Dvorana slavnih

Sobota 6.4. Vu Linh - Hoa Binh Včeraj sva se pri večerji pridružila mlademu nizozemskemu paru Ulfu in Nicole. Na poti sta že osem mesecev. Na potovanju uporabljata pretežno javni prevoz, občasno pa si tudi zaželita malo vetra v laseh in si najameta kakšen manjši motor ali skuter. V Hanoiu sta najela motorje in se za en teden podala v gorate predele Vietnama. Nato se vrneta v Hanoi in se z letalom odpravita na jug, kjer se bosta po nekajmesečnem premoru srečala s starši. Izmenjamo si nekaj informacij o "must see" lokacijah tako drugod po svetu, kot tukaj v Vietnamu. Zjutraj se poslovimo, si zaželimo srečno pot in se odpeljemo vsak svojim dnevnim načrtom naproti. Vreme je dokaj kislo, a na srečo suho. Tudi današnja pot naju vodi mimo manjših vasic, z nasadi riža in tokrat tudi čaja. Zgodaj popoldan prispeva v Hoa Binh. Na hitro se razpakirava in se brez prtljage zapeljeva še do bencinske črpalke in natočiva gorivo. Je precej lažje, kot pa sredi dneva, polno otovorjena. Ko se vrneva, na terasi splanirava kam jo mahneva jutri. Zvečer naju lastnik hotela povabi na klepet s svojo družino in pokušino lokalnega sadja. Ob prijetni družbi se večer kaj hitro prevesi v noč, tako da se posloviva in se odpraviva k počitku. Tradicionalna noša tukajšnjih žena. Nizozemski par Ulf in Nicole. Aja, pa midva tudi. Pozna se sušno obdobje, vodostaj je zelo nizek. Riževe terase se zamenjajo s čajnimi. No blat, no fun. Pagoda sredi jezerca. Sva že blizu? Še prej bo treba mimo riževih polj ... in bananovih nasadov. Tako občasno preveriva drug drugemu, če je prtljaga še na mestu. Na srečo, je še vedno vse na svojem mestu. Open office. Okolica današnje namestitve je skrbno urejena. Danes sva tu edina gosta. Večer zaključiva v prijetni družbi ... lastnika in njegove družine.

Nedelja 7.4. Hoa Binh - Hai Phong Zjutraj naju na terasi pričaka zajtrk - Bánh Mì je vietnamska beseda za kruh, vendar se nanaša tudi na posebno vrsto bagete, ki je napolnjena z različnimi slastnimi nadevi. Slike le tega ni, ker sva ga snedla kot keks. Za posladek dobiva še mango in pasijonko. S polnimi želodčki se spakirava, posloviva od prijaznih gostiteljev in se podava na pot. Žal naju ves čas spremlja gosta megla, takšna, da bi jo lahko rezal, bi dejal palček Smuk. Cesta je bila mokra od megle, zaradi gostega prometa pa se je ves prah spremenil v blato in del tega je končal na nama. Temu primerno sva bila tudi umazana od glave do pete. Vožnjo zaključiva v lepo urejeni četrti mesta Hai Phong. Po obilnem zajtrku dobiva še sadje in pasijonkin smoothie. Nekaj sadežev dobiva tudi za popotnico. Vreme danes ne sodeluje z nama.Od tu naprej naju je spremljala gosta megla, ceste pa mokre kot v dežju... Skoraj celo pot močno prši iz megle. Rezultat je viden na naju in motorjih. Zato se nekaj kasneje pri lokalnem mehaniku zaustaviva, da namaževa verigi. Ogromen krožjak, skoraj v vseh so tudi motivacijska sporočila "politička nastava" Hitra cesta za motoriste ni plačljiva, zato se zapeljeva skrajno desno kjer je predviden prehod za motorje.. Predel, kjer kamnoseki izdelujejo zadnja počivališča. Kolikor denarja, toliko nadstropij. In že sva v predmestju Hai Phonga. Ogromna tovarna LG. In rafinerija. Večina bencinskih črpalk je prav te blagovne znamke. Ti ogromni tovornjaki imajo v prometu absolutno prednost. Z njimi tu zares ni heca. Prispela. In čas za za jeno kafe po naših merilih. Tudi cena je bila temu primerna. V takšni mestni četrti bova nastanjena. Mestna četrt, ki je povsem drugačna kot ostalo v Vietnamu. Seveda, je na vhodu varnostnik in v to četrt pušča samo tam stanujoče. Hitro vso tehniko na polnilce... In nato v moderni prodajni center, ki je seveda v zaprtem delu mestne četrti. Čisto so se amerikanizirali. Pa tako so se "klali" z ameri in borili proti njihovem vplivu. Tudi peš se nama ne ljubi več. Le kam naju najprej zanese pot, če ne med sadje. Cene višje kot na tržnicah. Še vedno pa eksotično sadje zelo poceni... tako, da ne greva domov praznih rok... Jabolka pa imajo ceno, ni kaj. Kg cca. 7,35€ Nobenih karejev?! A jih vržejo stran? In že sva nazaj v najinem stolpiču. tu ostaneva 2 dni...

Kozara…Manjaca…Istocni Drvar…Drvar…vse to po nekih makadamih…gozdnih poteh…😉…

Bil, bil😎

. ... in še en današnji umirjen vtis ... res, da je jadranka danes čist prazna ... ampak vseeno je na njej še dovolj adrenalina ... tako da sem na koncu malo pred Reko, v krožišču kljub vsemu zavil še na levo, namesto domov, na desno ... in si privoščil še malo miru ps. .... sicer pa ... zmer bolj zastopim "starejše občane" ... ki si od vsega skupaj najbolj želijo samo še mir

Kje se on NE klati ... je vprašanje 😇

Pozz. Da se malo oglasim po dolgem času.🤪 Ja, zadnje mesece sem preživel ob pisanju nove knjige, ki je tik pred tiskom, zato sem imel bolj malo časa za kaj drugega razen službe in treningov. Knjiga 17.000km po in do Svilene ceste (Kirgizistan, Uzbekistan, Kazahstan ) in še mal v Černobil in domov bo ugledala luč še ta mesec. Več podrobnosti pa ob izidu.😇 Sem pa po 11 letih sem spet občasno za volanom tovornjaka, prav sede mi. Od moto nesreče še nisem gonil tovornega volana. 😇 Ampak s trdim delom, treningi sem uspel pridobiti nazaj zdravniško. 20240222_113133.mp4 Del rehabilitacije je vsakdanji trening na fitnesu in tudi danes ni nič drugače...še vedno z brado.🤪 Počasi postajam tisti motorist, ko se dejansko vsedem na motor samo takrat ko grem na par tisoč ali pa deset tisoč plus kilometrov trip. Ali je to starost, modrost ali pa samo moja kaprica, ne vem.🤔 Ker je bil lep vikend me Karmen mal podraži, če jo bom kam peljal z motorjem.😎 In resno se zamislim🤔, saj res, letos sploh še nisva ogrela gum. Večkrat mi pridejo tisti momenti, ko imam vsega poln qrac in potem pridejo tisti momenti, ko si rečem pa leeej kako lepi oblaki...🤣 In ta sobota je bila takšna, leeej sonce in oblake.🤣 Pa sva se zapeljala mal okrog hiše... Pa ni problema, če me kdo ni dobil na domu, da mu zaje... dan. Tu sem za vas, delam tudi na daljavo.😂 Izlet je potekal v vodno gurmanskem slogu. Še dobro nisem štartal že sva jedla pri Hladet ( Veliki Gaber)😋 Tu še vedno z brado. 🤣 Karmen gratinirane školjke jaz pa beybi ribs.👌 Fotka na gradu Bogenšperk, ker ga imava ravno za hišo. Nazaj domov obrit na letno verzijo, potem pa na ljubljansko Barje kjer sem kljub neprimerni izbiri motorja iskal ptičjo opazovalnico po barjanskih makadamih. Žal so jo podrli s tisto lepo leseno potjo do nje, ker je bila dotrajana in nevarna, nove pa niso naredili. Žalosten, sej lahko držim jezik za zobmi, samo na mojem frisu so se ob tem lahko prebrali podnapisi.😁 Po dolgem času sva se ustavila ob Rakitniškem jezeru in seveda spet malo jedla... Karmen ričet, jaz pa golaž.👌 Problem je samo ker moram potem še več kot pol njenega naročila pojest, ker moja 🐾 res je kot mali ptiček, mal pokljunčka in je konec.😁 Obiskat greva še Cerkniško jezero kjer sem preživel svoje otroštvo... ter Bloško jezero kjer sva malo uživala na sončku in lizala Colo.😎 Na poti po tej naši deželici pa nisem več vedel ali mi skoz blendajo ali so ceste tako luknjaste.🤪 Od tam pa nisem mogel mimo Horsburgerja v Tivoliju. Karmen več ni mogla jest zato sem pa jaz naročil z dodatno plesko🤣 Moja trenutna postava je na fotografiji. Vidi se da nekaj treniram, se pa tudi vidi, da če mi kdo ponudi kos torte, ga vzamem.😋 Doma si privoščiva še kopel in v posteljo, kjer so se prave dogodivščine šele začele😈. Ampak to je samo najino.🥰 Ker sem se obril sem vsem čudn. Pa kaj ne bom saj sem še sam seb ....😳 Od vse tegobe sem si narisal brke in šel ven. Soseda z narisanimi obrvmi pa mi je rekla, ko me je videla, da nisem normalen🙄🤣 Lp 🤠&🐾

.. sej ne vem, al bi se smejal al jokal... @maus bi najverjetneje napisu "valam se" ..

Nedeljska 😎

Petek 5.4. BaBe Lake - Vu Linh Včeraj zvečer odločiva, da bova zjutraj preizkusila srečo in se še pred pričetkom del na odseku ceste okrog jezera podala mimo zapore. V kolikor nama to ne uspe, se nama bo približno 160km pot podaljšala za okoli 100 km. Sreča ima rada pogumne in uspelo nama je. Očitno nisva bila edina teh misli, saj je bil ta odsek ceste najbolj prometen v tem času. Ker sva se hotela izogniti večjim prometnicam, naju pot danes spet zapelje med odročne vasice. Z zanimanjem si med vožnjo oglejujeva tradicionalne hiše, še vedno krite z naravnimi materiali namesto modernih kritin. Danes za spremebo moška slika za slovo. Hitro se podava čez zaprt del ceste. Par kilometrov je že asfaltiranih... Delavci nekaj naprej pripravljajo robove in škarpe. Na drugi strani zapore naju že pričaka usmerjevalec prometa. Zapeljeva se še do jezera in ugotoviva, da nama res ni namenjen izlet s čolnom, saj so že sredi jezera. V jutranjih urah je sredi vasic trgovanje v polnem razmahu. Tudi stebla bananovcev, ki ne rodijo več, ne gredo na kompost. Verjetno kot krma živini. Prašne poti imava najraje. Skoraj ne mine dan brez njih. Imava srečo, da je suho... Idilične hiške, značilne za vasice na tem delu Vietnama. Le komu so se tako zamerili, da so jim pozabili urediti ceste? Prispeva do enega od rokavov umetnega jezera Ho Thuy Dien Thac Ba. Sonce pa še vedno nikakor ne predre sivine neba. Vodni bivoli očitno vedno najdejo dovolj blata za užinanje... Prepoved za avtomobile? Le kam bova zopet zašla? Aha, zato ne gre z avti tu čez! Opažena s strani domačinov pa sva skoraj vsepovsod. Prizori, ki naju vedno očarajo. No, ne vsi! Saj videti je lepo, duh ni najbolj prijeten. Peljejo se proti novemu domu... Ali pa končajo na eni od takih miz... Možakarja v trgovini zmotiva med opoldanskim počitkom. V tem delu je zopet zelo razšijena izdelava furnirnih plošč. Zato se ustaviva in si ogledava proces izdelave... Zvečer so po celi vasi natovarjali čez dan na soncu posušene plošče. Ostanki "šiljenja" pa bodo verjetno ročaji za metle... Tole bo najina današnja namestitev... S pomočjo prevajalnika se zmenimo kaj nama bodo ponudili za večerjo. Jp, tehnika nam res poenostavi nekatera opravila. @SuNa pa raziskuje okolico... Js pa hitro za volan domačega "traktorja".... Spala pa bova v mercedes apartmaju... Posebnost: tu zares na veliko ograjah balkonov vidiš vkomponirane znake "Mercedesa". tekst za objavo.txt

... kokr vidm na koledarju, se zdej piše že april ... in s tem konc zajebancije ... baje je april čas za "taresne" teste mopedov ... torej, gaaaas ... ... kdor hoče bit namreč tazaresna prava cura motoriranja, bo pač moral poiskat kakšen "taprav" tranzit ... tko kot sem ga jest danes ... čeprav sem mal kopiral ... ampak, trudil sem se pa vseeno u glavnem ... "nad" jadranka bi temu lahko rekel ... pivo na 1300 in nekaj mnv se mi zdi, da tud ni kar tko ... vse je bilo "nad" če v kratkem povzamem opažanja ... moped vleče zvezno, bremze delajo k šus ... fedri federirajo ... tko da ... lahko rečem, da sem zelo zadovoljen z nemškim izdelkom ... vprašanje pa je, kolk časa bo to moje zadovoljstvo z nemčkom še trajalo ... ... kajti test in dokaz vzdržljivosti kitajskega kinderjajčka se nizbežno bliža

kdor ni sel poleg, si je sam kriv....sam povem.....😉

Zdej mi je pa jasno zakaj je Porše tolk popularn 😜

Jaz sem pa že mal v letih... na motor se usedem včasih tut za pol ure in patetičnih 50km...res pa moram priznati...ni nobenga trasferja v tej relaciji 😛 Žiulejne se mi je mal skompliciralo in se temu prilagodim...se pač zgodi, ne iščem "emoji sočustvujem" verzije. In tako sem odpulil eno patetično jadranko s patetični kilometri v "petak dol a subotom nazad". Blo je iber fajn. Mel sem družbo, z velik tolerance...(ne morš skoz nažigat, če si starejši občan valda) pa tudi v debatah, sem (smo) žgal 200km/h+ običajno držim gobec, ma nekaj lepih "patetičnih" lokacij sem si pogledal. S frendom, ki ni obremenjen, kdo kaj vozi in kam in koliko vozi in je blo čisto fajn. Nsva prehitela vseh motoristov, sam en mal Pa še nekaj družbe sva mela z mnogo boljšim motorjem, tak da se celo čudim potrpljenju voznika. Pa tut knjige najbrž ne bova napisala o tem "podvigu"

obljubim pa, da bom priložil slikce iz glavnega dopusta( LJ-Trebinje-Drač-Nikiana-Meteora-Skadar-Trebinje-Lj).Posebno pa za Damija pošljem sliko sladice iz Malega Stona.Plan je narejen Lp

Pot skreirm v google maps. Pot nato spremenim v GPX. To pa prenesem v telefon v mapo Import. Celotna pot na telefonu do mape Import je taka: Pomnilnik telefona/Android/Data/Net.osmand/Files/Tracks/Import V mapi Tracks Imaš še dve mapi Map Markers in Rec. V mapi Rec se nahajajo shranjene GPX datoteke, ki jih osmand beleži med navigacijo. Jaz imam nastavljeno, da mi avtomatsko zapisuje pot med navigacijo. V telefonu (android napravi) moraš najprej omogočiti dostop do "sistemskih" map. V nasprotnem mape v DATA sistemsli mapi niso vidne. Edino če preizkusiš prenos preko kabla boš pa mape videl tako kot na sliki.

google mapse lahko potom te ( https://mapstogpx.com/ ) aplikacije kreiraš v gpx. Potem pa odpiraš z app ki podpirajo gpx. teh je malo morje, jaz uporabljam osmand+. ker se mi dopade. Na tej strani je tudi zapisano, da se da celo verzijo osmanda sneti s strani apkmirror. najbrž nič...verjetno škatla ne zmore. pa zemljevide je najprej potrebno dol potegnit.

Ker se mi je zdelo, da v Godoviču še nisem pil , sem se včeraj dopoldne z biciklom odpeljal na v Godovič. Objavljam šele danes, ker meni včeraj forum ni deloval.

Imaš prav. Moral bi Grimsa, ali pa kakšnega ravnozemljaša. 😉

Poslušam po radiju oh in sploh o sončnem mrku v ameriki...in potem pokličejo ASTROLOGA da poda mnenje o tem!!!!!! WTF ????

nč drugič, vzem barvice pa nariši po spominu

Vremenskim razmeram primerno..Prisovški Storžič

po tejle "cesti" sem se pa danes peljal. me je zanimalo kaj je to za zgradbe (neka vodovodna zadeva, brezveze), ker sem jo videl iz tega vidikovca. po tem se pa poiskal se stakleno kapelico pa neke nebeske labirinte. oboje tudi precej brezveze.

. ... le kdo ne bi bil dobre volje čist vsi pandurji so merili hitrost v kontra smeri, kot sem šel sam

al ipak je sve vezano na "point of view"

Super cesta,fanj vreme, vrhunska družba. Lepo. Ponovimo!!

Neeee, sploh ne. A-a. Brezveznicno. + nikjer nobenga, tuga, dolgcas, #najCimprejMine 🙃

Tu nekje sva. Saj je to to,ne? Sveta destinacija? Morje je desno, torej mora bit ..

Četrtrk 4.4 Ba Be loop Najina namestitev je od samega jezera oddaljena približno 3,5 kilometra. Popoldan sva si šla ogledat kako je z vožnjo po jezeru. Ugotovila sva, da je vožnja po jezeru naravnana na ogled templja na otočku in to je to. Mogoče zanimivo za nekatere turiste, nama pa ni bilo najbolj všeč. Zvečer ob večerji nama je lastnik namestitve svetoval krožno vožnjo po okoliških vaseh, kjer so na pobočjih hribov različne plantaže. Ta varianta nama je kot motoristoma precej bolj všeč, zato se odločiva zanjo. Jezero leži na nadmorski višini okrog 100m. Pot naju je vodila med hribi in dolinami do višine okoli 900mnm. Ceste se kmalu zožijo in poženejo v hrib... postanejo tudi bolj blatne Ja, pot je še vedno prava, greva naprej... Mimo stpničastih teras riža... Še več teras... Mala zajetja zagotavljajo stalen nivo vode na terasah riža. Pravi vietnamski "mini" pujček... blatna stezica vodi do plantaž čaja. Betonska cesta se počasi razširi in spusti v dolino. mimo pripravljenih teras... Tako pripravijo pobočje za razne nasade. vmes sva znotila dva v toplicah... Tu je vse majhno, razen avtomobilov. 90 odstotkov vsega na 4 kolesih so veliki SUV-ji. Tudi standardna opeka je majhna v primerjavi z našimi. Po vrnitvi iz današnje vožnje se zapeljeva še na ogled zaprtega dela ceste, po kateri se bova jutri odpravila naprej... Zapora od 1.4 do 11.4 med 8 in 20 uro... Kljub tabli o zapori ceste je bila prevozna zaradi popoldanskega odmora delavcev. enako bo tudi zjutraj pred 8h.

Sva šla z @DAMI34 prevert, ce je jadranka že prpravlena. Ja kva nej rečem...šta se mora,nije težko.

Ponedeljek 1.4. Cao Bang Loop Cao Bang je mesto blizu kitajske meje. To bo najina odskočna deska za obisk par zanimivosti na tem območju. Prvi dan sva se namenila obiskati Núi Mắt Thần - Angels Eye Mountain in začetek poti Ho Chi Minh v kraju Pack Bo. Seveda pa sva pred tem morala opraviti še servis (menjavo olja) na najinih kobilicah. To sva uredila na Honda servisu v mestu. Včeraj sva se dogovorila, da se na servis oglasiva ob 7:30. Tam sva bila par minut pred dogovorjenim časom. Kar naenkrat so vsi zaposleni zapustili stavbo in se postrojili pred poslopjem. Očitno ima njihov minister za delo še bolj rigorozne ukrepe za preverjanje prisotnosti na delu, saj se pred pričetkom fotografirajo. Torej, če te ni na sliki, nisi bil v službi. Bodite pozorni na koncu posnetka, ko zadnji moment prihiti zamudnik. Zamenjava olja je bila končana tik tak in že sva se podala na najino prvo točko ogleda za ta dan Angels Eye Mountain. Zadnji del poti se zelo strmo spusti po pobočju. Slike ne prikažejo dejanskega naklona. K sreči ni bilo blata. Ker tam očitno še nikogar ne moti vožnja po travnikih in stezicah, sva si kot toliko drugih to privoščila tudi midva. A ni trajalo dolgo. Sprednja zračnica je počasi začela puščati. Potrebno se bo čimprej obrniti, da še splezam nekako po hribu nazaj in v bližnji vasi poiščeva pomoč. Ko se vračava, srečava možakarja, ki je na zadnjem delu motorja prevažal drva. Nakaževa mu s kretnjo, da je guma spustila. Pokaže, naj mu slediva do križišča. Tam pokliče soseda in mu pojasni najino težavo. Ta poišče novo zračnico in vzame v roke bankovec za 200.000 VND (cca. 7,5€) in takoj se zmenimo za posel. Vsa vas se je skoraj zbrala okrog naju. Očitno sva jih zabavala . Po montaži kreneva dalje. Naslednji postanek ni bil načrtovan, a ker sva zagledala reklamo za jezero Ho Thang Hen, se odločiva za obisk. Za 20.000 VND (0,75€) po osebi sva si ogledala dve zanimivi jami in se zapeljala del poti okrog jezera. Nato nadaljujeva pot do mesta Pác Bó. Za vožnjo z električnim avtom, ogled pagode, muzeja in jame Pac Bo sva odštela 40.000 VND (cca. 1,50€) po osebi. Visoka vlaga in vročina sta pripomogla, da sva se pošteno spotila na poti v jamo in nazaj. Ker pa se že cel čas voziva na obmejnem območju, se zapeljeva tudi do samega konca - mejnega prehoda s Kitajsko. Žal se morava tu obrniti, ker nimava pogojev za prečkanje. Pa pustimo še kaj za drugič. In odpujsala sva domov. Rdeče puščice na kupu. Servis Honda v mestu Cao Bang. "Štemplanje" na vietnamski način. Rdeča puščica v rokah mehanika. Beli puščici so spustili "kri". Ta deveta gora bo najbrž prava. Zares veličasten pogled. Žal slike zaradi meglic ne prikažejo vse lepote. Srečo imava, da je podlaga suha. Prijazen domačin. Mi2 pred očesom. Malo po tem se je pa zgodilo... Rdeča puščica je bila skoraj bosa, drugače bi se še lep čas podila po livadi. Možakar v oranžni majici naju je pripeljal do mojstra. Nato se je zbrala cela vas, da vidijo kaj se dogaja... Med opravilom je bilo precej smeha...Po opravljeni menjavi zračnice se odpraviva naprej... Vhod v park okrog jezera Thang Hen Jezero Ho Thang Hen Jama Đong Ham Huong. V sklopu parka so tri jame. Tale je najlepša. Še posebej ko najdeš elektroomarico in si prižgeš luči... Jama Đon Thanh Binh. Zanimivo, da sva bila edina obiskovalca. Kar naju ni prav nič motilo. Še malo borbe v stilu Crocodile Dundee. Sami stožci. Igra narave. Bo res treba do meje. Električna vozila prevažajo turiste od ene znamenitosti k drugi in v obratni smeri. Svetišče Ho Chi Minha v obliki pagode. V notranjosti je veličasten zlati kip Hoja, ki sedi na prestolu. Poleg svetišča je muzej... ki skozi razstave, fotografije in spominke pripoveduje zgodbo o življenju strica Hoja. Povzpeti se morava še do jame, v kateri je živel Ho Chi Minh nekaj tednov. Jama je majhna in dobro skrita. Postelja ni bila preveč udobna. Še bambusova koča malo višje nad jamo. Tudi ta ima bolj trdo podlago za spanje. Da se malo ogrejem pred spustom v dolino. Sprehajalna pot se vije ob potoku suối Lê Nin. Pac Bo je izbran za izhodišče (Km0) ceste Ho Chi Minh. Greva kar s tem nazaj? Naprej pa ne gre več. Bo treba obrniti. Za tole stavbo so pa največji prizvajalci vsega... Ura pol šestih zvečer in sonce počasi ugaša...

jaz pa gpx pošljem na mail, pa sam kliknem nanj in povem s katero app odprem ruto

Po ravnini je škoda gume, pa še radarji so ta in naslednji vikend pa še posebi previdno ... še malo po luftu gledat

Kar sem po ovinkih zaostal, sem po ravnem lovil...:-)

Sumim da govoris za Izolo, ne Sardinijo. Ampak pol bos u redu in doma te bo cakal Guzzi. Tako kot bo guspa fino reagirala na kuro in cez 14 dni sibava na izlet. 💪

. ... jah, kokrkol ... tud danes nikjer nobenga

. ... lep dan ... na koncu pa predvsem mir ... za moja leta je to že skoraj neprecenljivo

pot na Alana. Greš od tam kjer je odcep za trajekt za Rab (Jablanac), tik pred pumpo je odcep gor, mislim, da je tabla Štirovača in samo rineš v hrib. 1300nm je koča na Alanu, spiješ vroč čaj pa lahko drgneš po vrhu Velebita še makedam do Štirovače, pa na Dabar in dabarske kukove ter se spustiš v Karlobag. Zna pa včasih bit gor tut tkole drugič pa tkole:

Se čist strinjam .. tudi to je čist mimo: 🤪

Dobro jutro 😆

. ... tole bi lahko dal tud v temo "Kaj vas je danes spravilo v dobro voljo"

dns sm ful globok