Dvorana slavnih

Ponedeljek 15.4 Mong Cai - Ha Long Ponoči kar precej dežuje. Zato imava zjutraj čas za podaljšano poležavanje, da se ceste osušijo. Ko se napakirava, so ceste suhe in dežni kombinezoni lahko ostanejo na svojih mestih. Del poti imava v planu prevoziti ob meji s Kitajsko. Na najini desni se na drugi strani vije modra ograja, na vrhu prepletena z bodečo žico. Zelo na gosto so na ograjah nameščene tudi kamere. Še sreča, da jih delajo Kitajci in so verjetno poceni! Po cca. 500 m za mejnim prehodom naletiva na spuščeno zapornico in na njej znak stop. Iz hiške stopi vojak in naju povpraša (seveda s prevajalnikom), kam sva namenjena. Na a navigaciji mu pokažem najino končno destinacijo Ha Long. Vmesno pot do cilja pa spretno zakrije. Po tehtnem razmisleku in premlevanju, nama le odobri pot in dvigne zapornico. Odpeljeva se naprej, vendar v naslednjem križišču skreneva desno. To pot sva vojaku zamolčala, ker se vije tik ob meji. Verjetno nama ne bi dovolil, v kolikor bi vedel za najin namen. Kmalu se lepa cesta spremeni v gradbišče. Kar precejšen del poti se voziva po prašni cesti, občasno tovornjaki in delovni stroji poskrbijo za to, da sva prašna tudi midva. Na drugi strani prelaza v dolini opaziva ženske v čudovitih nošah. To so ženske iz etnične skupine Dao Thanh Phan. Marljivo delajo na riževih poljih. Nekaj vasi naprej pa zavohava znan vonj, a ga ne znava razvozlati. Na velikih površinah so sušili nekakšne ostružke. Za cesto opaziva ženico, ki strga skorjo iz manjšega debla. Ustaviva se pri njej in vzamemva košček v roke in povonjava. Ženska odlomi košček lubja in ga da v usta. S kretnjo nama nakaže, naj to storiva tudi midva. Seveda, cimet! Samo drugačen, kot sva ga navajena iz Šrilanke. Okus je skoraj pikanten, zelo oster. Kasneje opaziva, da se celotne vasi ukvarjajo s pridobivanjem cimeta. Prejšnjič sva izbrala novejši del mesta Ha Long za najino prenočišče. Tokrat se odločiva za starejši del, ki nima tako ogromnih stolpnic. Seveda sledi še potep po okolici in zvečer debatni krožek na terasi hotela. Po pakiranju slovo od lastnika hotela. Lep primerek "Eifflovega" stolpa. Tukaj je precej telekomunikacijskih stolpov prav takšne oblike... Ceste so suhe, kot da ponoči ni deževalo. Kitajski zid (no, ograja) naju spremlja del poti, ki jo prevoziva ob meji z državama. Vsepovsod opozorilne table, da se nahajava v obmejnem pasu. Mejni prehod... @SuNa gre še tu probat srečo. UUUPS tole zna pa precej spremenit najin načrt poti... Vojak naju povpraša, kam sva namenjena. Na navigaciji mu pokažem končni cilj, Ha Long. In spusti naju naprej. Že po dobrem kilometru jo mahneva desno. Po daljši poti, ob mejnem pasu naprej. Kar dobršen del ceste renovirajo. Ko naletiva na kak tovornjak, ga prehitiva v klanec, ali pa počakava in narediva kakšno fotografijo. Dela potekajo na odseku proti vrhu prelaza... Znak pove vse... Bova kasneje dala besedilo v prevajalnik, sedaj pa hitro mimo. Vseskozi pa naju spremlja modra ograja, na meji med državama... Lepo vijugasto speljana cesta, naju spomni na lani prevoženo (HCMC) prav užitek se je bilo zapeljati po njej. Pri postanku zagledava te betonirane stopnice. Le kam vodijo? sicer precej zaraščene... Do mejnega kamna. Visoka ograja z bodečo žico in seveda nadzornimi kamerami... Tako blizu in hkrati daleč stran. Varnostne kamere so nameščene vsakih nekaj 10 metrov. Le kdo pregleda vse te videoposnetke in kam jih shranijo??? Ko prideva v okrožje Binh Lieu, opaziva zanimive oprave žensk etnične skupine Dao Thanh Phan. Tik zraven meje s Kitajsko izkoritijo vsak kvadratni meter rodovitne zemlje. Pisane noše s precej nerodnimi pokrivali zanaše pojme. Končni vezeni izdelek po zaključku ni stran tkanine ki jo vezejo, ampak hrbtna stran. Trenutki za počitek in seveda FB.... Le kaj sušijo na teh ponjavah? In to kar ob mejnem kamnu. Cimet. Sveže lubje ima močan okus, skoraj pekoč. Sajgonski cimet, znan tudi kot vietnamski cimet ali vietnamska kasija. Sajgonski cimet naj bi bil, tako kot druge vrste kasije, škodljiv v velikih odmerkih zaradi visoke vsebnosti kumarina. Zopet naletiva na skupino otrok, ki zapušča šolske klopi. Radovedno naju opazujejo in pozdravljajo, ko gredo mimo. Riž so na tem delu šele dobro nasadili. Vsakič, ko zagledava "preveč" otovorjeno Hondico, se čudiva njeni vzdržljivosti. Kmalu zeleno okolico zamenja betonska džungla. In najino nocojšnje zatočišče... Še skok v mesto. Za prečkanje ulice je tole najbolj varen način. Cukra nama sicer ne manka... Ampak. Zanimivi izdelki ... ... lokalnega rokodelca. Gordijski vozel. Na enem stebru elektrika, komunikacije.... Še en krog čez tržnico in nazaj "domov".

Ja se............................................................................................................................................po garaži .......... u pm....kera budala je zdaj naročila sneg

Adv Spirit.

Nekako prazno je tule danes... Kaj se nič ne vozite???

@RobiRoberto hvala za pohvalo. Kilometerske razdalje tukaj res niso velike. Sva pa v sedlu dnevno tam okoli 6 ur. Seveda s prekinitvami, da si napolniva dušo, saj razgledi so tu ponekod res dih jemajoči. Zvečer po večerji in kakšnem se je včasih res težko prisiliti, da na kratko strneš dnevne vtise. Za to, da ste dnevno seznanjeni z najinimi dogodivščinami je pa v bistvu najbolj zaslužna @SuNa. Jaz se malo pošlepam na njene objave na FB.

jst nc ne vem o tem…..🤷🏼‍♂️😃

Ko misliš, da si že vse videl... Ultimativna trawell mašina. Tole še na GS-u ne pelješ...

Nedelja, kot je letos še ni bilo. Capica je dobila prvi letošnji bencin. Tudi Guspa je dala celado na glavo. Kitajski komunikaciji sta se povezali brez težav. Postojna-stari trg pri ložu-delnice-osilnica-medvedje ride-kocevska reka-postojna. 230km. Guspa ni sedela zadej skor pol leta?!?!, od oktobra do vceraj sem naredil 250km, in sem zanalasc usekal precej kljukasto in bol prazno cesto. Ful se mi pozna da sem zadnje tri tedne po operaciji zelo malo migal. Zvecer sm bil sfukan ko de sm gonil bicikl. Kot kaze vreme, je naslednja fura 26.4. Postojna-livorno. Bom navozen k sam satan.

Adv Spirit.

Sobota 13.4. Ha Long - ob obali in nazaj dokler naju vojska ne obrne... Današnji dan nama je načrte prekrižala vojska. Nič tako dramatičnega, kot se bere. Hotela sva prevoziti celoten otok (žal imena zanj ne najdva), a sva skoraj na koncu poti naletela na zaporo in prepoved približevanja. Sva pač obrnila in prevozila pot še v obratni smeri. Cest in prizorov se midva ne naveličava. Nč, pejva se vozit, saj zato sva tu... Striček Ho nima mirnega "spanca". 40 zelenih slonov. Mesto raste v nebo. Steklo in marmor... Sun Wheel. Šele, ko si spodaj vidiš kako je veliko... Budistični tempelj Chùa Bảo Hải Linh Thông Še ena izmed žičnic parkov Sunworld. Trenutno ne obratuje. Gondol tudi tu nisva opazila. Menda drži 2 rekorda. Za najvišji steber in največja dvonadstropna gondola. Spet naravno oko v gori, tako kot Angel Eye v okrožju Trung Khanh. Toda to ni nikjer omenjeno. Se pa nahaja le dobrih 15 kilometrov iz centra Ha Longa Zasaditev ob cesti je lepo urejena. Mangrove ob oseki. Gost koreninski sistem. Le kakšne mehkužce nabira? Plavajoča vasica v zalivu. Mogočni slavolok pred vstopom v mesto. Tudi postavitev napisov za fotkanje je že tu. In mnogo vrstnih stolpičev. A prebivalcev to mesto še nima Zopet odsek hitre ceste. Mogočnih slavolokov je ogromno. Prav tako praznih zgradb. Resortov je tu ogromno, a samevajo. Ups...Hotela sva prav do konca otoka, a žal ni šlo dlje. Tukaj so pa že malo pretiravali s slavoloki. Toplice in spa center Yoko Onsen Quang Hanh In skoraj sva nazaj v mestu. Še čez tale most... Bai Chay Bridge Zanimiva predelava, a žal je z značko Zaj...l. Tudi Akrapovič nalepko je nalepil na okvir. In že sva nazaj. Še v 12. nadstropje na hladnega Saigona Res so usekani na luči... pa na močne hupe v avtomobilih.

S Kove 500x ni popolnoma nič narobe. Narobe je v glavah ljudi.... Narod ne zna več ne šaltat ne odpirat plin ob pravih trenutkih...tako opažam. Pa vecina bi vozili na obratih kot jih ima Golf 2...😆. Mimgrede Aprilia Tuareg je pa meni že od kar je prišel ven zanimiv in "proper" adv motor.....za večino naših bajkerjev nudi še krepko preveč.

red je red

Ali imata VI2 kakšen avtomat, ki Vama po takih čudovitih dnevnih vožnjah, zvečer kar sam uredi fotografije, doda besedilo in objavi v tej temi? Vsak dan med vsemi novimi objavami na tem forumu, vajino objavo prihranim za zadnjo prebrano, ker vem da bo vsebovale najdaljšo in čudovito objavo. Žeklim Vama, da bi imela do konca vajinega potovanja vse potekalo brez večjih zapletov in težav.

Prvi ovinek in je guma čista

Nedelja 14.4. Ha Long - Mong Cai Plan za danes je še malo proti vzhodu. Vse do meje s Kitajsko. Izhod iz mesta poteka po velikih avenijah, tako da ni neke pretirane gužve. Kmalu zapustiva strnjeno mestno območje in že se po čudoviti cesti peljeva proti današnjemu cilju, mestu Mong Cai. Nekje vmes se odločiva, da bova tankala gorivo. Midva marljivo odstranjujeva prtljago iz motorjev, uslužbenec črpalke pa se nama prijazno nasmiha. Ko sva raztovorila najini kobilici in jih pripeljeva do točilnega mesta, pa prihiti in nama začne nekaj razlagati. Seveda v vietnamščini. Ja,ja, karkoli, ti samo toči. Full, Full! Mu z nasmeškom na obrazu odvrnem. Njegova razlaga je vse glasnejša. Očitno misli, da ga bova končno razumela, če bo bolj glasen. Misterijo razjasni prevajalnik. Power off - tắt nguồn skoraj sva se naučila ob nenehnem ponavljanju. Samo kjer si pa prej bil, ko sva imela prtljago še na motorju? Odpraviva se brez prtljage do naslednje črpalke, saj je oddaljena le dobre 3 km. V popoldanskih urah prispeva v mesto Mong Cai, ki meji na Kitajsko. Seveda se zapeljeva vse do mejnega prehoda. Gužve nobene. Očitno jim ni v nekem interesu, da bi se medsosesko obiskovali. Raje se vrneva in se peš odpraviva v bližnji nakupovalni center in na tržnico pred najinim hotelom. Garaža je v prvem nadstropju. Pri nas so ponavadi v kleteh... Tinh Yeu (Love Bridge) s šestimi pasovi. Spet sem oprezal za lokalnimi mehaniki, da namaže verigo. A ve točno v kateri vrečki ima kaj? Sicer se prej "uleže" na hupo a občutek ni najbolj prijeten, ko te prehiti tak velik kamion z 80km/h. Posebej če je nasproti tudi promet. Bencinska črpalka brez elektrike (tắt nguồn) Pozdrav ob prihodu v mesto. Res da je stiropor, samo vseeno je tovor ogromen. Seveda to vleče s Hondo, kot jih voziva midva. Pri nas cerkvene ure, tu pa na vrhu spomenika v krožnem križišču. Tudi to mesto je dokaj veliko. Ni čudno, saj je zadnje večje mesto pred Kitajsko. Pogled na kitajsko stran. Kot da bi tekmovali, kdo bo pozidal večje bloke... Me ne spustijo na drugo stran. Tu se vprašaš, kdo je za železno zaveso?? Utrip na tržnici pod najinim hotelom... Pejva mal pofirbcat. Tofu. Prodajalka čisti školjke. Kolega pravi "še najraje imam skretno, če me scat tišči" Ponudba dnevnega ulova. nekateri krapi še migajo. Pri nas to nebi šlo skozi NIKAKOR!! Mesni oddelek. Perutnina. Ja njihovi standardi okrog hrane in prodaje le te so "malo" drugačni... Sadje v pisanih barvah. Bananini cvetovi in čili. Ingver v sredini. V nakupovalnem centru pa ni da ni. Tu pa je kot pri nas tudi glede hrane... in seveda avtomobilov (na katerega vam tale sliči)? No tole pa so dolgi lasje... Ulična ponudba hrane. Tole je bolj avtentično... Mmmm, @SuNa bo spet prišla na svoj račun. Da ne bo pomote tudi jaz... Rambutan, tudi zelo okusen in predvsem "varen" sadež. Ko se vrneva s potepa, naju spet "opapučarijo" v preddverju hotela. Tu je to kar pogost pojav, da svojo "umazano" obutev pustiš tam.

Še malo materiala od vikenda... ADV spirit ekipa, samo tako naprej! Priporočam vsem! Družba, vodiči, trase in veliko novih znanj in izkušenj... In še en lepo zmontiran video člana kampa...

. ... ps. ... ma folk, pejte se najprej naučit šaltat, pol pa ...

JEbote kripTO

Prepovedano je najslajše. Super za pogledati. Hvala za delitev spominov.

Meni ni zgledalo, da bi preveč pretiraval z iskanjem meje, nekako nepričakovano se mi je zdelo, da ga je odneslo, tudi položaj motorja ni bil videti pretirano nagnjen. Res pa je, da so vsi bolj ali manj na meji. Pa menda je steza ponekod grbasta. Prav lahko pa se tudi motim.

v levo

Sm si ogledal video in začuda, v nosu se mi je pojavil duh po ribah.

načeloma res ne pride na tekalno površino med vožnjo, na sam rob pa ja in se nato razleze (odvisno od zalivanja) vendar največkrat tam kjer je profil , tam se vidi, ostalo itak spuca cesta. Nikol pa ne vozimo po tistem cm samega roba gume. Torej če res bogato svinjaš z oljem, gre z boka na rob in na tekalno, ampak toliko malo, da je zanemarljivo.

...nobene panike glede (malenkost) popackane gume.... moraš pa pazit, da je ne "zaliješ" z oljem. Pa še to bo popacana guma, če se boš daleč peljal naravnost po kaki AC, ali podobno... če boš ovinkiral, sproti pobriše tiste črtice olja po profilu gume. ..štos mazanja verige z oljem je ravno to ( po moji logiki), da olje - višek olja sproti odletava z verige skupaj s prahom (v glavnem peščenim prahom) in ostane veriga čista. Razni lepljivi spreji pa lepijo nase ves ta prah, ki deluje kot brus na verigo... o-ringe... verižnike. Popacano platišče samo malenkost posprejaš z WD ali kakim odvijačem in obrišeš s suho krpo... pol minute dela...

.

Petek 12.4. Cat Ba do Ha Long Že predvčerajšnjim sva si spotoma ogledala, od kod pelje trajekt v Ha Long in ob kateri uri. Časa imava dovolj, zato zjutraj malo dlje poleživa. Po zajtrku se podava še na tržnico, da si nakupiva nekaj sadja za popotnico. Spakirava, se posloviva in se odpeljeva do trajektne luke. Za slabe 3€ po osebi in motorju, kupiva karte. Vožnja s trajektom traja približno dobro uro. Zopet se zapeljemo mimo otočkov, vendar iz druge strani kot sva jih prejšnji dan občudovala iz turistične barke. Danes je vidljivost slabša. Še sreča, da sva se včeraj odpravila na izlet. Mesto Ha Long naju preseneti s svojo mogočnostjo. Gradbinci kar tekmujejo med seboj, kdo bo zgradil višji nebotičnik. Pred odhodom še obisk tržnice, da si nabaviva sadje za dopoldansko malico. Mangostan je še na listi za testiranje. Torej danes je na vrsti. Pakiranje in greva dalje. Ceste na tem otočku so prekrasne. Lahko bi jih drgnila do onemoglosti. Čakalnica v trajektni luki. Sprememba pozicije, ko se približuje čas vkrcavanja. Tole je najin trajekt. Po akademski zamudi se le začnemo vkrcavati. Trajekt ni nabito poln. Nekaj turistov, ostalo domačini. Vožnja traja dobro uro. Krajšamo si ga s sprehodom po trajektu. Naš kapitan "Schettino" v družbi. Je kdo poznan na palubi? Tudi tu je imel navijače... In že sva v nizkem štartu. Na celini naju pozdravi pršenje iz megle. Oblika kot operna hiša v Sydneyu (no, malo podobna). Tudi to mesto je zelo mogočno. A je to res prava lokacija? Najina namestitev je v 12. nadstropju, drugače 30 nadstropne zgradbe. Takole se "razkomotiva" in se javiva domačim. Zvečer pa kot po navadi, debatni krožek na balkonu.

Četrtel 11.4. Dan brez motorja ali Lan Ha and Ha Long Bay Guided Cruise & Kayak Danes sva Hondici pustila pri hotelu in se odpravila na voden izlet med otočjem Lan Ha in Ha Long Bay. Zaradi velikega števila apnenčastih gora na veličastnih morskih pokrajinah je zaliv Halong postal eden izmed obveznih obiskov vsakega popotnika ob prihodu v Vietnam. Pa pejva še mi2... Najprej nas z avtobusom poberejo pred različnimi hoteli. In nas odpeljejo do luke, od koder bomo krenili... Pisana druščina je na krovu. Najprej se zapeljemo mimo plavajočih vasic. Gužva... Mimo plavajočih vasic... Na "dvoriščih" imajo podvodne mreže kjer gojijo ribe in školjke... Plavajoči del ribogojnice povečujejo z dodajanjem podvodnih mrež. Razlika med plimo in oseko je kar velika. Takšnih turističnih barčic je poln zaliv. Včasih pa lahko ujameš samo delo narave... Ali pa ne... Domačini v mnogih skalah najdejo podobe iz živalskega sveta. Potrebno je kar nekaj domišlije, da tudi mi vidimo, kar opišejo. Osamelec sredi vode. Obiskali bomo eno izmed mnogih plavajočih ribogojnic. Sprva je bilo kar malo težko loviti ravnotežje po ozkih brveh med bazeni. Ostali smo suhi... Vodič nam razloži, katere vrste rib so v mrežah. Prikaže tudi način hranjenja. Po obisku pa naprej med otoke... Na oddaljeni plaži stoji mali tempelj. Opremijo nas z "jopiči" in prepustijo da uživamo med otočki... Pravzaprav, je tudi vodič z nami in nas vodi skozi labirint jam in zalivčkov. Več kot uro smo se preganjali med otoki... Ker nas pograbi lakota smo seveda šli še na kosilo... Tokrat seveda z njihovim "beštekom" Po kosilu pa še na kopanje... Mi2 sva ga preskočila. Voda je tu kar precej, khm nekam umazana... Raje sva se predajala razgledom, ki pa so tudi zaradi meglic bolj tako, tako... Želva!? Tako se menda imenuje tale otok. Otok Cat Dua, bolj znan kot Monkey Island, je znan seveda po opicah. Za trenutek je odložil krmilo, pa sem malo poprijel... Naša kuharica med zadnjimi zapušča čoln. Opazite? Maska... Zvečer pa na balkonu rečeva še kakšno "gospodarsko" seveda brez mask. OSMAND. Moram pohvalit aplikacijo in seveda BV9200. Takole je Duo zabeležil pot med otoki.

Idealna 😜

Sreda 10.4. Cat Ba Loop Prebudiva se v soparno jutro. Danes je na sporedu potep po otoku. A najprej na zajtrk. Nekaj osnovnih menijev imajo na izbiro. Odločiva se za pečena jajčka na oko. Natakar naju vpraša če sunny side up. Ti kar daj sončno stran gor, sonce namreč res pogrešava. Otok je zelo majhen, vožnja od enega do drugega konca znaša dobrih 25 km. Tako da bova dan zapolnila še z ogledom nekaj jam in par zanimivih plaž na južnem delu otoka. Mestni utrip, gneča ni prehuda. Potujoča delavnica. Na mali Hondi ima vse kar rabi za izdelavo ključev... Greva vmes na kavo? Prav prijetna kavarna na vrhu hriba z nekaj bungalovi. Od koder je pogled na bodoče turistično naselje. pot do razgledne točke pa zavita in zelo strma. In že naju pot vodi naprej proti notranjosti otoka. Najprej na ogled hospital cave - Quan Y. Do vhoda vodi kar nekaj stopnic. Bolnica je bila v uporabi dve leti v času vojne. Naravno jamo so spremenili v bunker. Vsaka soba je služila svojemu namenu. Lepo urejena predstavitev tistih časov. Del urejen kot bolniška soba. Zgornjega dela jame niso spreminjali. Po ogledu se odpraviva naprej... Na ogled druge jame Trung Trang . Kar nekaj stopnic naju spet vodi do vhoda nad krošnjami dreves. Jama poteka skozi osrčje gore, zato sta vstop in izstop ločena. Pogled nazaj proti vhodu. Pot je lepo urejena in osvetljena. Stalna osvetlitev tudi globoko v jami omogoča zelenje. Izhod na drugi strani se konča z veliko dvorano. Nazaj proti motorjem. Pot nadaljujeva po edini cesti proti severnem delu otoka. No, ni ravno edina. Vmes znava najti tudi kakšno stezico. Ko prispeva preko prelaza, se odpre pogled na zanimiv zaliv. Mangrove v plitvem morju, kjer se menjata plima in oseka. Od tu vozi trajekt v Ha Long. Pozanimava se o voznem redu, ker se bo najina pot nadaljevala v tej smeri... Turistične barke čakajo na odhod v arhipelag otokov. Na poti do zaliva sva opazila stezico, ki vodi okoli zaliva. Pa poglejva, kam vodi. Tu je polno kraških jam. Ob cesti sva opazila še eno. Pa pojdiva še to jamo pogledat ... Jama Hoa Cuong. Na vhodu v jamo bodo obiskovalce presenetili čudoviti kapniki. Narava tudi tu ni skoparila z domišljijo. Kraških jam imava sedaj dovolj. Razlog zakaj. V temnejšem delu sem z v kapnik, da je prišlo do "rdečega"! @SuNa trdi, da je celo slišala kako je votlo zazvenelo Morje ma desni, ne greva še domol Vmes naletiva še na umetno zajetje vode. Kjer lokalni ribiči poskušajo svojo srečo. Kje so že tiste lepe plaže? Le kam drvita? Najbrž ne na plažo. Južni del otoka je precej bolj turističen in poln takšnih plaž. Podava se še na eno sprehajalno pot. Ki ponuja čudovite razglede na okoliške otoke... V arhipelagu, ki ga sestavlja preko ogromno otokov. Pot naju pripelje do druge plaže z zanimivim hotelom v ozadju. Bay Watch na vietnamski način... Zdolgočasen "David Hasselhoff". Sonce bolj poredko vidiva. Tudi tule je bolj zasenčeno z meglico In počasi bo utonilo za obzorje... Po vrnitvi še malo po mestu...

Torek 9.4. Hai Phong - Otok Cat Ba Preden se odpraviva proti trajektni luki, si greva ogledat še cestno deteljico, ki vodi na most Hoang Van Thu. pač ena od zanimivosti tu v mesti Hai Phong. Ostali del jutranje poti znava že skoraj na pamet. Luko najdeva brez težav, zahvaljujoč včerajšnjemu iskanju. S trajektom se zaapeljeva na otok Cat Ba. Cesta do najine namestitve je nova, ponekod vodi ob morju, pogledi iz nje so prelepi. Popoldan ogled mesta in pohajkovanje v okolici. V levi stolpič je bil najin začasni dom v Hai Phongu... ulica Pariz 18, št.22. Še zadnjič pozdraviva varnostnika v slovo.... In preden zavijeva proti luki, se zapeljeva še čez ... Hoang Van Thu Bridge 1,5 km dolg most Most je sestavljen iz štirih pasov za motorna vozila, dveh mešanih pasov in dveh pasov samo za pešce. Posebej zanimiv je dovoz na most v obliki dvonadstropne osmice. Takole jo zariše OsmAnd na ekranu. Pričakovala vsa večjo gužvo, a sva si brez težav vzela čas in prostor za fotografiranje. In že sva na poti proti luki... Želje po amerikanizaciji so vidne vsepovsod. Prvo vozilo avtošole, ki sva ga srečala do sedaj. Vsaj en voznik bo izšolan po predpisih! Mogoče? Je bil to najprej motor, ali ...? Reklama za žičnico, ki ne obratuje več. Tu bova kupila karte za trajekt. 38.000 VND za eno osebo in motor. Cca to znese 1,40€ Možakarja je zanimalo, od kod prihajava. Vkrcavanje na trajekt. Trajekt je precej poln. Dogajanje nadstropje višje. In še razgledna ploščad. Precej načeta je tale zadeva in bolj površno popravljena. Spodaj pa tale napis, safety first! So me kar potolažili. Zanimmiv način pristanka na pomol, ki ni take oblike kot pri nas... Kormilar? Kapitan? v glavnem ta možakar vozi... Kontejnerska ladja nam prekriža pot. Vendar je vse pod kontrolo in po dobrih 20 minutah smo na drugi strani... sestop na otok Cat Ba. po par 100 metrih naju pozdravi mogočni slavolok. Mimo vasic na čolnih. Po odlični obalni cesti mimo lepo urejenih počivališč... Kjer lokalna "influenceka" napravi najmanj 300 posnetkov... Seveda mi2 po svoje proti najinem cilju... Tako veliko bom za večerjo! Zanimiva reklama za nastanitev. "Jagermaister"? Po prihodu pa hitro malo naokoli v lažji opremi... Takole sva parkirala pred hotelom... Zanimivo in slikovito... A bova tole? Rakce, ribe ali... Ali raje školjke? Restavracije imajo svežo ponudbo. Še nekaj zanimivosti iz mesta... Tudi narava je opravila svoje delo odlično... Plaža. Ena od mnogih, ampak vreme je bolj kislica... Sušenje sipinih kosti... Nekatere so prav velike... Tržnica... Dajva si mi2 tole malo ogledat... Boš 1 kurji parkelj al 2? Ne, raje bom vrečko sadja. Rezanci na kilometre... Ali sipa velikanka... Še miga, samo klešče so mu zvezali. Utrip tržnice. Vonjave si boste moral pa sami zamislit Nama je bila tale školjka še najljubša! V parku, kjer ni "vonjav" iz tržnice si postreževa sveži rambutan. Hitro kopni. Bo treba ponovno v nabavo. Še večerni pogled iz terase. Sosednje restavraccije so čisto polne. Bo treba pohiteti, da ne zmudiva večerje...

Sobota 6.4. Vu Linh - Hoa Binh Včeraj sva se pri večerji pridružila mlademu nizozemskemu paru Ulfu in Nicole. Na poti sta že osem mesecev. Na potovanju uporabljata pretežno javni prevoz, občasno pa si tudi zaželita malo vetra v laseh in si najameta kakšen manjši motor ali skuter. V Hanoiu sta najela motorje in se za en teden podala v gorate predele Vietnama. Nato se vrneta v Hanoi in se z letalom odpravita na jug, kjer se bosta po nekajmesečnem premoru srečala s starši. Izmenjamo si nekaj informacij o "must see" lokacijah tako drugod po svetu, kot tukaj v Vietnamu. Zjutraj se poslovimo, si zaželimo srečno pot in se odpeljemo vsak svojim dnevnim načrtom naproti. Vreme je dokaj kislo, a na srečo suho. Tudi današnja pot naju vodi mimo manjših vasic, z nasadi riža in tokrat tudi čaja. Zgodaj popoldan prispeva v Hoa Binh. Na hitro se razpakirava in se brez prtljage zapeljeva še do bencinske črpalke in natočiva gorivo. Je precej lažje, kot pa sredi dneva, polno otovorjena. Ko se vrneva, na terasi splanirava kam jo mahneva jutri. Zvečer naju lastnik hotela povabi na klepet s svojo družino in pokušino lokalnega sadja. Ob prijetni družbi se večer kaj hitro prevesi v noč, tako da se posloviva in se odpraviva k počitku. Tradicionalna noša tukajšnjih žena. Nizozemski par Ulf in Nicole. Aja, pa midva tudi. Pozna se sušno obdobje, vodostaj je zelo nizek. Riževe terase se zamenjajo s čajnimi. No blat, no fun. Pagoda sredi jezerca. Sva že blizu? Še prej bo treba mimo riževih polj ... in bananovih nasadov. Tako občasno preveriva drug drugemu, če je prtljaga še na mestu. Na srečo, je še vedno vse na svojem mestu. Open office. Okolica današnje namestitve je skrbno urejena. Danes sva tu edina gosta. Večer zaključiva v prijetni družbi ... lastnika in njegove družine.

Četrtrk 4.4 Ba Be loop Najina namestitev je od samega jezera oddaljena približno 3,5 kilometra. Popoldan sva si šla ogledat kako je z vožnjo po jezeru. Ugotovila sva, da je vožnja po jezeru naravnana na ogled templja na otočku in to je to. Mogoče zanimivo za nekatere turiste, nama pa ni bilo najbolj všeč. Zvečer ob večerji nama je lastnik namestitve svetoval krožno vožnjo po okoliških vaseh, kjer so na pobočjih hribov različne plantaže. Ta varianta nama je kot motoristoma precej bolj všeč, zato se odločiva zanjo. Jezero leži na nadmorski višini okrog 100m. Pot naju je vodila med hribi in dolinami do višine okoli 900mnm. Ceste se kmalu zožijo in poženejo v hrib... postanejo tudi bolj blatne Ja, pot je še vedno prava, greva naprej... Mimo stpničastih teras riža... Še več teras... Mala zajetja zagotavljajo stalen nivo vode na terasah riža. Pravi vietnamski "mini" pujček... blatna stezica vodi do plantaž čaja. Betonska cesta se počasi razširi in spusti v dolino. mimo pripravljenih teras... Tako pripravijo pobočje za razne nasade. vmes sva znotila dva v toplicah... Tu je vse majhno, razen avtomobilov. 90 odstotkov vsega na 4 kolesih so veliki SUV-ji. Tudi standardna opeka je majhna v primerjavi z našimi. Po vrnitvi iz današnje vožnje se zapeljeva še na ogled zaprtega dela ceste, po kateri se bova jutri odpravila naprej... Zapora od 1.4 do 11.4 med 8 in 20 uro... Kljub tabli o zapori ceste je bila prevozna zaradi popoldanskega odmora delavcev. enako bo tudi zjutraj pred 8h.

sreda 3.4. Cao Bamg - Ba Be Lake (jezero) Ponovno je čas za premik in odkrivanje novih lepot Vietnama. Jutro je soparno in vroče, zato se pošteno spotiva preden sploh odrineva na pot. Prav prijetno je sesti za krmilo najinih konjičev in se ohladiti. Okvirni plan je, da si poiščeva spanje nekje v okolici jezera Ba Bể. Tu bova zopet ostala dva dni in se podala v raziskovanje okolice. Jutranja rutina. Hica že pritiska... Izhod iz mesta. Tule se prične 10 (deset) pasovna cesta. Banzaiiiii! Samo kaj, ko je omejitev za motocikle le 40km/h... pa vse s kamerami pokrito. Dajva bolj na izi! Še malo preučevanja spomenikov pretekle zgodovine. A greš na avtobus? Me sprašuje @SuNa Zagleda jezerce v daljavi in seveda morava najti stezico, ki vodi tja. Parkirava pred turistično kmetijo in se razgledava naokoli. Splav iz bambusa, mu je za zaupat? Ribič poskuša srečo. Veslo je veliko kot pri nas lopatka za moko. Privoščiva si jeno kafe... Glej, glej, babe so že čisto blizu. In zaslužen Saigon po končanem prešvicanem dnevu. Kje drugje kot na balkonu sobe s pogledom na riževa polja...

takoj bom, po 10ih minutah čakanja v prižganem avtu in telefonskem klicu: as že? je odgovor ...že letim kaj težiš. No čez 20 minut je pa že prva informacija..sem že na stopnicah

Zaradi jutranjega ličenja, bi ženske morale imeti 7 urni delovni čas, ali pa bi jim morali plačati devet ur dnevno.

4 sezone oz. 64000km je bil pri hiši GS 850 zato lahko rečem, da ga poznam čeprav sem jih sam prevozil mogoče 1000, ostalo pa moja boljša polovica. GS900 se pelje res veliko bolje. Ne vem sicer, kako je s standardnimi amortizerji, ampak tale enduro verzija je res noč in dan proti 850. Lahkoten kot pony kolo, vzmetenje pa res izvrstno. Čvrsto. Edino kar mene moti, so zadnje stopalke. Če bi bil moj, bi takoj letele dol. Tako kot so pri Aprilii. Je pa na tehtnici še vedno konkreten kos motorja... Za resnejše podvige pretežak. Boš pa imel precej lažjo denarnico. Kar pa se agregata tiče, tistega prirasta konjev nisem zaznal. Sklopka je trša, speljevanje pa lažje. 850 je kar rad ugasnil... na prvo žogo sem imel občutek, da je menjalnik krajši. Pojdi in preizkusi. Ne stane nič. Če imaš težave z Avto Valom, pojdi v Celje. Selmar ima testnega.