Dvorana slavnih

Blink

sreda 3.4. Cao Bamg - Ba Be Lake (jezero) Ponovno je čas za premik in odkrivanje novih lepot Vietnama. Jutro je soparno in vroče, zato se pošteno spotiva preden sploh odrineva na pot. Prav prijetno je sesti za krmilo najinih konjičev in se ohladiti. Okvirni plan je, da si poiščeva spanje nekje v okolici jezera Ba Bể. Tu bova zopet ostala dva dni in se podala v raziskovanje okolice. Jutranja rutina. Hica že pritiska... Izhod iz mesta. Tule se prične 10 (deset) pasovna cesta. Banzaiiiii! Samo kaj, ko je omejitev za motocikle le 40km/h... pa vse s kamerami pokrito. Dajva bolj na izi! Še malo preučevanja spomenikov pretekle zgodovine. A greš na avtobus? Me sprašuje @SuNa Zagleda jezerce v daljavi in seveda morava najti stezico, ki vodi tja. Parkirava pred turistično kmetijo in se razgledava naokoli. Splav iz bambusa, mu je za zaupat? Ribič poskuša srečo. Veslo je veliko kot pri nas lopatka za moko. Privoščiva si jeno kafe... Glej, glej, babe so že čisto blizu. In zaslužen Saigon po končanem prešvicanem dnevu. Kje drugje kot na balkonu sobe s pogledom na riževa polja...

Tehtanje modela 800x rally. S polno posodo za gorivo in dodano heavy duty aluminijasto šus plato 176kg. Ta model je med vsemi tremi najlažji,ima drugačna kolesa,subframe,nima abs in spredaj en disk namesto dveh,odsotne so tudi stopalke za sopotnika in zadnji prtljažnik, 5 kg je lažji tudi izpuh,rezkani križi... V primerjavi z 800x pro so težo oklestili za dodatnih 15kg.

. ... tole bi lahko dal tud v temo "Kaj vas je danes spravilo v dobro voljo"

.

Ni panike. Normalen jugozahodnik.

...bolj bi pasalo...punk is not dead....

. .... dobro jutro, đeezeriiiiiiiii

Torek 2.4. Cao Bằng - Loop Danes ponovno start iz mesta Cao Bang. Namen imava obiskati jamo Động Ngườm Ngao in slapove Ban Gioc. Zopet naju je pot peljala tik ob kitajski meji. Ob ogledu naravnih znamenitosti nama je dan kar prehitro minil. Danes ni dodatne prtljage, samo nahrbtnika. Zato je odhod precej olajšan. Prvi postanek opraviva pri domačih rokodelcih. V kovačnici nastajajo različni izdelki. Tudi ženske pomagajo pri ustvarjanju. V glavnem kujejo različna rezilna orodja. Vseh vrst in oblik. Idilična hiška ob vodi. Žal je povsod veliko smeti. Tu odnosa do narave še ni... Most iz bambusa. čeprav ne v najboljšem stanju me je zdržal. Vhod v jamo Động Ngườm Ngao. Jama je bila odkrita leta 1921 in odprta za turizem 1996. Jama je dolga 2769,6m in globoka 61,1m V turistične namene je odprt le del jame v dolžini 945,8m. Kapniški blok ima obliko lotosovega cveta. Ponekod se prehodi zelo zožijo. Sem moral skoraj po štirih... In se na drugem koncu razširijo v ogromne dvorane. Še ena skupna za spomin. Izhod iz jame. Precej višje, kot je bil vstop v jamo. Greva naprej, do slapov. Zaradi poroke so zaprli celo ulico. Ker nisva med povabljenimi, morava najti obvoz. Slapovi Detian ali slapovi Bản Giốc so skupno ime za dva slapova na reki Quây Sơn, ki prečkata mednarodno mejo med Kitajsko in Vietnamom. Slapovi Ban Gioc veljajo za enega največjih in najbolj očarljivih vietnamskih slapov. Pot nadaljujeva vzdolž kitajske meje. Še obvezen postanek ob mejniku. V ozadju na drugi strani je identičen, a ta je kitajski. Naravni tunel, mogoče malenkost povečan. Postanek po poti, In počasi nazaj proti "domu" Glede na precej kaotičen promet, sva do sedaj videla le eno nesrečo. Kmalu bi imela vietnamsko kozo za večerjo Pastir se ne sekira, če bi bila ena manj. Do nastanitve se zapeljeva skozi tržnico. Ni videti, saj sva pozna in je vse pospravljeno.

Bohor, Rogaška

Jadranovo. Jo butneš dol do plaže. Ledenice..iz Vinodolca na Podbilo. Razgledna točka stari grad ledenice Lukovo Pot na Veliko rujno. Iz Starigrad greš

Tudi noter je taka kot mora bit...

kozarce kupujem

Jaz sem spet v Črni Gori, potres tu sploh ni tema. Na seatanku nas je vsaj 20 in gospa pobira naročila za kavo, kraču, dužu, sladju, gorču …. Pride ona s polnim pladnom in sprašuje kaj je kdo naruču in tala. Jo vprašam kako si zapomni katera kava je kakšna. Pa mi odgovori: “Sve su iste.” 😂😂😂

Yamaha servis #MarincSpeedShop

Ponedeljek 1.4. Cao Bang Loop Cao Bang je mesto blizu kitajske meje. To bo najina odskočna deska za obisk par zanimivosti na tem območju. Prvi dan sva se namenila obiskati Núi Mắt Thần - Angels Eye Mountain in začetek poti Ho Chi Minh v kraju Pack Bo. Seveda pa sva pred tem morala opraviti še servis (menjavo olja) na najinih kobilicah. To sva uredila na Honda servisu v mestu. Včeraj sva se dogovorila, da se na servis oglasiva ob 7:30. Tam sva bila par minut pred dogovorjenim časom. Kar naenkrat so vsi zaposleni zapustili stavbo in se postrojili pred poslopjem. Očitno ima njihov minister za delo še bolj rigorozne ukrepe za preverjanje prisotnosti na delu, saj se pred pričetkom fotografirajo. Torej, če te ni na sliki, nisi bil v službi. Bodite pozorni na koncu posnetka, ko zadnji moment prihiti zamudnik. Zamenjava olja je bila končana tik tak in že sva se podala na najino prvo točko ogleda za ta dan Angels Eye Mountain. Zadnji del poti se zelo strmo spusti po pobočju. Slike ne prikažejo dejanskega naklona. K sreči ni bilo blata. Ker tam očitno še nikogar ne moti vožnja po travnikih in stezicah, sva si kot toliko drugih to privoščila tudi midva. A ni trajalo dolgo. Sprednja zračnica je počasi začela puščati. Potrebno se bo čimprej obrniti, da še splezam nekako po hribu nazaj in v bližnji vasi poiščeva pomoč. Ko se vračava, srečava možakarja, ki je na zadnjem delu motorja prevažal drva. Nakaževa mu s kretnjo, da je guma spustila. Pokaže, naj mu slediva do križišča. Tam pokliče soseda in mu pojasni najino težavo. Ta poišče novo zračnico in vzame v roke bankovec za 200.000 VND (cca. 7,5€) in takoj se zmenimo za posel. Vsa vas se je skoraj zbrala okrog naju. Očitno sva jih zabavala . Po montaži kreneva dalje. Naslednji postanek ni bil načrtovan, a ker sva zagledala reklamo za jezero Ho Thang Hen, se odločiva za obisk. Za 20.000 VND (0,75€) po osebi sva si ogledala dve zanimivi jami in se zapeljala del poti okrog jezera. Nato nadaljujeva pot do mesta Pác Bó. Za vožnjo z električnim avtom, ogled pagode, muzeja in jame Pac Bo sva odštela 40.000 VND (cca. 1,50€) po osebi. Visoka vlaga in vročina sta pripomogla, da sva se pošteno spotila na poti v jamo in nazaj. Ker pa se že cel čas voziva na obmejnem območju, se zapeljeva tudi do samega konca - mejnega prehoda s Kitajsko. Žal se morava tu obrniti, ker nimava pogojev za prečkanje. Pa pustimo še kaj za drugič. In odpujsala sva domov. Rdeče puščice na kupu. Servis Honda v mestu Cao Bang. "Štemplanje" na vietnamski način. Rdeča puščica v rokah mehanika. Beli puščici so spustili "kri". Ta deveta gora bo najbrž prava. Zares veličasten pogled. Žal slike zaradi meglic ne prikažejo vse lepote. Srečo imava, da je podlaga suha. Prijazen domačin. Mi2 pred očesom. Malo po tem se je pa zgodilo... Rdeča puščica je bila skoraj bosa, drugače bi se še lep čas podila po livadi. Možakar v oranžni majici naju je pripeljal do mojstra. Nato se je zbrala cela vas, da vidijo kaj se dogaja... Med opravilom je bilo precej smeha...Po opravljeni menjavi zračnice se odpraviva naprej... Vhod v park okrog jezera Thang Hen Jezero Ho Thang Hen Jama Đong Ham Huong. V sklopu parka so tri jame. Tale je najlepša. Še posebej ko najdeš elektroomarico in si prižgeš luči... Jama Đon Thanh Binh. Zanimivo, da sva bila edina obiskovalca. Kar naju ni prav nič motilo. Še malo borbe v stilu Crocodile Dundee. Sami stožci. Igra narave. Bo res treba do meje. Električna vozila prevažajo turiste od ene znamenitosti k drugi in v obratni smeri. Svetišče Ho Chi Minha v obliki pagode. V notranjosti je veličasten zlati kip Hoja, ki sedi na prestolu. Poleg svetišča je muzej... ki skozi razstave, fotografije in spominke pripoveduje zgodbo o življenju strica Hoja. Povzpeti se morava še do jame, v kateri je živel Ho Chi Minh nekaj tednov. Jama je majhna in dobro skrita. Postelja ni bila preveč udobna. Še bambusova koča malo višje nad jamo. Tudi ta ima bolj trdo podlago za spanje. Da se malo ogrejem pred spustom v dolino. Sprehajalna pot se vije ob potoku suối Lê Nin. Pac Bo je izbran za izhodišče (Km0) ceste Ho Chi Minh. Greva kar s tem nazaj? Naprej pa ne gre več. Bo treba obrniti. Za tole stavbo so pa največji prizvajalci vsega... Ura pol šestih zvečer in sonce počasi ugaša...

Ata Goof z hčerama Loti in Lucy 🥰

Naš Bil in njegova prijateljica Pika iz Logatca na Malem Lošinju leta 2006 v kamu Čikat. Oba sta že kar nekaj let pokojna.

Tinka .... ....ostali dve nista navdušeni glede poziranja 😁...

Oda ...😊

...ni domač ...je pa šihtni 😇...današnji 😁

Dobr tek! 🍩 taprava!

mi2 s Skalarjem mava rezervirano pri Mileni. Ur pa res ne vem, ker bova še mal okrog bluzila.

Bilo kuda, Roberto sa biciklom na svuda ...

Gledam murje v Murski Soboti 😁

Ni toplo, okrog 10 celzijev, je pa dež, od Godoviča do idrije. V ridah so nove mize. svinjaki nič bat, čik se da stlačit v fugo. Če bo miza prosta. Ene so že rezervirane. Kot punkti na plaži.

če razumem sliko: ata ima zaprta usta in je tih, ženski del pa odprta ? zelo življensko😆( hahahahahahaha)

nimam.. sve pare spičkio na kombinezon, čelado in škornje ... sem pa lep

Pomaranča Ptuj

Sobota 30.3 Mèo Vac - Lung Cu - Meo Vac Ker imava namen še en dan prespati na isti lokaciji, se na današnji potep zopet odpraviva brez kovčkov. Vreme se še vedno nekaj obotavlja, k sreči dežja ni. Najin glavni cilj je Lũng Cú Flag Tower. Potem pa vrnitev v Meo Vac po okoliških poteh. Ceste so ponekod še vlažne od megle Mã Pì Lèng Panorama View Point Otroci preizkušajo srečo pri turistih. Zanimiva poslikava na zgradbi. Takšne skale so povsod na tem delu. Cesto sreče Ha Giang so začeli graditi septembra 1959, po 8 letih pa je bila dokončana. Spomenik mladim prostovoljcem, ki so sodelovali pri izgradnji ceste sreče. Projekt ima skupno dolžino približno 200 km, ki poteka skozi kamnito planoto Dong Van in vrh prelaza Ma Pi Leng do Meo Vaca. Mesto Dong Van Khe Lia razgledna točka Terase v dolini so v vseh možnih odtenkih zelene. Mogočen slavolok z dobrodošlico v Lung Cu. Stolp z zastavo se že vidi v daljavi. Še prej pa postanek z "nulto oznako" kilometrov v kraju Lung Cu. Stolp zastave je bil zgrajen v času dinastije Ly. Zgrajen je bil za označevanje najsevernejše točke Vietnama. Nekaj stopnic je pa potrebno prehoditi do vrha. Ogromna zastava velikosti 54 kvadratnih metrov, ki predstavlja 54 etničnih skupin v Vietnamu. Še ena za spomin. Stolp ima impresivno višino 33 metrov. Lepi razgledi z vrha stolpa. Pokrajina navdušuje. V ozadju Kitajski vrhovi. Pokrajina navdušuje. V ozadju Kitajski vrhovi. Ponavadi za povratek izbereva različne poti. Vmes občudujeva delo narave. In delo pridnih rok. Tu pa tam si pa dava duška kolikor se le da... Noben tovor naju skoraj ne preseneti več, tale je še posebej zanimiv... No, tale naju je pa. Nisva vedela po kateri strani je najbolje priti mimo. Namesto denarja otrokom ponavadi razdeliva kaj sladkega. Še nekaj kilometrov med hribovjem in prispeva nazaj v Meo Vac.

Kr nekam 😁

Aa

Petek 29.3. Meo Vac in okolica Še preden dobro odpreva oči, naju zbudi grmenje in bliski v daljavi, ki prihajajo vse bližje (posnetek tule). Ker nama pod toplo odejo ne manjka prav nič, se obrneva še za kakšno kitico ali dve. Žal pa cel dopoldan ne kaže na kakšno spremembo na bolje. Čas si krajšava z javljanjem domačim in obiskom tržnice. Popoldan pa naju že zasrbi desna dlan (samo dodajanje plina), ker sklopke itak nimava. Greva en krog po okolici. Kaj kmalu pa se lepa cesta spremeni v pravo blatno kopel. Glede na količino dežja, ki je padala skoraj vso noč in dopoldan, ni nič čudnega. Odločiva se, da nama tega res ni treba in se obrneva. Spremeniva smer, mogoče bo v hrib cesta lepša, saj menda voda teče navzdol. Tudi ta smer ne obrodi sadov. Gradbišče na celotnem odseku ceste. Prav čuden sistem gradnje cest imajo tu. Po razritem delovišču voziš dva tri kilometre, potem pa kar naenkrat asfalt. Si misliš sedaj pa bo, pa je po kilometru dveh še bolj razrito kot prej. Taki odseki znajo trajat tudi 100km in več. Bonus dodatek pa zopet dež. Nič, greva midva nazaj "domov" in planirat jutrijšnjo pot. A ker nama poležavanje ni ravno pisano na kožo, pozno popoldne, ko padavine zopet ponehajo zopet preizkusit srečo in se popeljeva po okolici. Tokrat uspešno, no le enkrat vmes naju je obrnila vojska. Očitno sva preveč zašla na njihovo območje. Proti večeru se pojavi celo sonce na nebu. Jutri torej vreme bo (upava samo, da po najinih željah 🌞). Ponudba na tržnici. "diši" po posušenih ribah. Tele pa še migajo... Rezanci, na kilograme ali na metre??? Hojldrija mesarija... Vakuumsko pakirani suhomesnati proizvodi... Ni, da ni le številke so bolj majhne... Vsega pomalo... Koslinica, traktor, agregat. Akumulator polnijo z namodernejšim pametnim polnilcem Kar ti srce poželi... Lahko tudi klasika iz 60-ih. Vmes se naju vreme usmili, da lahko narediva kak kilometer. Podava se proti razgledni točki... in naletiva na gužvo... Le zakaj vozijo vsi proti nama? Kaj kmalu ugotoviva, zato tudi midva obrneva. Spet na trdnih tleh. poizkusiva v drugo smer... Da si ogledava mestece Meo Vac od zgoraj. Spet čudovita pokrajina... skoraj sem zvočni zid prebil med njivani. Poti imajo betonirane, tako da je vožnja prav zabavna. Nekje proti koncu tele bova obrnila, a tega tule še nisva vedela... Zaustavil naju je vojak in nama s kretnjami pokazal, da morava obrniti. Ok sva šla preizkusit v drugo smer. Zanimivo, da so vse te potke vrisane v Osmand mapi. @SuNa v akciji. Prehud klanec, da bi prebila zvočni zid. Ena od vpadnic v mesto Meo Vac. Naenkrat skozi odprta vrata balkona zaslišiva cviljenje in kruljenje. Možakar je na mopedu pripeljal 100 kilskega pujsa. Pomoje ga je kur..la "pa kaj si to pripeljal za večerjo. A ti nisem zajca naročila" Potem, ko sta ga stehtala, je uvidela, da je storil dober posel. Očitno zato tako vesel nasmeh na njenem obrazu. Jutri pa bo. Vreme mislim

Servis #Suzuki #MarincSpeedShop

Če je rob Pokljuke domače okolje, je pol tole čisto domača žival.