sosedom... sem naredil obvoz čez Jelovice da sem si Šavrinske bregove ogledal v križišču desno Praproče so pa čisto blizu in tam še niasem bil... pa se je spalčalo, da sem se lahko odžejal Laniše pod Kraškim robom malce zlovešče, da bi kak šlepar ograje ne prebil neomajni čuvaj v Mikci-h HUM s pokopališča ujet oldtimer čaka boljših časov, pa sploh ni slab videti Kotli so bili v prvotnem planu Waterfall pa cel kup folka to so pa ta obnovljene hiške za najem pa z glavne ceste spet po ovivnkih, eden prvih rondojev v Istri še en hiti pregled Buzetske gorske dirkalne steze pogledat Kaštel Petra Pilosa Lanišče pa klance, Oprtalj... slap Butori ob cesti potem pa kartiza polna, jaz pa v Momjan, Kučibreg, me spomnil na dom..., Belvedur, pa Črni kal, potem pa brž domov...

Siva pot, vodi me tja, kjer so prijazni ljudje, kateri mi bojo skuhali dobro kofe.

Iskanje velikonočnega zajčka

.

Robi zdravo, še migam, se pa staram. Ta teden sem imel motor na servisu, v zadnjih dveh letih sem naredil skupno le 2000 km, tudi e-kolo lani ni imelo 10 daljših tur. Malce sem se polenil, ne prija mi vročina, zato bom letos zastavil svoje miganje že sedaj. Ja pa drugo leto jih bo 70. Počasi se aktivno življenje izteka. Bil sem v San Franciscu trikrat pri hčeri. Vsakič sem se dvakrat peljal s kolesom čez Golden Gate, kar je bil zame vedno poseben dogodek. Pravi kolesarji so bolj v hribih, višina tja do 700 m, kjer je manj prometa in bolj varno. Klanci so bolj kratki, ampak strmi, tako kot za tvojo hišo proti Razpotju. Motoristov je pa zelo malo, pa naj bo to februar ali julij, mraza ni. Ne vem zakaj ja tako. Mogoče je problem tudi varnost na cesti. Drugače pa so tereni (izhodišče smo imeli v Silicijevi dolini), sploh za ležerno kruzanje po bolj stranskih cestah. Da najameš motor tam ni poceni, zavarovanje je drago. Ko se malce ogreje se s kolesom pripeljem do Marofa in greva skupaj v Belo. Pripenjam par slik iz Kalifornije: Univerza Stanford (njihov znak, zadaj univerza), Painted Ladies (lesene hiše, Viktorianski stil, zgrajene 1892-1896, potres in požar leta 1906 jih ni uničil), požar je uničil veliko sekvoj v enem od naravnih parkov (po treh letih se ene obraščajo), Cable car (leseni tramvaj, poganja ga jeklenica pod cesto, ohranjene še tri linije od 23, sistem zgrajen 1873-1890), kolesarjenje po makadamski rekreativni cesti ob zalivu, Chase Center (dvorana ekipe Golden State Warriors), Univerza Berkeley, popotnika s prikolico, Golden Gate v meglici, kolesi na vlaku proti San Franciscu (16 $ v obe smeri, za penzionista samo pol toliko, 70 minut vožnje v eno smer).

Čez 10 dni mi bo potekla registracija "moje prdalce" (by my darling) / skuterja, in jutri bom šel registracijo podaljšati kar z dežnikom (200 metrov od naše hiše), ker mi letos še ne bo potrebno narediti tehničnega pregleda. Na v Bar Valdoltra še vedno nisem pozabil.

@Kugelschreiber https://www.mitas-tires.com/en/about Čisto spodaj... Trelleborg je kupil komplet ČGS, ki je bil prej lastnik ostanka Save (Savatech). Različne programe je umestil med svoja podjetja, to pomeni razdrobil Savatech, sedaj pa počasi prodaja posamezne dele; recimo, da si bo tako hitreje povrnil kupnino...

Kr nekam 😁

ja, tako kot si napisal, verzij in opcij je veliko. tehtanje je med, kok bom dal, predvsem pa zakaj bom dal in kje se bom vozil. Moje mnenje, pa nikakor ni preveč relavantno ampak je moje: -stil vožnje, se bom šel hardcore offroad, palil in žgal povsod...ni druge, je vsaj po mojem mnenju kove 450 rally najboljša budget varianta rally motorja, z definitivno dobrimi komponentami, dobro in premišljeno sestavo, ter minimalno predelavo zlahka zmagovalec -sem "starejši guspot" ki se grem mal advenčr turizma, ja potem je 450MT zlo zanimiv. Ali sem mlad in prvič vstopam v ta segment...450MT -rabim en moped ki zmore vse, hkrati pa je tko brihten z elektronsko podporo, da bolje pelje od mojega znanja. 790/890 adventure. Absolutno. Se peljem 1000km, nato pa grem na makedam ali zajeban teren (če obvladam) spet ktm/husa..v segmentu 790/890/901 Kaj je bolje in kaj ne je prekleto subjektivna ocena, povezana s stilom vožnje, željo kje in kako se bom vozil ter zakaj...in pa seveda finančnim stanjem lastnika. Namreč velika razlika je med imeti en motor za vse ali imeti 2 motorja in vsak je bolj prilagojen nečemu kar počnem. blatnik je opcija, tako kot cevna zaščita.

.

Lani sem tukaj v Vietnamu uporabljal Garmina. Vmes je parkrat malo kolcal, ampak sva srečno našla vse poti, ki sem jih prenesel iz googla z malo telovadbe in kablovja. Zemljevid sem uporabljal OpemMaps po nasvetu soforumaša @Snečer. Ker sem uporabljal navaden avtomobilski navigator, je bil problem dež, ki pa sva ga na srečo imela samo en dan. Letos je zgodba drugačna. Namensko sem za potrebe navigacije kupil Telefon BlackWiev BV9200. Aparat je precej robusten in nudi vse kar nudijo moderni telefoni. Naložil aplikacijo Osmand in karto Vietnama. po 1200 kilometrih poti lahko zapišem, da se obnese odlično. Že doma sem ga zaradi malenkost drugačnega "rokovanja" uporabljal pri meni znanih poteh, da sem spoznal kako vodenje in priprava poti deluje. Sprva zaradi veliko možnosti pri nastavitvi deluje malo begajoče. A ko sem spoznal možnosti aplikacije, lahko napišem, da je zelo enostavna za uporabo. Dvevno pot kreiram na računalniku z vsemi točkami in zanimivostmi za ogled nato pa z možnostjo, ki jo ponuja Goo... prenesem v telefo. Prednost nič kablov. Telefon sam ne potrebuje zunanjega napajanja do 6h - svetlost ekrana na 30% vidno tudi ob močnejši svetlobi. 2x, ko je dnevna pot trajala dlje sem uporabil kar "powerbank". Telefon uporabljam tudi kot dotopno točko za WiFi, kartica lokalnega ponudnika Vietel 5gb dnevo. Menda je tudi tukaj na severu Vietnama pokritost dobra, živi bili pa videli...

To vidim pri Kove kot veliko prednost. Cena materiala te ne pride niti 100€. Servis pa lahko narediš sam in garancija velja. To je ravno za take patrone kot sem sam ko nobenemu drugemu ne zaupam razen sebi

/

globoka

Po "neznani" Istri 😁

v hrib. Kwa pa.

Ker do sedaj forum ni deloval, in ker enake stvari objavljam tudi na FB, sem besedilo na FB kar ""izrezal z windows škarjami" zato ga bom tudi objavil le kot fotografijo, in tudi željeno fotografijo mi je uspelo najti...