Dvorana slavnih

Četrtel 11.4. Dan brez motorja ali Lan Ha and Ha Long Bay Guided Cruise & Kayak Danes sva Hondici pustila pri hotelu in se odpravila na voden izlet med otočjem Lan Ha in Ha Long Bay. Zaradi velikega števila apnenčastih gora na veličastnih morskih pokrajinah je zaliv Halong postal eden izmed obveznih obiskov vsakega popotnika ob prihodu v Vietnam. Pa pejva še mi2... Najprej nas z avtobusom poberejo pred različnimi hoteli. In nas odpeljejo do luke, od koder bomo krenili... Pisana druščina je na krovu. Najprej se zapeljemo mimo plavajočih vasic. Gužva... Mimo plavajočih vasic... Na "dvoriščih" imajo podvodne mreže kjer gojijo ribe in školjke... Plavajoči del ribogojnice povečujejo z dodajanjem podvodnih mrež. Razlika med plimo in oseko je kar velika. Takšnih turističnih barčic je poln zaliv. Včasih pa lahko ujameš samo delo narave... Ali pa ne... Domačini v mnogih skalah najdejo podobe iz živalskega sveta. Potrebno je kar nekaj domišlije, da tudi mi vidimo, kar opišejo. Osamelec sredi vode. Obiskali bomo eno izmed mnogih plavajočih ribogojnic. Sprva je bilo kar malo težko loviti ravnotežje po ozkih brveh med bazeni. Ostali smo suhi... Vodič nam razloži, katere vrste rib so v mrežah. Prikaže tudi način hranjenja. Po obisku pa naprej med otoke... Na oddaljeni plaži stoji mali tempelj. Opremijo nas z "jopiči" in prepustijo da uživamo med otočki... Pravzaprav, je tudi vodič z nami in nas vodi skozi labirint jam in zalivčkov. Več kot uro smo se preganjali med otoki... Ker nas pograbi lakota smo seveda šli še na kosilo... Tokrat seveda z njihovim "beštekom" Po kosilu pa še na kopanje... Mi2 sva ga preskočila. Voda je tu kar precej, khm nekam umazana... Raje sva se predajala razgledom, ki pa so tudi zaradi meglic bolj tako, tako... Želva!? Tako se menda imenuje tale otok. Otok Cat Dua, bolj znan kot Monkey Island, je znan seveda po opicah. Za trenutek je odložil krmilo, pa sem malo poprijel... Naša kuharica med zadnjimi zapušča čoln. Opazite? Maska... Zvečer pa na balkonu rečeva še kakšno "gospodarsko" seveda brez mask. OSMAND. Moram pohvalit aplikacijo in seveda BV9200. Takole je Duo zabeležil pot med otoki.

Petek 12.4. Cat Ba do Ha Long Že predvčerajšnjim sva si spotoma ogledala, od kod pelje trajekt v Ha Long in ob kateri uri. Časa imava dovolj, zato zjutraj malo dlje poleživa. Po zajtrku se podava še na tržnico, da si nakupiva nekaj sadja za popotnico. Spakirava, se posloviva in se odpeljeva do trajektne luke. Za slabe 3€ po osebi in motorju, kupiva karte. Vožnja s trajektom traja približno dobro uro. Zopet se zapeljemo mimo otočkov, vendar iz druge strani kot sva jih prejšnji dan občudovala iz turistične barke. Danes je vidljivost slabša. Še sreča, da sva se včeraj odpravila na izlet. Mesto Ha Long naju preseneti s svojo mogočnostjo. Gradbinci kar tekmujejo med seboj, kdo bo zgradil višji nebotičnik. Pred odhodom še obisk tržnice, da si nabaviva sadje za dopoldansko malico. Mangostan je še na listi za testiranje. Torej danes je na vrsti. Pakiranje in greva dalje. Ceste na tem otočku so prekrasne. Lahko bi jih drgnila do onemoglosti. Čakalnica v trajektni luki. Sprememba pozicije, ko se približuje čas vkrcavanja. Tole je najin trajekt. Po akademski zamudi se le začnemo vkrcavati. Trajekt ni nabito poln. Nekaj turistov, ostalo domačini. Vožnja traja dobro uro. Krajšamo si ga s sprehodom po trajektu. Naš kapitan "Schettino" v družbi. Je kdo poznan na palubi? Tudi tu je imel navijače... In že sva v nizkem štartu. Na celini naju pozdravi pršenje iz megle. Oblika kot operna hiša v Sydneyu (no, malo podobna). Tudi to mesto je zelo mogočno. A je to res prava lokacija? Najina namestitev je v 12. nadstropju, drugače 30 nadstropne zgradbe. Takole se "razkomotiva" in se javiva domačim. Zvečer pa kot po navadi, debatni krožek na balkonu.

Enmau po sivi cesti, mal več po beli cesti

Da dodam še gibajoče slike za boljšo predstavo... Ni bilo videti precej varno, a videz včasih vara. Lučke, lučke, da zasvetijo se ti učke... Večerja pa še plava.

Tisti DIY bo za na enduro. Na cestnem programu je pa scottoiler. Za pritrditev je prišel prav vijak za nastavke stojala. Dobit cevko skozi nihajko je vzelo nekaj casa, ampak je pa fino, se skoraj ne vidi. In pa DIY nosilcek, misljen kot zacasno, ampak sem ga oblekel v termo skrcljivo buzirko in nasel cep od nekega stola, tako da sploh ne izgleda slabo.

Šoder, sv. Trojica, šoder, cerkniško jezero, šoder, ride

za dušo...do rid

Torek 9.4. Hai Phong - Otok Cat Ba Preden se odpraviva proti trajektni luki, si greva ogledat še cestno deteljico, ki vodi na most Hoang Van Thu. pač ena od zanimivosti tu v mesti Hai Phong. Ostali del jutranje poti znava že skoraj na pamet. Luko najdeva brez težav, zahvaljujoč včerajšnjemu iskanju. S trajektom se zaapeljeva na otok Cat Ba. Cesta do najine namestitve je nova, ponekod vodi ob morju, pogledi iz nje so prelepi. Popoldan ogled mesta in pohajkovanje v okolici. V levi stolpič je bil najin začasni dom v Hai Phongu... ulica Pariz 18, št.22. Še zadnjič pozdraviva varnostnika v slovo.... In preden zavijeva proti luki, se zapeljeva še čez ... Hoang Van Thu Bridge 1,5 km dolg most Most je sestavljen iz štirih pasov za motorna vozila, dveh mešanih pasov in dveh pasov samo za pešce. Posebej zanimiv je dovoz na most v obliki dvonadstropne osmice. Takole jo zariše OsmAnd na ekranu. Pričakovala vsa večjo gužvo, a sva si brez težav vzela čas in prostor za fotografiranje. In že sva na poti proti luki... Želje po amerikanizaciji so vidne vsepovsod. Prvo vozilo avtošole, ki sva ga srečala do sedaj. Vsaj en voznik bo izšolan po predpisih! Mogoče? Je bil to najprej motor, ali ...? Reklama za žičnico, ki ne obratuje več. Tu bova kupila karte za trajekt. 38.000 VND za eno osebo in motor. Cca to znese 1,40€ Možakarja je zanimalo, od kod prihajava. Vkrcavanje na trajekt. Trajekt je precej poln. Dogajanje nadstropje višje. In še razgledna ploščad. Precej načeta je tale zadeva in bolj površno popravljena. Spodaj pa tale napis, safety first! So me kar potolažili. Zanimmiv način pristanka na pomol, ki ni take oblike kot pri nas... Kormilar? Kapitan? v glavnem ta možakar vozi... Kontejnerska ladja nam prekriža pot. Vendar je vse pod kontrolo in po dobrih 20 minutah smo na drugi strani... sestop na otok Cat Ba. po par 100 metrih naju pozdravi mogočni slavolok. Mimo vasic na čolnih. Po odlični obalni cesti mimo lepo urejenih počivališč... Kjer lokalna "influenceka" napravi najmanj 300 posnetkov... Seveda mi2 po svoje proti najinem cilju... Tako veliko bom za večerjo! Zanimiva reklama za nastanitev. "Jagermaister"? Po prihodu pa hitro malo naokoli v lažji opremi... Takole sva parkirala pred hotelom... Zanimivo in slikovito... A bova tole? Rakce, ribe ali... Ali raje školjke? Restavracije imajo svežo ponudbo. Še nekaj zanimivosti iz mesta... Tudi narava je opravila svoje delo odlično... Plaža. Ena od mnogih, ampak vreme je bolj kislica... Sušenje sipinih kosti... Nekatere so prav velike... Tržnica... Dajva si mi2 tole malo ogledat... Boš 1 kurji parkelj al 2? Ne, raje bom vrečko sadja. Rezanci na kilometre... Ali sipa velikanka... Še miga, samo klešče so mu zvezali. Utrip tržnice. Vonjave si boste moral pa sami zamislit Nama je bila tale školjka še najljubša! V parku, kjer ni "vonjav" iz tržnice si postreževa sveži rambutan. Hitro kopni. Bo treba ponovno v nabavo. Še večerni pogled iz terase. Sosednje restavraccije so čisto polne. Bo treba pohiteti, da ne zmudiva večerje...

Hvala za odzive, vendar sem imel srečo pri Holandcu in je čarodej v @MarincSpeedShop spravil aparat nazaj na cesto. Zaenkrat se po dolgem času pelje res lepo. Roku hvala 🤪

Sreda 10.4. Cat Ba Loop Prebudiva se v soparno jutro. Danes je na sporedu potep po otoku. A najprej na zajtrk. Nekaj osnovnih menijev imajo na izbiro. Odločiva se za pečena jajčka na oko. Natakar naju vpraša če sunny side up. Ti kar daj sončno stran gor, sonce namreč res pogrešava. Otok je zelo majhen, vožnja od enega do drugega konca znaša dobrih 25 km. Tako da bova dan zapolnila še z ogledom nekaj jam in par zanimivih plaž na južnem delu otoka. Mestni utrip, gneča ni prehuda. Potujoča delavnica. Na mali Hondi ima vse kar rabi za izdelavo ključev... Greva vmes na kavo? Prav prijetna kavarna na vrhu hriba z nekaj bungalovi. Od koder je pogled na bodoče turistično naselje. pot do razgledne točke pa zavita in zelo strma. In že naju pot vodi naprej proti notranjosti otoka. Najprej na ogled hospital cave - Quan Y. Do vhoda vodi kar nekaj stopnic. Bolnica je bila v uporabi dve leti v času vojne. Naravno jamo so spremenili v bunker. Vsaka soba je služila svojemu namenu. Lepo urejena predstavitev tistih časov. Del urejen kot bolniška soba. Zgornjega dela jame niso spreminjali. Po ogledu se odpraviva naprej... Na ogled druge jame Trung Trang . Kar nekaj stopnic naju spet vodi do vhoda nad krošnjami dreves. Jama poteka skozi osrčje gore, zato sta vstop in izstop ločena. Pogled nazaj proti vhodu. Pot je lepo urejena in osvetljena. Stalna osvetlitev tudi globoko v jami omogoča zelenje. Izhod na drugi strani se konča z veliko dvorano. Nazaj proti motorjem. Pot nadaljujeva po edini cesti proti severnem delu otoka. No, ni ravno edina. Vmes znava najti tudi kakšno stezico. Ko prispeva preko prelaza, se odpre pogled na zanimiv zaliv. Mangrove v plitvem morju, kjer se menjata plima in oseka. Od tu vozi trajekt v Ha Long. Pozanimava se o voznem redu, ker se bo najina pot nadaljevala v tej smeri... Turistične barke čakajo na odhod v arhipelag otokov. Na poti do zaliva sva opazila stezico, ki vodi okoli zaliva. Pa poglejva, kam vodi. Tu je polno kraških jam. Ob cesti sva opazila še eno. Pa pojdiva še to jamo pogledat ... Jama Hoa Cuong. Na vhodu v jamo bodo obiskovalce presenetili čudoviti kapniki. Narava tudi tu ni skoparila z domišljijo. Kraških jam imava sedaj dovolj. Razlog zakaj. V temnejšem delu sem z v kapnik, da je prišlo do "rdečega"! @SuNa trdi, da je celo slišala kako je votlo zazvenelo Morje ma desni, ne greva še domol Vmes naletiva še na umetno zajetje vode. Kjer lokalni ribiči poskušajo svojo srečo. Kje so že tiste lepe plaže? Le kam drvita? Najbrž ne na plažo. Južni del otoka je precej bolj turističen in poln takšnih plaž. Podava se še na eno sprehajalno pot. Ki ponuja čudovite razglede na okoliške otoke... V arhipelagu, ki ga sestavlja preko ogromno otokov. Pot naju pripelje do druge plaže z zanimivim hotelom v ozadju. Bay Watch na vietnamski način... Zdolgočasen "David Hasselhoff". Sonce bolj poredko vidiva. Tudi tule je bolj zasenčeno z meglico In počasi bo utonilo za obzorje... Po vrnitvi še malo po mestu...

Ponedeljek 8.4. Hai Phong - V iskanju trajekta Vreme nama že vseskozi delno kroji pot najinega potovanja. Gleda na vremensko napoved in preostanek časa, sva se odločila, da obiščeva še otok Cat Ba. Je največji izmed 367 otokov, ki sestavljajo arhipelag Cat Ba. Po poizvedovanju na Googlu od kod vozijo trajekti, sva se odločila, da se zapeljeva v luko, preveriva čas odhoda trajektov, da nama bo jutrijšnji start olajšan. Skozi mesto se v luko vije kolona tovornjakov, ki hitijo nalagat oz. raztovarjat kontejnerje. Hai Phong je namreč veliko pristaniško mesto. Temu primerno se odvija tudi promet. Ko prispeva v luko, pa skoraj šok. Nikakor ne uspeva razvozlati voznih redov, oz. od kod dejansko vozijo trajekti. Domačini bi sicer radi pomagali, a žal tokratna gestikulacija ne obrodi sadov. Starejša ženica si skoraj zlomi roke, ko z njimi krili po zraku. Možakarja v eni izmed pisarn zmotiva pri kosilu. Odloži skodelico in nama začne na kos papirja risati zgradbe in cesto. No, tako sva to sliko razumela midva, a žal napačno. Šele mlada gospodična na skuterju, odvrne svoj pogled od 10 colskega ekrana (ja, krmilu skuterja je imela nameščeno tablico, ne telefon ) in nama nakaže, naj ji slediva. Odpelje naju cca. 1,5 km iz pristanišča do glavne ceste in nama pokaže v smeri, od koder sva prišla. Znova prikazuje plavalne gibe z rokami po zraku. Hm, razmišljam, kaj pa če žičnica vozi na otok?? Ko se vračava nazaj proti Hai Phongu, ugotoviva, da je trajektno pristanišče zgrajeno povsem na novo. Nahaja se v bližini 4 km dolge žičnice, ki povezuje celino z otokom. Tu končno izveva, da trajekti vozijo na pol ure vsak dan. No tu se mi posveti, hoteli so nama dopovedat, da ob vznožju žičnice najdeva trajekt za Cat Ba. Zanimivo pri vsej tej zgodbi je to, da od mesta do pristanišča ni niti ene oznake, ki bi naju pripeljala v trajektno luko. Prav tako podatki še niso ažurirani na Google zemlevidih. Po isti poti se vrneva v Hai Phong in sedaj dokončno splanirava odhod na otok Cat Ba, saj veva kam se zapeljati zjutraj. ponoči je ulivalo kot za stavo. Na srečo pa so se do najinega odhoda ceste že skoraj posušile. Kolone kamionov, pripravljenih čaka za start v luko... Tole so veliki ameriški Macki in Vanderbilti prav nič se ne ozirajo na ostale udeležence v prometu. Mogočni žerjavi na enem delu na novo zgrajenega kontejnerskega terminala... Takole morju "jemljejo" zemljo. Tule je gradbišče veliko približno 1 kvadratni kilometer... Če ster kaj naročili na eBayu mogoče čaka v teh kontejnerjih... Mogočni stebri žičnice, ki povezuje otok s kopnim... Tudi Google prevajalnik nama ni bil v pomoč... Končno vozni red. Vendar tudi ta ni čisto pravi. Trajekt vozi vsakih 30 minut Ko končno le izveva kako in kaj okoli trajekta si ogledava še eno od postaj žičnice... Velikanski in moderen objekt vendar trenutno "na hladnem". Vse zaprto... Vrneva se v Nai Phong... Takole varno za rampo in pod budnim očesom varnostnika, v naši soseski živijo tu tisti, z nekaj več "šuškov"... V okrožju je polno parkov... Umetnih jezer... Bi pričakoval roje komarjev, pa ni bilo sile. Izstopa hotel Sheraton, pod njim pa velikanski nakupovalni center (obiskala včeraj). vse zelene površine so zelo lepo urejene ponoči pa tudi izdatno osvetljene... Še en pogled iz najinega balkona na sosesko v kateri sva nameščena... Hai Phong velja za tretje največje mesto v Vietnamu. Tudi tukaj pa zelo hitro gradijo nove nebotičnike in nova okrožja kot tale kjer sva nastanjena danes. Jutri pa na otok...

Nedelja 31.3 Mèo Vac - Cao Bằng Čas za nov premik. Odpraviva se naprej proti severovzhodu. Današnja pot bo bolj tranzitna. Greva na novo lokacijo od koder imava namen zopet narediti kakšen krog po novi okolici. Vmes obvezen postanek na bencinski črpalki, saj imajo najine Hondice male rezervoarje (komaj 3,7l). Ker imajo tank pod sedeži, midva pa na njih vso prtljago, imava kar nekaj dela, preden se zopet odpeljeva iz črpalke. Ker nisva sigurna, koliko črpalk je na najini poti, nikoli zares ne čakava do zadnjih hlapov. Nekaj lepih prelazov sva zopet prevozila danes, se naužila krasnih razgledov in prišla na nov cilj na najinem potepanju. Velik parkirni prostor sta imeli najini Hondici. Nedelja in sejem. Tak dogodek zahteva kar zaprtje ulice. Kmalu naju cesta že zapelje v hribe. Mimo riževih polj. Očitno je nedelja dan za pranje perila. Sušenje pa kar na cestni ograji ... Za kakšna dva kosila skuhat pa ima drv. Tudi Kakšno bližnjico sva našla... Skoraj vse površine so skrbno obdelane. A danes imajo kak liter zastonj? Gužva je precejšnja. Razmišljam, da bi zamenjal čelado za tole njihovo pokrivalo. Prelaz Khau Coc Cha. Na sliki... in v živo. Na Tubi in v opisih strah in trepet. Ne vem Mi2 sva imela suho in sva ga skoraj preletela. Pišejo jo offroad... Bo pa kot je videt kmalu asfalt. Tole naj bi bil offroad... Ali pa tole. Sicer pa ovinkov tu nikoli ne zmanjka. Se grejo kopati ali na pašo? mogoče kar oboje... Še greva pravo pot. Vse pod kontrolo. čeprav včasih po gradbiščih... Tobak... Tukaj bo pa riž. Le ni vse na roke... Še en prelaz z lepimi serpentinami... Po slabih 180km sva prispela v mesto Cao Bang. Najina namestitev. Spet v najvišjam nadstropju. Pogled preko reke Song Bag. Obvezna fotka ob reklamnem napisu. Jutri pa...

Tisti, ki so mu izpit vzeli, ker je pijan razbil avto na cesti... Vsakega obsojanja vredno... Sej v GP pa vozi na isti princip, vsak vikend kakega torpedira, bolj ali manj uspešno

Končno sem našel malo časa da se je nabralo nekaj več km...pa še dan je bil ful lep🙃

🅖🅞🅐🅣…🐐🤷🏼‍♂️😃

Na srečo ta prepotentnost ni vplivala na končni rezultat in jih je Vinko konkretno pošolal.... MM me je kar presenetil. Na uč je izgledala kar groba napaka. Impresivno pri acosti je predvsem to, kje sta bila Miller in Binder, da o Fernandezu sploh ne govorim. Všeč mi je, da je Bastianini nabil Martina... Mu privoščim, da je po slabi lanski sezoni letos konstantno zraven.

moj patent jaz sem uporabil kar vijak od zadnjega bobbina in tanjšo matico (1/2), ker za toliko gleda preko pri nihajki pa bi moral malo luknjo povečat, da bi lahko skozi napeljal a se spodaj ne vidi cevka tako hudo, zato se ni vrtalo (čeprav bi bilo smiselno malo povečat, se nonstop nabira svinjarija tam not in ko perem zamaši vodo...)

no, da poročam: na moj trenutni telefon sem uspešno naložil osmand preko f-droid-a. Tudi mapa Si je prenesena in deluje. Sedaj pa "funny thing". Postopal sem malce "na hard" in pobrisal mapo na note-4 in prekopiral vsebino iz delujočega sistema na ta note-4 in zaenkrat vse lepo deluje 😉

Ko je moja prva Appenzelerka čez noč oslepela, čez dva tedna pa ni več ne vstala, ne zadrževala vode in blata, je bilo jasno, da jo bo treba uspavati. Diagnoza možganski tumor, starost slabih 5 let. Kaj je bilo tu res " dobro"? Da sem bil takrat v Afganistanu, da sem za vse zvedel, ko je bilo že mimo. Pa sosedje so bili veseli. Nihče jim ni več klal kokoši.

Ne vem cist tocno kaj naj si mislim. Aprilia je ocitno ustimala starte, in ko Vinales zlozi vse kocke, je se vedno neugoden za konkurenco. Enako MM. Razmetan cez celo pisto, pa mu noben ducati ni mogel nic. Nit blizu niso prisli. Kako se je postavljal v napoto Acosti je blo tud samo glej in se cudi. Totalna kontrola situacije. A naj KTM oba trenutna pilota presede v gasgas in za 25 uzame Acosto in Marca?

....ma jest se zjočem vsakič, ko se spomnim svojih pasjih, mačjih in drugih štirinožnih kosmatincev😭. Vsak je poseben, vsak samosvoj s svojimi fintami in vsak je družinski član. Lani sta se poslovila dva,17 letna psićka Lisa in 12 letni orientaleec mačkon Jakob....

Pa še ena globoka od @Buschija

Možno da v telefonu nimaš vseh dovoljenj za prejem datotek itd...

. ... le kdo ne bi bil dobre volje čist vsi pandurji so merili hitrost v kontra smeri, kot sem šel sam

Zdej mi je pa jasno zakaj je Porše tolk popularn 😜

Pozz. Da se malo oglasim po dolgem času.🤪 Ja, zadnje mesece sem preživel ob pisanju nove knjige, ki je tik pred tiskom, zato sem imel bolj malo časa za kaj drugega razen službe in treningov. Knjiga 17.000km po in do Svilene ceste (Kirgizistan, Uzbekistan, Kazahstan ) in še mal v Černobil in domov bo ugledala luč še ta mesec. Več podrobnosti pa ob izidu.😇 Sem pa po 11 letih sem spet občasno za volanom tovornjaka, prav sede mi. Od moto nesreče še nisem gonil tovornega volana. 😇 Ampak s trdim delom, treningi sem uspel pridobiti nazaj zdravniško. 20240222_113133.mp4 Del rehabilitacije je vsakdanji trening na fitnesu in tudi danes ni nič drugače...še vedno z brado.🤪 Počasi postajam tisti motorist, ko se dejansko vsedem na motor samo takrat ko grem na par tisoč ali pa deset tisoč plus kilometrov trip. Ali je to starost, modrost ali pa samo moja kaprica, ne vem.🤔 Ker je bil lep vikend me Karmen mal podraži, če jo bom kam peljal z motorjem.😎 In resno se zamislim🤔, saj res, letos sploh še nisva ogrela gum. Večkrat mi pridejo tisti momenti, ko imam vsega poln qrac in potem pridejo tisti momenti, ko si rečem pa leeej kako lepi oblaki...🤣 In ta sobota je bila takšna, leeej sonce in oblake.🤣 Pa sva se zapeljala mal okrog hiše... Pa ni problema, če me kdo ni dobil na domu, da mu zaje... dan. Tu sem za vas, delam tudi na daljavo.😂 Izlet je potekal v vodno gurmanskem slogu. Še dobro nisem štartal že sva jedla pri Hladet ( Veliki Gaber)😋 Tu še vedno z brado. 🤣 Karmen gratinirane školjke jaz pa beybi ribs.👌 Fotka na gradu Bogenšperk, ker ga imava ravno za hišo. Nazaj domov obrit na letno verzijo, potem pa na ljubljansko Barje kjer sem kljub neprimerni izbiri motorja iskal ptičjo opazovalnico po barjanskih makadamih. Žal so jo podrli s tisto lepo leseno potjo do nje, ker je bila dotrajana in nevarna, nove pa niso naredili. Žalosten, sej lahko držim jezik za zobmi, samo na mojem frisu so se ob tem lahko prebrali podnapisi.😁 Po dolgem času sva se ustavila ob Rakitniškem jezeru in seveda spet malo jedla... Karmen ričet, jaz pa golaž.👌 Problem je samo ker moram potem še več kot pol njenega naročila pojest, ker moja 🐾 res je kot mali ptiček, mal pokljunčka in je konec.😁 Obiskat greva še Cerkniško jezero kjer sem preživel svoje otroštvo... ter Bloško jezero kjer sva malo uživala na sončku in lizala Colo.😎 Na poti po tej naši deželici pa nisem več vedel ali mi skoz blendajo ali so ceste tako luknjaste.🤪 Od tam pa nisem mogel mimo Horsburgerja v Tivoliju. Karmen več ni mogla jest zato sem pa jaz naročil z dodatno plesko🤣 Moja trenutna postava je na fotografiji. Vidi se da nekaj treniram, se pa tudi vidi, da če mi kdo ponudi kos torte, ga vzamem.😋 Doma si privoščiva še kopel in v posteljo, kjer so se prave dogodivščine šele začele😈. Ampak to je samo najino.🥰 Ker sem se obril sem vsem čudn. Pa kaj ne bom saj sem še sam seb ....😳 Od vse tegobe sem si narisal brke in šel ven. Soseda z narisanimi obrvmi pa mi je rekla, ko me je videla, da nisem normalen🙄🤣 Lp 🤠&🐾

Ponedeljek 1.4. Cao Bang Loop Cao Bang je mesto blizu kitajske meje. To bo najina odskočna deska za obisk par zanimivosti na tem območju. Prvi dan sva se namenila obiskati Núi Mắt Thần - Angels Eye Mountain in začetek poti Ho Chi Minh v kraju Pack Bo. Seveda pa sva pred tem morala opraviti še servis (menjavo olja) na najinih kobilicah. To sva uredila na Honda servisu v mestu. Včeraj sva se dogovorila, da se na servis oglasiva ob 7:30. Tam sva bila par minut pred dogovorjenim časom. Kar naenkrat so vsi zaposleni zapustili stavbo in se postrojili pred poslopjem. Očitno ima njihov minister za delo še bolj rigorozne ukrepe za preverjanje prisotnosti na delu, saj se pred pričetkom fotografirajo. Torej, če te ni na sliki, nisi bil v službi. Bodite pozorni na koncu posnetka, ko zadnji moment prihiti zamudnik. Zamenjava olja je bila končana tik tak in že sva se podala na najino prvo točko ogleda za ta dan Angels Eye Mountain. Zadnji del poti se zelo strmo spusti po pobočju. Slike ne prikažejo dejanskega naklona. K sreči ni bilo blata. Ker tam očitno še nikogar ne moti vožnja po travnikih in stezicah, sva si kot toliko drugih to privoščila tudi midva. A ni trajalo dolgo. Sprednja zračnica je počasi začela puščati. Potrebno se bo čimprej obrniti, da še splezam nekako po hribu nazaj in v bližnji vasi poiščeva pomoč. Ko se vračava, srečava možakarja, ki je na zadnjem delu motorja prevažal drva. Nakaževa mu s kretnjo, da je guma spustila. Pokaže, naj mu slediva do križišča. Tam pokliče soseda in mu pojasni najino težavo. Ta poišče novo zračnico in vzame v roke bankovec za 200.000 VND (cca. 7,5€) in takoj se zmenimo za posel. Vsa vas se je skoraj zbrala okrog naju. Očitno sva jih zabavala . Po montaži kreneva dalje. Naslednji postanek ni bil načrtovan, a ker sva zagledala reklamo za jezero Ho Thang Hen, se odločiva za obisk. Za 20.000 VND (0,75€) po osebi sva si ogledala dve zanimivi jami in se zapeljala del poti okrog jezera. Nato nadaljujeva pot do mesta Pác Bó. Za vožnjo z električnim avtom, ogled pagode, muzeja in jame Pac Bo sva odštela 40.000 VND (cca. 1,50€) po osebi. Visoka vlaga in vročina sta pripomogla, da sva se pošteno spotila na poti v jamo in nazaj. Ker pa se že cel čas voziva na obmejnem območju, se zapeljeva tudi do samega konca - mejnega prehoda s Kitajsko. Žal se morava tu obrniti, ker nimava pogojev za prečkanje. Pa pustimo še kaj za drugič. In odpujsala sva domov. Rdeče puščice na kupu. Servis Honda v mestu Cao Bang. "Štemplanje" na vietnamski način. Rdeča puščica v rokah mehanika. Beli puščici so spustili "kri". Ta deveta gora bo najbrž prava. Zares veličasten pogled. Žal slike zaradi meglic ne prikažejo vse lepote. Srečo imava, da je podlaga suha. Prijazen domačin. Mi2 pred očesom. Malo po tem se je pa zgodilo... Rdeča puščica je bila skoraj bosa, drugače bi se še lep čas podila po livadi. Možakar v oranžni majici naju je pripeljal do mojstra. Nato se je zbrala cela vas, da vidijo kaj se dogaja... Med opravilom je bilo precej smeha...Po opravljeni menjavi zračnice se odpraviva naprej... Vhod v park okrog jezera Thang Hen Jezero Ho Thang Hen Jama Đong Ham Huong. V sklopu parka so tri jame. Tale je najlepša. Še posebej ko najdeš elektroomarico in si prižgeš luči... Jama Đon Thanh Binh. Zanimivo, da sva bila edina obiskovalca. Kar naju ni prav nič motilo. Še malo borbe v stilu Crocodile Dundee. Sami stožci. Igra narave. Bo res treba do meje. Električna vozila prevažajo turiste od ene znamenitosti k drugi in v obratni smeri. Svetišče Ho Chi Minha v obliki pagode. V notranjosti je veličasten zlati kip Hoja, ki sedi na prestolu. Poleg svetišča je muzej... ki skozi razstave, fotografije in spominke pripoveduje zgodbo o življenju strica Hoja. Povzpeti se morava še do jame, v kateri je živel Ho Chi Minh nekaj tednov. Jama je majhna in dobro skrita. Postelja ni bila preveč udobna. Še bambusova koča malo višje nad jamo. Tudi ta ima bolj trdo podlago za spanje. Da se malo ogrejem pred spustom v dolino. Sprehajalna pot se vije ob potoku suối Lê Nin. Pac Bo je izbran za izhodišče (Km0) ceste Ho Chi Minh. Greva kar s tem nazaj? Naprej pa ne gre več. Bo treba obrniti. Za tole stavbo so pa največji prizvajalci vsega... Ura pol šestih zvečer in sonce počasi ugaša...

Iskanje velikonočnega zajčka

Ko smo že pri stvari - ravno odpravljam eno ZELO zanimivo (programsko) napako enega Caponorda...😉

Če bi bil moj, bi me že obvestili. Ne, ne poznam ga....😀 Ta je testni. Preverjeno.

Sla cez podobno agonijo pred 2 mesecema. Stem, da je muci nehal jesti, oz zelo zelo malo, po 1 mesecu borbe, ko ni bilo napredka pri hranjenju, pa uspavanje. 17 let je imel. Jeba je pol, k je stanvanje/bajta tok blesavo cudno prazna 😭

2 dni z "moja moja" sam šmrkava in hlipava. Nisem si mislil, da bo tako hudo. Že 10x sem spucal bajto in pošteno povem, na živce mi gre, preveč je čisto. Nobenih dlak, nobene hrane po kuhinji...za popizdit. Nekam se moram zjokat, pa se bom kr tle. Na rokah mi je zaspal, rak na čeljusti je kar naenkrat axponentno narastel, boga žverca, kjub otečeni čeljusti pa še vedno, bi rekli, ne morš bilivat, lačna. Ampak sva oba z moja moja vedela, kaj je in da je škoda mučit družinskega člana, v bistvu je bil moj 3ji otrok. Z 8 kg je shujšal na 5. In sem/sva vedela...kljub temu da je še jedel in imel voljo do življenja, žal ni druge kot ga uspavat. Lahko pohvalim Veterino v Vipavi. Vse opcije mi je veterinarka naštela, od operacije v LJ, kjer so specialisti za to, pa vendar je pri 18ih letih sploh vprašanje če se zbudi po operaciji, da ne govorim o pooperativni rehabilitaciji, ki zna trajat al pa se sploh ne ustavi, do lajšanja simtomov z antibiotiki... Ne ena ne druga opcija ni nekaj, kar bi problem rešilo, kvečjemu samo podaljšalo agonijo in trplenje. Pa še ta petarda od mopsa je mela tako visok prag bolečine, da je lahko bil brez ene noge pa ni zacvilil. Zakaj to pišem, ker vsi ki nam je mar do živalic verjetno enako trpimo, pa je pozitivno vedeti kako se s tem spopasti. Vesel bom, če kdo napiše svoje iskušnje, ker žal je tudi smrt del življenja. V glavnem, ko sem se odločil (kar sem že vedel 99%) da bo potrebno narediti, je najprej dobil pomirjevalo. S sinom sva bila v "privat" sobi, žverca pa na mojih rokah cel čas. 15 minut traja nekako, da se umiri in zaspi. Sem prav čutil, kako se je sprostil in umirl in še zadnjič zadrnjohal Jaz sem ga držal na rokah, sin ga je božal. Nato je dobil infuzijo za globoko komo in še infuzijo ki ustavi bitje srca. Lepo je zaspal, celo jaz bi tako, ko bo, kadar bo.... Še vedno cmizdim...in šmrcam. Ma mogoče bo bolje..nekam moram strest te občutke...kogar motijo, naj preskoči. Pa še mala anekdota, oziroma, kaki je karakter mopsov: Oni ne razumejo, kaj je to "personal space" za njih je to prostor, ki si ga delijo z drugimi, neglede na udobje. fotka stara vsaj 15 let: in fotka stara mogoče max 1 leto: