Dvorana slavnih

Nedelja 14.4. Ha Long - Mong Cai Plan za danes je še malo proti vzhodu. Vse do meje s Kitajsko. Izhod iz mesta poteka po velikih avenijah, tako da ni neke pretirane gužve. Kmalu zapustiva strnjeno mestno območje in že se po čudoviti cesti peljeva proti današnjemu cilju, mestu Mong Cai. Nekje vmes se odločiva, da bova tankala gorivo. Midva marljivo odstranjujeva prtljago iz motorjev, uslužbenec črpalke pa se nama prijazno nasmiha. Ko sva raztovorila najini kobilici in jih pripeljeva do točilnega mesta, pa prihiti in nama začne nekaj razlagati. Seveda v vietnamščini. Ja,ja, karkoli, ti samo toči. Full, Full! Mu z nasmeškom na obrazu odvrnem. Njegova razlaga je vse glasnejša. Očitno misli, da ga bova končno razumela, če bo bolj glasen. Misterijo razjasni prevajalnik. Power off - tắt nguồn skoraj sva se naučila ob nenehnem ponavljanju. Samo kjer si pa prej bil, ko sva imela prtljago še na motorju? Odpraviva se brez prtljage do naslednje črpalke, saj je oddaljena le dobre 3 km. V popoldanskih urah prispeva v mesto Mong Cai, ki meji na Kitajsko. Seveda se zapeljeva vse do mejnega prehoda. Gužve nobene. Očitno jim ni v nekem interesu, da bi se medsosesko obiskovali. Raje se vrneva in se peš odpraviva v bližnji nakupovalni center in na tržnico pred najinim hotelom. Garaža je v prvem nadstropju. Pri nas so ponavadi v kleteh... Tinh Yeu (Love Bridge) s šestimi pasovi. Spet sem oprezal za lokalnimi mehaniki, da namaže verigo. A ve točno v kateri vrečki ima kaj? Sicer se prej "uleže" na hupo a občutek ni najbolj prijeten, ko te prehiti tak velik kamion z 80km/h. Posebej če je nasproti tudi promet. Bencinska črpalka brez elektrike (tắt nguồn) Pozdrav ob prihodu v mesto. Res da je stiropor, samo vseeno je tovor ogromen. Seveda to vleče s Hondo, kot jih voziva midva. Pri nas cerkvene ure, tu pa na vrhu spomenika v krožnem križišču. Tudi to mesto je dokaj veliko. Ni čudno, saj je zadnje večje mesto pred Kitajsko. Pogled na kitajsko stran. Kot da bi tekmovali, kdo bo pozidal večje bloke... Me ne spustijo na drugo stran. Tu se vprašaš, kdo je za železno zaveso?? Utrip na tržnici pod najinim hotelom... Pejva mal pofirbcat. Tofu. Prodajalka čisti školjke. Kolega pravi "še najraje imam skretno, če me scat tišči" Ponudba dnevnega ulova. nekateri krapi še migajo. Pri nas to nebi šlo skozi NIKAKOR!! Mesni oddelek. Perutnina. Ja njihovi standardi okrog hrane in prodaje le te so "malo" drugačni... Sadje v pisanih barvah. Bananini cvetovi in čili. Ingver v sredini. V nakupovalnem centru pa ni da ni. Tu pa je kot pri nas tudi glede hrane... in seveda avtomobilov (na katerega vam tale sliči)? No tole pa so dolgi lasje... Ulična ponudba hrane. Tole je bolj avtentično... Mmmm, @SuNa bo spet prišla na svoj račun. Da ne bo pomote tudi jaz... Rambutan, tudi zelo okusen in predvsem "varen" sadež. Ko se vrneva s potepa, naju spet "opapučarijo" v preddverju hotela. Tu je to kar pogost pojav, da svojo "umazano" obutev pustiš tam.

Nedelja, kot je letos še ni bilo. Capica je dobila prvi letošnji bencin. Tudi Guspa je dala celado na glavo. Kitajski komunikaciji sta se povezali brez težav. Postojna-stari trg pri ložu-delnice-osilnica-medvedje ride-kocevska reka-postojna. 230km. Guspa ni sedela zadej skor pol leta?!?!, od oktobra do vceraj sem naredil 250km, in sem zanalasc usekal precej kljukasto in bol prazno cesto. Ful se mi pozna da sem zadnje tri tedne po operaciji zelo malo migal. Zvecer sm bil sfukan ko de sm gonil bicikl. Kot kaze vreme, je naslednja fura 26.4. Postojna-livorno. Bom navozen k sam satan.

Adv Spirit.

Ko misliš, da si že vse videl... Ultimativna trawell mašina. Tole še na GS-u ne pelješ...

jst nc ne vem o tem…..🤷🏼‍♂️😃

kurba sem jst dobr…k kruh…😉😃

Sobota 13.4. Ha Long - ob obali in nazaj dokler naju vojska ne obrne... Današnji dan nama je načrte prekrižala vojska. Nič tako dramatičnega, kot se bere. Hotela sva prevoziti celoten otok (žal imena zanj ne najdva), a sva skoraj na koncu poti naletela na zaporo in prepoved približevanja. Sva pač obrnila in prevozila pot še v obratni smeri. Cest in prizorov se midva ne naveličava. Nč, pejva se vozit, saj zato sva tu... Striček Ho nima mirnega "spanca". 40 zelenih slonov. Mesto raste v nebo. Steklo in marmor... Sun Wheel. Šele, ko si spodaj vidiš kako je veliko... Budistični tempelj Chùa Bảo Hải Linh Thông Še ena izmed žičnic parkov Sunworld. Trenutno ne obratuje. Gondol tudi tu nisva opazila. Menda drži 2 rekorda. Za najvišji steber in največja dvonadstropna gondola. Spet naravno oko v gori, tako kot Angel Eye v okrožju Trung Khanh. Toda to ni nikjer omenjeno. Se pa nahaja le dobrih 15 kilometrov iz centra Ha Longa Zasaditev ob cesti je lepo urejena. Mangrove ob oseki. Gost koreninski sistem. Le kakšne mehkužce nabira? Plavajoča vasica v zalivu. Mogočni slavolok pred vstopom v mesto. Tudi postavitev napisov za fotkanje je že tu. In mnogo vrstnih stolpičev. A prebivalcev to mesto še nima Zopet odsek hitre ceste. Mogočnih slavolokov je ogromno. Prav tako praznih zgradb. Resortov je tu ogromno, a samevajo. Ups...Hotela sva prav do konca otoka, a žal ni šlo dlje. Tukaj so pa že malo pretiravali s slavoloki. Toplice in spa center Yoko Onsen Quang Hanh In skoraj sva nazaj v mestu. Še čez tale most... Bai Chay Bridge Zanimiva predelava, a žal je z značko Zaj...l. Tudi Akrapovič nalepko je nalepil na okvir. In že sva nazaj. Še v 12. nadstropje na hladnega Saigona Res so usekani na luči... pa na močne hupe v avtomobilih.

Adv Spirit.

Rzenik in Konj…

Petek 12.4. Cat Ba do Ha Long Že predvčerajšnjim sva si spotoma ogledala, od kod pelje trajekt v Ha Long in ob kateri uri. Časa imava dovolj, zato zjutraj malo dlje poleživa. Po zajtrku se podava še na tržnico, da si nakupiva nekaj sadja za popotnico. Spakirava, se posloviva in se odpeljeva do trajektne luke. Za slabe 3€ po osebi in motorju, kupiva karte. Vožnja s trajektom traja približno dobro uro. Zopet se zapeljemo mimo otočkov, vendar iz druge strani kot sva jih prejšnji dan občudovala iz turistične barke. Danes je vidljivost slabša. Še sreča, da sva se včeraj odpravila na izlet. Mesto Ha Long naju preseneti s svojo mogočnostjo. Gradbinci kar tekmujejo med seboj, kdo bo zgradil višji nebotičnik. Pred odhodom še obisk tržnice, da si nabaviva sadje za dopoldansko malico. Mangostan je še na listi za testiranje. Torej danes je na vrsti. Pakiranje in greva dalje. Ceste na tem otočku so prekrasne. Lahko bi jih drgnila do onemoglosti. Čakalnica v trajektni luki. Sprememba pozicije, ko se približuje čas vkrcavanja. Tole je najin trajekt. Po akademski zamudi se le začnemo vkrcavati. Trajekt ni nabito poln. Nekaj turistov, ostalo domačini. Vožnja traja dobro uro. Krajšamo si ga s sprehodom po trajektu. Naš kapitan "Schettino" v družbi. Je kdo poznan na palubi? Tudi tu je imel navijače... In že sva v nizkem štartu. Na celini naju pozdravi pršenje iz megle. Oblika kot operna hiša v Sydneyu (no, malo podobna). Tudi to mesto je zelo mogočno. A je to res prava lokacija? Najina namestitev je v 12. nadstropju, drugače 30 nadstropne zgradbe. Takole se "razkomotiva" in se javiva domačim. Zvečer pa kot po navadi, debatni krožek na balkonu.

Dva starca na staro Hondo Deauville in na pot. Maribor Rimske toplice, Celje, Rogaška in nazaj za Maribor. 220 kilometrov lepega in sončnega vremena. Na Trojanah goriva enaka kot lani.

. ... še zadnji "poletni" dan ps ... welcome to Mitas club

. ... snemanje "kožice nedolžnosti"

British Star Wars

🅖🅞🅐🅣…🐐🤷🏼‍♂️😃

Četrtel 11.4. Dan brez motorja ali Lan Ha and Ha Long Bay Guided Cruise & Kayak Danes sva Hondici pustila pri hotelu in se odpravila na voden izlet med otočjem Lan Ha in Ha Long Bay. Zaradi velikega števila apnenčastih gora na veličastnih morskih pokrajinah je zaliv Halong postal eden izmed obveznih obiskov vsakega popotnika ob prihodu v Vietnam. Pa pejva še mi2... Najprej nas z avtobusom poberejo pred različnimi hoteli. In nas odpeljejo do luke, od koder bomo krenili... Pisana druščina je na krovu. Najprej se zapeljemo mimo plavajočih vasic. Gužva... Mimo plavajočih vasic... Na "dvoriščih" imajo podvodne mreže kjer gojijo ribe in školjke... Plavajoči del ribogojnice povečujejo z dodajanjem podvodnih mrež. Razlika med plimo in oseko je kar velika. Takšnih turističnih barčic je poln zaliv. Včasih pa lahko ujameš samo delo narave... Ali pa ne... Domačini v mnogih skalah najdejo podobe iz živalskega sveta. Potrebno je kar nekaj domišlije, da tudi mi vidimo, kar opišejo. Osamelec sredi vode. Obiskali bomo eno izmed mnogih plavajočih ribogojnic. Sprva je bilo kar malo težko loviti ravnotežje po ozkih brveh med bazeni. Ostali smo suhi... Vodič nam razloži, katere vrste rib so v mrežah. Prikaže tudi način hranjenja. Po obisku pa naprej med otoke... Na oddaljeni plaži stoji mali tempelj. Opremijo nas z "jopiči" in prepustijo da uživamo med otočki... Pravzaprav, je tudi vodič z nami in nas vodi skozi labirint jam in zalivčkov. Več kot uro smo se preganjali med otoki... Ker nas pograbi lakota smo seveda šli še na kosilo... Tokrat seveda z njihovim "beštekom" Po kosilu pa še na kopanje... Mi2 sva ga preskočila. Voda je tu kar precej, khm nekam umazana... Raje sva se predajala razgledom, ki pa so tudi zaradi meglic bolj tako, tako... Želva!? Tako se menda imenuje tale otok. Otok Cat Dua, bolj znan kot Monkey Island, je znan seveda po opicah. Za trenutek je odložil krmilo, pa sem malo poprijel... Naša kuharica med zadnjimi zapušča čoln. Opazite? Maska... Zvečer pa na balkonu rečeva še kakšno "gospodarsko" seveda brez mask. OSMAND. Moram pohvalit aplikacijo in seveda BV9200. Takole je Duo zabeležil pot med otoki.

Torek 9.4. Hai Phong - Otok Cat Ba Preden se odpraviva proti trajektni luki, si greva ogledat še cestno deteljico, ki vodi na most Hoang Van Thu. pač ena od zanimivosti tu v mesti Hai Phong. Ostali del jutranje poti znava že skoraj na pamet. Luko najdeva brez težav, zahvaljujoč včerajšnjemu iskanju. S trajektom se zaapeljeva na otok Cat Ba. Cesta do najine namestitve je nova, ponekod vodi ob morju, pogledi iz nje so prelepi. Popoldan ogled mesta in pohajkovanje v okolici. V levi stolpič je bil najin začasni dom v Hai Phongu... ulica Pariz 18, št.22. Še zadnjič pozdraviva varnostnika v slovo.... In preden zavijeva proti luki, se zapeljeva še čez ... Hoang Van Thu Bridge 1,5 km dolg most Most je sestavljen iz štirih pasov za motorna vozila, dveh mešanih pasov in dveh pasov samo za pešce. Posebej zanimiv je dovoz na most v obliki dvonadstropne osmice. Takole jo zariše OsmAnd na ekranu. Pričakovala vsa večjo gužvo, a sva si brez težav vzela čas in prostor za fotografiranje. In že sva na poti proti luki... Želje po amerikanizaciji so vidne vsepovsod. Prvo vozilo avtošole, ki sva ga srečala do sedaj. Vsaj en voznik bo izšolan po predpisih! Mogoče? Je bil to najprej motor, ali ...? Reklama za žičnico, ki ne obratuje več. Tu bova kupila karte za trajekt. 38.000 VND za eno osebo in motor. Cca to znese 1,40€ Možakarja je zanimalo, od kod prihajava. Vkrcavanje na trajekt. Trajekt je precej poln. Dogajanje nadstropje višje. In še razgledna ploščad. Precej načeta je tale zadeva in bolj površno popravljena. Spodaj pa tale napis, safety first! So me kar potolažili. Zanimmiv način pristanka na pomol, ki ni take oblike kot pri nas... Kormilar? Kapitan? v glavnem ta možakar vozi... Kontejnerska ladja nam prekriža pot. Vendar je vse pod kontrolo in po dobrih 20 minutah smo na drugi strani... sestop na otok Cat Ba. po par 100 metrih naju pozdravi mogočni slavolok. Mimo vasic na čolnih. Po odlični obalni cesti mimo lepo urejenih počivališč... Kjer lokalna "influenceka" napravi najmanj 300 posnetkov... Seveda mi2 po svoje proti najinem cilju... Tako veliko bom za večerjo! Zanimiva reklama za nastanitev. "Jagermaister"? Po prihodu pa hitro malo naokoli v lažji opremi... Takole sva parkirala pred hotelom... Zanimivo in slikovito... A bova tole? Rakce, ribe ali... Ali raje školjke? Restavracije imajo svežo ponudbo. Še nekaj zanimivosti iz mesta... Tudi narava je opravila svoje delo odlično... Plaža. Ena od mnogih, ampak vreme je bolj kislica... Sušenje sipinih kosti... Nekatere so prav velike... Tržnica... Dajva si mi2 tole malo ogledat... Boš 1 kurji parkelj al 2? Ne, raje bom vrečko sadja. Rezanci na kilometre... Ali sipa velikanka... Še miga, samo klešče so mu zvezali. Utrip tržnice. Vonjave si boste moral pa sami zamislit Nama je bila tale školjka še najljubša! V parku, kjer ni "vonjav" iz tržnice si postreževa sveži rambutan. Hitro kopni. Bo treba ponovno v nabavo. Še večerni pogled iz terase. Sosednje restavraccije so čisto polne. Bo treba pohiteti, da ne zmudiva večerje...

Ponedeljek 8.4. Hai Phong - V iskanju trajekta Vreme nama že vseskozi delno kroji pot najinega potovanja. Gleda na vremensko napoved in preostanek časa, sva se odločila, da obiščeva še otok Cat Ba. Je največji izmed 367 otokov, ki sestavljajo arhipelag Cat Ba. Po poizvedovanju na Googlu od kod vozijo trajekti, sva se odločila, da se zapeljeva v luko, preveriva čas odhoda trajektov, da nama bo jutrijšnji start olajšan. Skozi mesto se v luko vije kolona tovornjakov, ki hitijo nalagat oz. raztovarjat kontejnerje. Hai Phong je namreč veliko pristaniško mesto. Temu primerno se odvija tudi promet. Ko prispeva v luko, pa skoraj šok. Nikakor ne uspeva razvozlati voznih redov, oz. od kod dejansko vozijo trajekti. Domačini bi sicer radi pomagali, a žal tokratna gestikulacija ne obrodi sadov. Starejša ženica si skoraj zlomi roke, ko z njimi krili po zraku. Možakarja v eni izmed pisarn zmotiva pri kosilu. Odloži skodelico in nama začne na kos papirja risati zgradbe in cesto. No, tako sva to sliko razumela midva, a žal napačno. Šele mlada gospodična na skuterju, odvrne svoj pogled od 10 colskega ekrana (ja, krmilu skuterja je imela nameščeno tablico, ne telefon ) in nama nakaže, naj ji slediva. Odpelje naju cca. 1,5 km iz pristanišča do glavne ceste in nama pokaže v smeri, od koder sva prišla. Znova prikazuje plavalne gibe z rokami po zraku. Hm, razmišljam, kaj pa če žičnica vozi na otok?? Ko se vračava nazaj proti Hai Phongu, ugotoviva, da je trajektno pristanišče zgrajeno povsem na novo. Nahaja se v bližini 4 km dolge žičnice, ki povezuje celino z otokom. Tu končno izveva, da trajekti vozijo na pol ure vsak dan. No tu se mi posveti, hoteli so nama dopovedat, da ob vznožju žičnice najdeva trajekt za Cat Ba. Zanimivo pri vsej tej zgodbi je to, da od mesta do pristanišča ni niti ene oznake, ki bi naju pripeljala v trajektno luko. Prav tako podatki še niso ažurirani na Google zemlevidih. Po isti poti se vrneva v Hai Phong in sedaj dokončno splanirava odhod na otok Cat Ba, saj veva kam se zapeljati zjutraj. ponoči je ulivalo kot za stavo. Na srečo pa so se do najinega odhoda ceste že skoraj posušile. Kolone kamionov, pripravljenih čaka za start v luko... Tole so veliki ameriški Macki in Vanderbilti prav nič se ne ozirajo na ostale udeležence v prometu. Mogočni žerjavi na enem delu na novo zgrajenega kontejnerskega terminala... Takole morju "jemljejo" zemljo. Tule je gradbišče veliko približno 1 kvadratni kilometer... Če ster kaj naročili na eBayu mogoče čaka v teh kontejnerjih... Mogočni stebri žičnice, ki povezuje otok s kopnim... Tudi Google prevajalnik nama ni bil v pomoč... Končno vozni red. Vendar tudi ta ni čisto pravi. Trajekt vozi vsakih 30 minut Ko končno le izveva kako in kaj okoli trajekta si ogledava še eno od postaj žičnice... Velikanski in moderen objekt vendar trenutno "na hladnem". Vse zaprto... Vrneva se v Nai Phong... Takole varno za rampo in pod budnim očesom varnostnika, v naši soseski živijo tu tisti, z nekaj več "šuškov"... V okrožju je polno parkov... Umetnih jezer... Bi pričakoval roje komarjev, pa ni bilo sile. Izstopa hotel Sheraton, pod njim pa velikanski nakupovalni center (obiskala včeraj). vse zelene površine so zelo lepo urejene ponoči pa tudi izdatno osvetljene... Še en pogled iz najinega balkona na sosesko v kateri sva nameščena... Hai Phong velja za tretje največje mesto v Vietnamu. Tudi tukaj pa zelo hitro gradijo nove nebotičnike in nova okrožja kot tale kjer sva nastanjena danes. Jutri pa na otok...

Nekako prazno je tule danes... Kaj se nič ne vozite???

...nobene panike glede (malenkost) popackane gume.... moraš pa pazit, da je ne "zaliješ" z oljem. Pa še to bo popacana guma, če se boš daleč peljal naravnost po kaki AC, ali podobno... če boš ovinkiral, sproti pobriše tiste črtice olja po profilu gume. ..štos mazanja verige z oljem je ravno to ( po moji logiki), da olje - višek olja sproti odletava z verige skupaj s prahom (v glavnem peščenim prahom) in ostane veriga čista. Razni lepljivi spreji pa lepijo nase ves ta prah, ki deluje kot brus na verigo... o-ringe... verižnike. Popacano platišče samo malenkost posprejaš z WD ali kakim odvijačem in obrišeš s suho krpo... pol minute dela...

Nesposobna, pohlepna politika vodi svet v vse večjo krizo in razsulo družbe.....tudi v "razvitem" svetu, praktično vsi penziči, ki lahko morajo delati, da lahko preživijo..... Eklatanten primer mr. Terminator nekoč top najmodernejši model, lahko je delal kar je hotel....prišel na zemljo gol, šel v oštarijo tam pref.... par modelov, enega slekel in mu vzel obleko, drugemu pukšo, tretjemu HD, ter se odpeljal v svet, pa naredu en kup sranja, brez nekih hudih posledic zanj..... dobro je potem prišel k pameti in prešel na pravo stran zgodovine in nas reševal......če bi se to zgodilo danes, bi ga aktivistke iz Društva 8. marec prvo min po novici na poročilih raztrgale na FB, ženske iz Društva kmečkih žena mu nebi pustile v vas, bog ne daj, da bi po nesreči v samoobrambi, kako nutrijo poču, bi ga konkretno naj......navaden holob bi ga z žolčno razpravo v našem parlamentu in zakoni psihično ubil, tipu bi se zmešalo..... ne bi izjavil "I will be back" temveč "I will never be back" 🤣 bil bi en bogi mr.nobody, totalna nula, ni več kot je nekoč bilo.....s časom, ljudje... in tudi hudo moderne face postanejo zastareli, omejeno ne-uporabni za današnji svet..... ker so penzije male, je treba neki delat, se je preizkusil v politiki, ni šlo, tam političnih nasprotnikov ni mogel enostavno pospravit, politika je ku.... sedaj mora revež v Total recall 2, delat reklamo za orodje, ki ga niti ne zna uporabljat, je pač vajen orožja, ne orodja, očitno je začetnik, če bi bil nek pravi mojster bi vsaj Milwaukee tool uporabljal😉 .... .....eto to nam gepira v penziji 🤪 kot posledica političnih odločitev naših veleumnih ministrov, ki so izjavljali, da je plačevat davke glupo 😬 na žalost nam tudi bog ne more več pomagat....edino, da se ta reaktivira v Total recall 3 in malo popuca malopridneže, sam se bojim, da bi mu že pri naših zmanjkal patronov....😉

Tisti DIY bo za na enduro. Na cestnem programu je pa scottoiler. Za pritrditev je prišel prav vijak za nastavke stojala. Dobit cevko skozi nihajko je vzelo nekaj casa, ampak je pa fino, se skoraj ne vidi. In pa DIY nosilcek, misljen kot zacasno, ampak sem ga oblekel v termo skrcljivo buzirko in nasel cep od nekega stola, tako da sploh ne izgleda slabo.

Da dodam še gibajoče slike za boljšo predstavo... Ni bilo videti precej varno, a videz včasih vara. Lučke, lučke, da zasvetijo se ti učke... Večerja pa še plava.

Sreda 10.4. Cat Ba Loop Prebudiva se v soparno jutro. Danes je na sporedu potep po otoku. A najprej na zajtrk. Nekaj osnovnih menijev imajo na izbiro. Odločiva se za pečena jajčka na oko. Natakar naju vpraša če sunny side up. Ti kar daj sončno stran gor, sonce namreč res pogrešava. Otok je zelo majhen, vožnja od enega do drugega konca znaša dobrih 25 km. Tako da bova dan zapolnila še z ogledom nekaj jam in par zanimivih plaž na južnem delu otoka. Mestni utrip, gneča ni prehuda. Potujoča delavnica. Na mali Hondi ima vse kar rabi za izdelavo ključev... Greva vmes na kavo? Prav prijetna kavarna na vrhu hriba z nekaj bungalovi. Od koder je pogled na bodoče turistično naselje. pot do razgledne točke pa zavita in zelo strma. In že naju pot vodi naprej proti notranjosti otoka. Najprej na ogled hospital cave - Quan Y. Do vhoda vodi kar nekaj stopnic. Bolnica je bila v uporabi dve leti v času vojne. Naravno jamo so spremenili v bunker. Vsaka soba je služila svojemu namenu. Lepo urejena predstavitev tistih časov. Del urejen kot bolniška soba. Zgornjega dela jame niso spreminjali. Po ogledu se odpraviva naprej... Na ogled druge jame Trung Trang . Kar nekaj stopnic naju spet vodi do vhoda nad krošnjami dreves. Jama poteka skozi osrčje gore, zato sta vstop in izstop ločena. Pogled nazaj proti vhodu. Pot je lepo urejena in osvetljena. Stalna osvetlitev tudi globoko v jami omogoča zelenje. Izhod na drugi strani se konča z veliko dvorano. Nazaj proti motorjem. Pot nadaljujeva po edini cesti proti severnem delu otoka. No, ni ravno edina. Vmes znava najti tudi kakšno stezico. Ko prispeva preko prelaza, se odpre pogled na zanimiv zaliv. Mangrove v plitvem morju, kjer se menjata plima in oseka. Od tu vozi trajekt v Ha Long. Pozanimava se o voznem redu, ker se bo najina pot nadaljevala v tej smeri... Turistične barke čakajo na odhod v arhipelag otokov. Na poti do zaliva sva opazila stezico, ki vodi okoli zaliva. Pa poglejva, kam vodi. Tu je polno kraških jam. Ob cesti sva opazila še eno. Pa pojdiva še to jamo pogledat ... Jama Hoa Cuong. Na vhodu v jamo bodo obiskovalce presenetili čudoviti kapniki. Narava tudi tu ni skoparila z domišljijo. Kraških jam imava sedaj dovolj. Razlog zakaj. V temnejšem delu sem z v kapnik, da je prišlo do "rdečega"! @SuNa trdi, da je celo slišala kako je votlo zazvenelo Morje ma desni, ne greva še domol Vmes naletiva še na umetno zajetje vode. Kjer lokalni ribiči poskušajo svojo srečo. Kje so že tiste lepe plaže? Le kam drvita? Najbrž ne na plažo. Južni del otoka je precej bolj turističen in poln takšnih plaž. Podava se še na eno sprehajalno pot. Ki ponuja čudovite razglede na okoliške otoke... V arhipelagu, ki ga sestavlja preko ogromno otokov. Pot naju pripelje do druge plaže z zanimivim hotelom v ozadju. Bay Watch na vietnamski način... Zdolgočasen "David Hasselhoff". Sonce bolj poredko vidiva. Tudi tule je bolj zasenčeno z meglico In počasi bo utonilo za obzorje... Po vrnitvi še malo po mestu...

Nedelja 7.4. Hoa Binh - Hai Phong Zjutraj naju na terasi pričaka zajtrk - Bánh Mì je vietnamska beseda za kruh, vendar se nanaša tudi na posebno vrsto bagete, ki je napolnjena z različnimi slastnimi nadevi. Slike le tega ni, ker sva ga snedla kot keks. Za posladek dobiva še mango in pasijonko. S polnimi želodčki se spakirava, posloviva od prijaznih gostiteljev in se podava na pot. Žal naju ves čas spremlja gosta megla, takšna, da bi jo lahko rezal, bi dejal palček Smuk. Cesta je bila mokra od megle, zaradi gostega prometa pa se je ves prah spremenil v blato in del tega je končal na nama. Temu primerno sva bila tudi umazana od glave do pete. Vožnjo zaključiva v lepo urejeni četrti mesta Hai Phong. Po obilnem zajtrku dobiva še sadje in pasijonkin smoothie. Nekaj sadežev dobiva tudi za popotnico. Vreme danes ne sodeluje z nama.Od tu naprej naju je spremljala gosta megla, ceste pa mokre kot v dežju... Skoraj celo pot močno prši iz megle. Rezultat je viden na naju in motorjih. Zato se nekaj kasneje pri lokalnem mehaniku zaustaviva, da namaževa verigi. Ogromen krožjak, skoraj v vseh so tudi motivacijska sporočila "politička nastava" Hitra cesta za motoriste ni plačljiva, zato se zapeljeva skrajno desno kjer je predviden prehod za motorje.. Predel, kjer kamnoseki izdelujejo zadnja počivališča. Kolikor denarja, toliko nadstropij. In že sva v predmestju Hai Phonga. Ogromna tovarna LG. In rafinerija. Večina bencinskih črpalk je prav te blagovne znamke. Ti ogromni tovornjaki imajo v prometu absolutno prednost. Z njimi tu zares ni heca. Prispela. In čas za za jeno kafe po naših merilih. Tudi cena je bila temu primerna. V takšni mestni četrti bova nastanjena. Mestna četrt, ki je povsem drugačna kot ostalo v Vietnamu. Seveda, je na vhodu varnostnik in v to četrt pušča samo tam stanujoče. Hitro vso tehniko na polnilce... In nato v moderni prodajni center, ki je seveda v zaprtem delu mestne četrti. Čisto so se amerikanizirali. Pa tako so se "klali" z ameri in borili proti njihovem vplivu. Tudi peš se nama ne ljubi več. Le kam naju najprej zanese pot, če ne med sadje. Cene višje kot na tržnicah. Še vedno pa eksotično sadje zelo poceni... tako, da ne greva domov praznih rok... Jabolka pa imajo ceno, ni kaj. Kg cca. 7,35€ Nobenih karejev?! A jih vržejo stran? In že sva nazaj v najinem stolpiču. tu ostaneva 2 dni...

Četrtrk 4.4 Ba Be loop Najina namestitev je od samega jezera oddaljena približno 3,5 kilometra. Popoldan sva si šla ogledat kako je z vožnjo po jezeru. Ugotovila sva, da je vožnja po jezeru naravnana na ogled templja na otočku in to je to. Mogoče zanimivo za nekatere turiste, nama pa ni bilo najbolj všeč. Zvečer ob večerji nama je lastnik namestitve svetoval krožno vožnjo po okoliških vaseh, kjer so na pobočjih hribov različne plantaže. Ta varianta nama je kot motoristoma precej bolj všeč, zato se odločiva zanjo. Jezero leži na nadmorski višini okrog 100m. Pot naju je vodila med hribi in dolinami do višine okoli 900mnm. Ceste se kmalu zožijo in poženejo v hrib... postanejo tudi bolj blatne Ja, pot je še vedno prava, greva naprej... Mimo stpničastih teras riža... Še več teras... Mala zajetja zagotavljajo stalen nivo vode na terasah riža. Pravi vietnamski "mini" pujček... blatna stezica vodi do plantaž čaja. Betonska cesta se počasi razširi in spusti v dolino. mimo pripravljenih teras... Tako pripravijo pobočje za razne nasade. vmes sva znotila dva v toplicah... Tu je vse majhno, razen avtomobilov. 90 odstotkov vsega na 4 kolesih so veliki SUV-ji. Tudi standardna opeka je majhna v primerjavi z našimi. Po vrnitvi iz današnje vožnje se zapeljeva še na ogled zaprtega dela ceste, po kateri se bova jutri odpravila naprej... Zapora od 1.4 do 11.4 med 8 in 20 uro... Kljub tabli o zapori ceste je bila prevozna zaradi popoldanskega odmora delavcev. enako bo tudi zjutraj pred 8h.

sreda 3.4. Cao Bamg - Ba Be Lake (jezero) Ponovno je čas za premik in odkrivanje novih lepot Vietnama. Jutro je soparno in vroče, zato se pošteno spotiva preden sploh odrineva na pot. Prav prijetno je sesti za krmilo najinih konjičev in se ohladiti. Okvirni plan je, da si poiščeva spanje nekje v okolici jezera Ba Bể. Tu bova zopet ostala dva dni in se podala v raziskovanje okolice. Jutranja rutina. Hica že pritiska... Izhod iz mesta. Tule se prične 10 (deset) pasovna cesta. Banzaiiiii! Samo kaj, ko je omejitev za motocikle le 40km/h... pa vse s kamerami pokrito. Dajva bolj na izi! Še malo preučevanja spomenikov pretekle zgodovine. A greš na avtobus? Me sprašuje @SuNa Zagleda jezerce v daljavi in seveda morava najti stezico, ki vodi tja. Parkirava pred turistično kmetijo in se razgledava naokoli. Splav iz bambusa, mu je za zaupat? Ribič poskuša srečo. Veslo je veliko kot pri nas lopatka za moko. Privoščiva si jeno kafe... Glej, glej, babe so že čisto blizu. In zaslužen Saigon po končanem prešvicanem dnevu. Kje drugje kot na balkonu sobe s pogledom na riževa polja...

Samo mojega prvega kužka je poljal na veterino moj kolega, ker sem ga imel preveč rad, da bi to storil jaz, vseh ostalih pet kužkov, pa sem spremljal na "njihovi zadnji poti v Škofjo Loko", razen višavske terierke, kkatera je celo večno zaspala ponoči med nama v spalnici.

Včeraj sem bil sam svoj mojstr , danes pa preizkus bicikla "z mojo kilemtrsko minimalko" ... ARSO: Danes od severa dež, veter in ohladitev, popoldne in zvečer sneg do okoli 700 m nad morjem. Jutri spremenljivo oblačno, popoldne krajevne plohe.

pa sej je v redu, če si jih posvojil

moja guma je dobesedno zalita (pošpricana pa res) z oljem večkrat (sploh ko makedamski prah spiram), pa še ni zdrsnila. Sem se tudi jaz tega bal, sedaj se pa ne več.

Video-14ZD.MP4

Ta mi je pa res smešna. Vsi tovarniški vozniki z Pecom na čelu so na začetku sezone v en glas prepevali hvalnice 24' Ducatiju, kako je v vseh pogledih bistveno boljši kot lanski...

Ja Dami, poznamo to, ko je prišel trenutek, po 16 letih, ko ni bilo več pomoči, sem vzel mojo prinašalko in sva šla do veterinarja na zadnje slovo. Žena in hči sta me vprašale, če gresta z mano, pa sem samo bevsknil nazaj, pustite me samega, ne rabim nikogar. Bil sem precej suveren, da je to najboljše kar lahko naredim in je tudi bilo, samo ko sem prišel tja in ko je dobila injekcijo za pomiritev je še šlo, ko pa je dobila zadnji "šus" sem se pa zlomil, dve ure z njo v ordinaciji, prijatelj veterinar je rekel vzemi si čas, vaju bomo pustili na miru. Nikoli ne bom pozabil tega. Tolažil sem se s tem, da si psi "mislijo"...celo življenje sem bil tvoj zvesti prijatelj, ko bo prišel čas, da grem, bodi ob meni in mi bo lažje.... In potem se človek s časoma pomiri, pozabi nikoli, še danes ko vidim prinašalce mi gre na jok. Ja tako je to, ko se "preveč" (nikoli ni preveč) navežeš na svoje živalske prijatelje.

Ne ne ni moja ma kaki, sam lih kele k uni ribi pa žaru pa učerajšnjemu dnevu mi je pasala

Če se v torek ne zbudiš, pol je bil pa tazadn zajeban pundelk.

Super Acost, bodočnost je njegova, hudo presenetil s sposobnostmi, hitrim učenjem in dirkaškim IQ, bil boljši od vseh na bajku istega proizvajalca, sicer ne vem kako verzijo KTM vozi, upam, da mu glede na situacijo jodlarji dajo že sedaj, pod GG brendom Factory mašino, ker je po videnem do sedaj, realno kandidat za prvaka in samo vprašanje časa je zmaga v moto GP.....Miller ima srečo, da je Avstralec, vozil skoraj v vseh tovarniških ekipah in nič od njega, razen občasnih prebliskov, ter, to, da so mu krivično "ukradli" zmago, ko se je edini odločil za prave gume.....MV privoščim, bil je v paketu z bajkom razred boljši od vseh....privoščim tudi Basti, da je odžgal slabovoljnega FB, so rdeči podpisali z njim, ker je pač prvak, vendar, se mi zdi podoben tip kot HL, ko je spredaj in kontrolira tempo je nezaustavljiv in happy, ko je v borba z drugimi, ni neki in potem slabovoljen, razumem, da je pod pritiskom, ker sedi na factory....,vendar to je usoda prvakov, od njih se zahteva le in samo zmage, to je potrebno psihološko zdržat..... MM po tolikih zmagah in naslovih pomeni nekaj le zmaga, že na stopničkah ni srečen, nekako razumljivo, šel na zmago in dobil pesek, padec podoben, kot več lanskih na tej specifikaciji duceja.....FQ se je pač prodal, ravno obratno kot MM, ki je šel od najbolje plačanega racerja, za bagatelo na Dučeja, kjer ima vsaj možnost za dirkanje, ker je Honda tudi letos totalna katastrofa..... dvomim, pa, da lahko Yam naredi čudež v letu dni, to ne more niti Honda, ki ima največje resurse v vseh pogledih....tako, da letos bo še bogo pri japanerjih, naslednje leto se morda pokaže luč na koncu tunela, potem pa 2027 pridejo zopet večje spremembe, nova pravila okrog agregatov (850ccm)..... 2026 bo pa za FQ že zadnje leto nove pogodbe, kar clever poteza za bančni račun zdepliranega francoza, je pa res, da kake konkurenčne možnosti verjetno ni bilo, razen, če bi Factory KTM šutiral oba racerja, kar je bilo malo verjetno, saj je Binder očitno potomec jodlarjev iz JAR in roko na srce je več pokazal kot Jack, eno mesto pa je bilo rezervirano za mladega Acosto, sedaj pa verjetno že zabetonirano s ta hudo "armirano marko betona MB45" za morebitno zmagovito ero KTM in Acoste....bo zanimivo letos, upam, da izenačenost ostane.

Ce se le da uporabim vijak namesto lepljenja nosilca. Na Tracerju sem sel se korak dlje. Na laser odrezana inox plocevina in dvakrat ukrivljeno. Vijak na fotografiji sem potem menjal z nastavkom za stojalo. To je bilo za test.

Sobota 6.4. Vu Linh - Hoa Binh Včeraj sva se pri večerji pridružila mlademu nizozemskemu paru Ulfu in Nicole. Na poti sta že osem mesecev. Na potovanju uporabljata pretežno javni prevoz, občasno pa si tudi zaželita malo vetra v laseh in si najameta kakšen manjši motor ali skuter. V Hanoiu sta najela motorje in se za en teden podala v gorate predele Vietnama. Nato se vrneta v Hanoi in se z letalom odpravita na jug, kjer se bosta po nekajmesečnem premoru srečala s starši. Izmenjamo si nekaj informacij o "must see" lokacijah tako drugod po svetu, kot tukaj v Vietnamu. Zjutraj se poslovimo, si zaželimo srečno pot in se odpeljemo vsak svojim dnevnim načrtom naproti. Vreme je dokaj kislo, a na srečo suho. Tudi današnja pot naju vodi mimo manjših vasic, z nasadi riža in tokrat tudi čaja. Zgodaj popoldan prispeva v Hoa Binh. Na hitro se razpakirava in se brez prtljage zapeljeva še do bencinske črpalke in natočiva gorivo. Je precej lažje, kot pa sredi dneva, polno otovorjena. Ko se vrneva, na terasi splanirava kam jo mahneva jutri. Zvečer naju lastnik hotela povabi na klepet s svojo družino in pokušino lokalnega sadja. Ob prijetni družbi se večer kaj hitro prevesi v noč, tako da se posloviva in se odpraviva k počitku. Tradicionalna noša tukajšnjih žena. Nizozemski par Ulf in Nicole. Aja, pa midva tudi. Pozna se sušno obdobje, vodostaj je zelo nizek. Riževe terase se zamenjajo s čajnimi. No blat, no fun. Pagoda sredi jezerca. Sva že blizu? Še prej bo treba mimo riževih polj ... in bananovih nasadov. Tako občasno preveriva drug drugemu, če je prtljaga še na mestu. Na srečo, je še vedno vse na svojem mestu. Open office. Okolica današnje namestitve je skrbno urejena. Danes sva tu edina gosta. Večer zaključiva v prijetni družbi ... lastnika in njegove družine.

Torek 2.4. Cao Bằng - Loop Danes ponovno start iz mesta Cao Bang. Namen imava obiskati jamo Động Ngườm Ngao in slapove Ban Gioc. Zopet naju je pot peljala tik ob kitajski meji. Ob ogledu naravnih znamenitosti nama je dan kar prehitro minil. Danes ni dodatne prtljage, samo nahrbtnika. Zato je odhod precej olajšan. Prvi postanek opraviva pri domačih rokodelcih. V kovačnici nastajajo različni izdelki. Tudi ženske pomagajo pri ustvarjanju. V glavnem kujejo različna rezilna orodja. Vseh vrst in oblik. Idilična hiška ob vodi. Žal je povsod veliko smeti. Tu odnosa do narave še ni... Most iz bambusa. čeprav ne v najboljšem stanju me je zdržal. Vhod v jamo Động Ngườm Ngao. Jama je bila odkrita leta 1921 in odprta za turizem 1996. Jama je dolga 2769,6m in globoka 61,1m V turistične namene je odprt le del jame v dolžini 945,8m. Kapniški blok ima obliko lotosovega cveta. Ponekod se prehodi zelo zožijo. Sem moral skoraj po štirih... In se na drugem koncu razširijo v ogromne dvorane. Še ena skupna za spomin. Izhod iz jame. Precej višje, kot je bil vstop v jamo. Greva naprej, do slapov. Zaradi poroke so zaprli celo ulico. Ker nisva med povabljenimi, morava najti obvoz. Slapovi Detian ali slapovi Bản Giốc so skupno ime za dva slapova na reki Quây Sơn, ki prečkata mednarodno mejo med Kitajsko in Vietnamom. Slapovi Ban Gioc veljajo za enega največjih in najbolj očarljivih vietnamskih slapov. Pot nadaljujeva vzdolž kitajske meje. Še obvezen postanek ob mejniku. V ozadju na drugi strani je identičen, a ta je kitajski. Naravni tunel, mogoče malenkost povečan. Postanek po poti, In počasi nazaj proti "domu" Glede na precej kaotičen promet, sva do sedaj videla le eno nesrečo. Kmalu bi imela vietnamsko kozo za večerjo Pastir se ne sekira, če bi bila ena manj. Do nastanitve se zapeljeva skozi tržnico. Ni videti, saj sva pozna in je vse pospravljeno.