Dvorana slavnih

Takole izgleda celotna pot, ki sva jo prevozila po Vietnamu združena v eno datoteko. 3800km se je nabralo.

Težko boste nadoknadili zamujeno... Brez smajlija!

to je tuk tuk za horence skor 4 hume pa 2 sedeža

Prijave za naslednji kamp so že odprte. https://www.advspirit.eu/adv-kamp-kolpa/ In BosniaQuest adventure challenge! https://www.facebook.com/share/ZPCZyPDX1ZK69nHN/?mibextid=9l3rBW

ADV Spirit dogodki so namenjeni tudi za oldimerje po duši ali v prometnem dovoljenju. Povprečna starost udeležencev v Istri je bila blizu 50 let. Imamo 3 različne trase po težavnosti, dolžini na vsakem eventu. 4 vodiči vodijo vsak posamezno manjšo grupo in vodiči se prilagodijo vsaki težavnostni skupini posebej, tako da je vsak strah odveč. Na naslednjem vikend Adventure campu KOLPA bomo kar 2x na zasebnem poligonu, kjer so vaje izvajane v varnem in kontroliranem okolju. Poligon je noro dober in zabaven in omogoča neomejeno možnosti za vsakega udeleženca. Naslednji event bo še boljši! Nepozabna avantura zagarantirana!

Mal je treba oči pripret

.

To je zdaj moda. Okol bajte že vse poznajo, prometa na cesti so siti, "tastaro" lahko z razlogom doma pustijo, ker v dvoje pač to ne gre...

Ta je za gorence preveč pije.Vkljucno z voznico

Imajo jih tudi v moto trgovinah Louis (A) Villach, Graz,..... v Slo pa Promotor v Petrovčah pri Celju. Mislim, da le pri škornjih Daytona ima ista velikost obutve več izvedb, lahko so širši, višji.....tako se lažje najde pravo obutev, ki ne povzroča bolečine, tudi ob večdnevnih, celodnevnih vožnjah....kvaliteta izdelave je pa res vrhunska.

škoda, ker take muske ne delajo več

se mi je zdelo, ker pri nas bi bilo napisano ...sej bi te pelala, sam kej k se ti n sprawš nwtr u tak awtko...kej nje @DAMI34

se sliši in čuti jaz nekako tudi tako mislim, pa čeprav je vozil svega i svašta. Vemo kako se fejka, več al manj je naštevanje suhoparnih podatkov, mal poforsiranega entuziazma in mučenja motorja da izgleda bolje in da več od sebe. Ma v tem primeru..dvomim da si izmišljuje, še več, zraven ima še 2 voznika, ki govorita samo o uživanciji.

Samo, kaj je ta GO registracija..neka kamuflaža?

Slabega vremena ni! so samo različni pogledi na vreme😄

Sej bi te peljala, sam se ti v tak avtek nea morš skobacat. 🤣🤣🤣

odlična pripredba

Priprave so resna stvar. Nic nas ne sme presenetit. Mal postrani gledam to sneženje, ampak petek je se dalec.

Povsod je lepo, najlepše pa ukul bajte 😁

Fant moj.....spominjam se tistih časov izpred 45-ih let,ko smo imeli še,tako se je takrat reklo,4-ke.Vem da smo dajali De Lorto uplinjač,rezali smo auspuh,bat od čolna in še bi lahko kaj bilo.Ma se ne spomnim več.Želim ti uspešno predelavo.Od čolna sem mislil na tomos 10,da ne bo pomote.

ko se Čak vrne z lova

Mislim, da ideja za nastop na volitvah v Californiji, za guvernerja zvezne države, z največ prebivalci v ZDA in velikimi finančnimi in drugimi resursi, morda je celo najpomembnejša zvezna država, ni zrasel na njegovem zelniku, ima premajhnega....gledal dva intervjuja z njim, retorično tudi v reali ni kaj močnejši, kot Terminator, to je bila idealna vloga zanj 🙃 dinastija Kennedy je izkoristila njegovo filmsko prepoznavnost in svoj vpliv, seveda za svoje interese....bil je lutka v politiki, kot mnogi drugi....za volilno kampanjo v taki zvezni državi s cca. 40 mio prebivalci je potrebno imeti kaj več kot to kar je on takrat imel, predvsem konkreten volilni štab, naklonjenost medijev in vso možno podporo v ozadju.......da se prepriča "pametne" amere, če bi se samoiniciativno prijavil na kandidaturo brez take podpore, bi ga plitični lobiji zbrisali na vse take in drugačne načine, kot on nasprotnike v filmih.... se strinam, zelo težko bo obrniti nagrajene trende ljudske pokvarjenosti brez ovir za doseganje ciljev, še Rim je propadel na takih pokvarjenih rabotah...... ne vem kam gre ta svet

Sreda 17.4 Bac Giang - Hanoi Že nekaj dni zapored ponoči dežuje. Na najino srečo se zjutraj vreme izboljša, da lahko kreneva dalje brez dežne opreme. Najina pot že nekaj dni nakazuje, da zaključujeva krog. Ja, danes se vrneva na izhodiščno lokcijo. Ko zapustiva mesto, se le za kratek čas zapeljeva mimo zadnjih vasic in zelenih riževih polj. Desna roka na plinu je kot tempomat nastavljena na malo več ko 40 km na uro. Naj traja! Kmalu zelenje zamenjajo betonske zgradbe in široke ceste. Menda so vpadnice v Hanoi znane po prometu, ki ni najbolj prijazen do malih udeležencev. Nama se ni zdelo tako pretirano hudo, kot to opisujejo nekateri popotniki. Mogoče pa zato, ker sva tu že ceel mesec in sva se privadila na njihov način vožnje. Ko še zadnjič odloživa kovčke z motorjev, se zapeljeva po Hanoiu in doživiva še enkrat vožnjo skozi mestni utrip. To noč sta imela motorja pisano druščino. Seveda pod budnim očesom v parkirni hiši pod hotelom. Zapuščava mesto Bac Giang po še vedno vlažnih ulicah... Domačini že pripravljajo svoje pridelke in izdelke naprodaj. Vietnamska državna banka. Nekaj sva brala o smrtni kazni , ki jo še vedno izvajajo.... Pustimo politiko in denar. Skozi drevored, če nebi bilo polno smeti, bi bilo prav lepo... Kar precej tovornega prometa. Ja s tem strašijo takšne kot mi2. Ampak, mi se smrti ne bojimo... Prva označba za letališče. Sedaj sva pa res blizu cilja... Bom ponovil. Ko misliš, da si videl že vse možne tovore na motorjih. Vse širše ceste in vse več voznih pasov... In pozdravni slavolok mesta Hanoi. Glede na velikost mesta ni nek presežek... Most Chuong Duong, prečkava Rdečo reko. Kar nekaj časa traja, da ga prečkaš... Prvi nebotičniki, katerim se približujeva. Skoraj že na "domači lokaciji". Parkirava v že znani "dnevni sobi". In na zasluženo pivo. Po zadnji daljši etapi po Vietnamu... Seveda prometa skozi Hanoi nisva imela dovolj. Zato se še malo zapodiva v gužvo... in odpraviva iskat še kakšno zanimivost... Skozi ozke ulice ... ... prispeva do razbitine bombnika B52. Ostanke so pustili sredi jezerca v mestu, kjer je strmoglavil med vojno. Zgodovinska relikvija Hanoia. Ponosni so na to da so ga sestrelili... Še skozi gost promet na drugi konec, v sosesko Old Quarter. Kjer se ustaviva tudi v izposojevalnici motornih koles, kjer sva lani najela motorje. Dokaz, da sva bila tu, je še vedno prisoten na njihovi mizi. Ogled mesta na malo drugačen način. Keramična mozaična poslikava, ki se nahaja v okrožju Hoan Kiem. Pot nazaj nama OSMAND izračuna po ozkih ulicah. Osebni avto tu nima kaj početi, no zatakne se z lahkoto. Thuy Khue jezero sredi mesta... Sprehajalna pot vodi verjetno dobršen del okoli jezera. Vendar jo tudi na motociklih precej uporabljajo...

Torek 16.4 Ha Long - Bac Giang Tako kot včeraj, tudi danes ponoči močno dežuje. Zato zjutraj malo zavlačujeva z odhodom, vse dokler ceste niso suhe. Mudi se nama nikamor, saj kilometraža za današnji dan, tako kot vse do sedaj, ni pretirana. Posloviva se od lastnikov, ki nama za popotnico dajo še škatlo piškotov. Mogoče sta se hotela odkupiti za tisto sezuvanje včeraj. Spet so nama namreč ob prihodu že na prag prinesli "jugoplastika" natikače. Zapustiva mesto in današnja začrtana pot vodi čez številna naselja, kjer med vožnjo opazujeva utrip vaškega življenja. Nekje na polovici se ustaviva, in si kupiva vsak svoj ananas za osvežitev. Raje kot v trgovini kupiva sadje pri lokalnih pridelovalcih, še najraje kar na pragu njihovega doma, če se le ponudi prilika. Vmes kakšno rečemo, pa nič hudega, če pri pogovoru uporabiva tudi roke, ne samo prevajalnik. Z dobro voljo in nasmehom ni jezikovnih ovir. Po okrepčilu in klepetu kreneva naprej. Nadaljevanje dneva pa sledi v slikah. Sinočnji dež in sonce sta poskrbela za zelo soparno jutro. Ceste so suhe in kreneva iz mesta Ha Long. Zakamufliran oddajnik. Takole pa nas ponekod ločijo od ostalih udeležencev v prometu. Gospa je danes očistila že ogromno ananasov, če sklepam po odpadkih. Pokukala sva v njihovo shrambo in še precej sadežev imajo na voljo. Po sladkem okrepčilu gre hitreje čeprav v klanec. Celo vlak sva prehitela. A sva ga mu le kak trenutek kasneje morala odstopiti prednost. Žeja, tokrat bencinska. Na tej črpalki so izrecno prepovedane Nokie 3310. Le kakšno plastično sadje je v teh nasadih? Guavo menda zavijejo v plastično vrečko skoraj na začetku rasti, da jo zaščitijo pred insekti in škodljivci. "vrata province" Quang Ninh se nahajajo v občini Binh Duong. Že nekajkrat sva se spraševala, zakaj imajo čelade zadaj tak razporek. Za čopek seveda! A ti to resno OSMAND? Pelje naju naravnost na železniški most. S temi ozkimi gumami je kar malo ciljanja, ko zapelješ na most in iz njega. Pod pravilnim kotom gre BP... Ta most si delita tako železniški, kot cestni promet. Seveda je urejen s signalizacijo. Vožnja po nasipu? Zopet pogruntavščina navigacije? Seveda nisva edina... Mogočna vrata s tremi vhodi pagode Vinh Nghiem. Kar tekmujejo kdo bo napravil mogočnejši vsto na svoje področje. Mestna ura sredi velikega parka v kraju Bac Giang. Tale na "gepeku" za razliko od mnogih ni več živ... Tudi v Bac Giangu bova spala dokaj visoko. ????? Tudi sobe s številko 13 v 24. nadstropju ni. Je bolje, da piše 12a. Vraževerje pač! Na vrhu stolpnice s 30. nadstropji. Dnevni razgled na mesto. In še svetleča različica. Z nočno razsvetljavo. Bila sva v dilemi. Ali v vodo? Ali v mesto?

@RobiRoberto hvala za pohvalo. Kilometerske razdalje tukaj res niso velike. Sva pa v sedlu dnevno tam okoli 6 ur. Seveda s prekinitvami, da si napolniva dušo, saj razgledi so tu ponekod res dih jemajoči. Zvečer po večerji in kakšnem se je včasih res težko prisiliti, da na kratko strneš dnevne vtise. Za to, da ste dnevno seznanjeni z najinimi dogodivščinami je pa v bistvu najbolj zaslužna @SuNa. Jaz se malo pošlepam na njene objave na FB.

Ko misliš, da si že vse videl... Ultimativna trawell mašina. Tole še na GS-u ne pelješ...

Nedelja 14.4. Ha Long - Mong Cai Plan za danes je še malo proti vzhodu. Vse do meje s Kitajsko. Izhod iz mesta poteka po velikih avenijah, tako da ni neke pretirane gužve. Kmalu zapustiva strnjeno mestno območje in že se po čudoviti cesti peljeva proti današnjemu cilju, mestu Mong Cai. Nekje vmes se odločiva, da bova tankala gorivo. Midva marljivo odstranjujeva prtljago iz motorjev, uslužbenec črpalke pa se nama prijazno nasmiha. Ko sva raztovorila najini kobilici in jih pripeljeva do točilnega mesta, pa prihiti in nama začne nekaj razlagati. Seveda v vietnamščini. Ja,ja, karkoli, ti samo toči. Full, Full! Mu z nasmeškom na obrazu odvrnem. Njegova razlaga je vse glasnejša. Očitno misli, da ga bova končno razumela, če bo bolj glasen. Misterijo razjasni prevajalnik. Power off - tắt nguồn skoraj sva se naučila ob nenehnem ponavljanju. Samo kjer si pa prej bil, ko sva imela prtljago še na motorju? Odpraviva se brez prtljage do naslednje črpalke, saj je oddaljena le dobre 3 km. V popoldanskih urah prispeva v mesto Mong Cai, ki meji na Kitajsko. Seveda se zapeljeva vse do mejnega prehoda. Gužve nobene. Očitno jim ni v nekem interesu, da bi se medsosesko obiskovali. Raje se vrneva in se peš odpraviva v bližnji nakupovalni center in na tržnico pred najinim hotelom. Garaža je v prvem nadstropju. Pri nas so ponavadi v kleteh... Tinh Yeu (Love Bridge) s šestimi pasovi. Spet sem oprezal za lokalnimi mehaniki, da namaže verigo. A ve točno v kateri vrečki ima kaj? Sicer se prej "uleže" na hupo a občutek ni najbolj prijeten, ko te prehiti tak velik kamion z 80km/h. Posebej če je nasproti tudi promet. Bencinska črpalka brez elektrike (tắt nguồn) Pozdrav ob prihodu v mesto. Res da je stiropor, samo vseeno je tovor ogromen. Seveda to vleče s Hondo, kot jih voziva midva. Pri nas cerkvene ure, tu pa na vrhu spomenika v krožnem križišču. Tudi to mesto je dokaj veliko. Ni čudno, saj je zadnje večje mesto pred Kitajsko. Pogled na kitajsko stran. Kot da bi tekmovali, kdo bo pozidal večje bloke... Me ne spustijo na drugo stran. Tu se vprašaš, kdo je za železno zaveso?? Utrip na tržnici pod najinim hotelom... Pejva mal pofirbcat. Tofu. Prodajalka čisti školjke. Kolega pravi "še najraje imam skretno, če me scat tišči" Ponudba dnevnega ulova. nekateri krapi še migajo. Pri nas to nebi šlo skozi NIKAKOR!! Mesni oddelek. Perutnina. Ja njihovi standardi okrog hrane in prodaje le te so "malo" drugačni... Sadje v pisanih barvah. Bananini cvetovi in čili. Ingver v sredini. V nakupovalnem centru pa ni da ni. Tu pa je kot pri nas tudi glede hrane... in seveda avtomobilov (na katerega vam tale sliči)? No tole pa so dolgi lasje... Ulična ponudba hrane. Tole je bolj avtentično... Mmmm, @SuNa bo spet prišla na svoj račun. Da ne bo pomote tudi jaz... Rambutan, tudi zelo okusen in predvsem "varen" sadež. Ko se vrneva s potepa, naju spet "opapučarijo" v preddverju hotela. Tu je to kar pogost pojav, da svojo "umazano" obutev pustiš tam.

Petek 12.4. Cat Ba do Ha Long Že predvčerajšnjim sva si spotoma ogledala, od kod pelje trajekt v Ha Long in ob kateri uri. Časa imava dovolj, zato zjutraj malo dlje poleživa. Po zajtrku se podava še na tržnico, da si nakupiva nekaj sadja za popotnico. Spakirava, se posloviva in se odpeljeva do trajektne luke. Za slabe 3€ po osebi in motorju, kupiva karte. Vožnja s trajektom traja približno dobro uro. Zopet se zapeljemo mimo otočkov, vendar iz druge strani kot sva jih prejšnji dan občudovala iz turistične barke. Danes je vidljivost slabša. Še sreča, da sva se včeraj odpravila na izlet. Mesto Ha Long naju preseneti s svojo mogočnostjo. Gradbinci kar tekmujejo med seboj, kdo bo zgradil višji nebotičnik. Pred odhodom še obisk tržnice, da si nabaviva sadje za dopoldansko malico. Mangostan je še na listi za testiranje. Torej danes je na vrsti. Pakiranje in greva dalje. Ceste na tem otočku so prekrasne. Lahko bi jih drgnila do onemoglosti. Čakalnica v trajektni luki. Sprememba pozicije, ko se približuje čas vkrcavanja. Tole je najin trajekt. Po akademski zamudi se le začnemo vkrcavati. Trajekt ni nabito poln. Nekaj turistov, ostalo domačini. Vožnja traja dobro uro. Krajšamo si ga s sprehodom po trajektu. Naš kapitan "Schettino" v družbi. Je kdo poznan na palubi? Tudi tu je imel navijače... In že sva v nizkem štartu. Na celini naju pozdravi pršenje iz megle. Oblika kot operna hiša v Sydneyu (no, malo podobna). Tudi to mesto je zelo mogočno. A je to res prava lokacija? Najina namestitev je v 12. nadstropju, drugače 30 nadstropne zgradbe. Takole se "razkomotiva" in se javiva domačim. Zvečer pa kot po navadi, debatni krožek na balkonu.

Sreda 10.4. Cat Ba Loop Prebudiva se v soparno jutro. Danes je na sporedu potep po otoku. A najprej na zajtrk. Nekaj osnovnih menijev imajo na izbiro. Odločiva se za pečena jajčka na oko. Natakar naju vpraša če sunny side up. Ti kar daj sončno stran gor, sonce namreč res pogrešava. Otok je zelo majhen, vožnja od enega do drugega konca znaša dobrih 25 km. Tako da bova dan zapolnila še z ogledom nekaj jam in par zanimivih plaž na južnem delu otoka. Mestni utrip, gneča ni prehuda. Potujoča delavnica. Na mali Hondi ima vse kar rabi za izdelavo ključev... Greva vmes na kavo? Prav prijetna kavarna na vrhu hriba z nekaj bungalovi. Od koder je pogled na bodoče turistično naselje. pot do razgledne točke pa zavita in zelo strma. In že naju pot vodi naprej proti notranjosti otoka. Najprej na ogled hospital cave - Quan Y. Do vhoda vodi kar nekaj stopnic. Bolnica je bila v uporabi dve leti v času vojne. Naravno jamo so spremenili v bunker. Vsaka soba je služila svojemu namenu. Lepo urejena predstavitev tistih časov. Del urejen kot bolniška soba. Zgornjega dela jame niso spreminjali. Po ogledu se odpraviva naprej... Na ogled druge jame Trung Trang . Kar nekaj stopnic naju spet vodi do vhoda nad krošnjami dreves. Jama poteka skozi osrčje gore, zato sta vstop in izstop ločena. Pogled nazaj proti vhodu. Pot je lepo urejena in osvetljena. Stalna osvetlitev tudi globoko v jami omogoča zelenje. Izhod na drugi strani se konča z veliko dvorano. Nazaj proti motorjem. Pot nadaljujeva po edini cesti proti severnem delu otoka. No, ni ravno edina. Vmes znava najti tudi kakšno stezico. Ko prispeva preko prelaza, se odpre pogled na zanimiv zaliv. Mangrove v plitvem morju, kjer se menjata plima in oseka. Od tu vozi trajekt v Ha Long. Pozanimava se o voznem redu, ker se bo najina pot nadaljevala v tej smeri... Turistične barke čakajo na odhod v arhipelag otokov. Na poti do zaliva sva opazila stezico, ki vodi okoli zaliva. Pa poglejva, kam vodi. Tu je polno kraških jam. Ob cesti sva opazila še eno. Pa pojdiva še to jamo pogledat ... Jama Hoa Cuong. Na vhodu v jamo bodo obiskovalce presenetili čudoviti kapniki. Narava tudi tu ni skoparila z domišljijo. Kraških jam imava sedaj dovolj. Razlog zakaj. V temnejšem delu sem z v kapnik, da je prišlo do "rdečega"! @SuNa trdi, da je celo slišala kako je votlo zazvenelo Morje ma desni, ne greva še domol Vmes naletiva še na umetno zajetje vode. Kjer lokalni ribiči poskušajo svojo srečo. Kje so že tiste lepe plaže? Le kam drvita? Najbrž ne na plažo. Južni del otoka je precej bolj turističen in poln takšnih plaž. Podava se še na eno sprehajalno pot. Ki ponuja čudovite razglede na okoliške otoke... V arhipelagu, ki ga sestavlja preko ogromno otokov. Pot naju pripelje do druge plaže z zanimivim hotelom v ozadju. Bay Watch na vietnamski način... Zdolgočasen "David Hasselhoff". Sonce bolj poredko vidiva. Tudi tule je bolj zasenčeno z meglico In počasi bo utonilo za obzorje... Po vrnitvi še malo po mestu...

Nedelja 7.4. Hoa Binh - Hai Phong Zjutraj naju na terasi pričaka zajtrk - Bánh Mì je vietnamska beseda za kruh, vendar se nanaša tudi na posebno vrsto bagete, ki je napolnjena z različnimi slastnimi nadevi. Slike le tega ni, ker sva ga snedla kot keks. Za posladek dobiva še mango in pasijonko. S polnimi želodčki se spakirava, posloviva od prijaznih gostiteljev in se podava na pot. Žal naju ves čas spremlja gosta megla, takšna, da bi jo lahko rezal, bi dejal palček Smuk. Cesta je bila mokra od megle, zaradi gostega prometa pa se je ves prah spremenil v blato in del tega je končal na nama. Temu primerno sva bila tudi umazana od glave do pete. Vožnjo zaključiva v lepo urejeni četrti mesta Hai Phong. Po obilnem zajtrku dobiva še sadje in pasijonkin smoothie. Nekaj sadežev dobiva tudi za popotnico. Vreme danes ne sodeluje z nama.Od tu naprej naju je spremljala gosta megla, ceste pa mokre kot v dežju... Skoraj celo pot močno prši iz megle. Rezultat je viden na naju in motorjih. Zato se nekaj kasneje pri lokalnem mehaniku zaustaviva, da namaževa verigi. Ogromen krožjak, skoraj v vseh so tudi motivacijska sporočila "politička nastava" Hitra cesta za motoriste ni plačljiva, zato se zapeljeva skrajno desno kjer je predviden prehod za motorje.. Predel, kjer kamnoseki izdelujejo zadnja počivališča. Kolikor denarja, toliko nadstropij. In že sva v predmestju Hai Phonga. Ogromna tovarna LG. In rafinerija. Večina bencinskih črpalk je prav te blagovne znamke. Ti ogromni tovornjaki imajo v prometu absolutno prednost. Z njimi tu zares ni heca. Prispela. In čas za za jeno kafe po naših merilih. Tudi cena je bila temu primerna. V takšni mestni četrti bova nastanjena. Mestna četrt, ki je povsem drugačna kot ostalo v Vietnamu. Seveda, je na vhodu varnostnik in v to četrt pušča samo tam stanujoče. Hitro vso tehniko na polnilce... In nato v moderni prodajni center, ki je seveda v zaprtem delu mestne četrti. Čisto so se amerikanizirali. Pa tako so se "klali" z ameri in borili proti njihovem vplivu. Tudi peš se nama ne ljubi več. Le kam naju najprej zanese pot, če ne med sadje. Cene višje kot na tržnicah. Še vedno pa eksotično sadje zelo poceni... tako, da ne greva domov praznih rok... Jabolka pa imajo ceno, ni kaj. Kg cca. 7,35€ Nobenih karejev?! A jih vržejo stran? In že sva nazaj v najinem stolpiču. tu ostaneva 2 dni...

Sobota 6.4. Vu Linh - Hoa Binh Včeraj sva se pri večerji pridružila mlademu nizozemskemu paru Ulfu in Nicole. Na poti sta že osem mesecev. Na potovanju uporabljata pretežno javni prevoz, občasno pa si tudi zaželita malo vetra v laseh in si najameta kakšen manjši motor ali skuter. V Hanoiu sta najela motorje in se za en teden podala v gorate predele Vietnama. Nato se vrneta v Hanoi in se z letalom odpravita na jug, kjer se bosta po nekajmesečnem premoru srečala s starši. Izmenjamo si nekaj informacij o "must see" lokacijah tako drugod po svetu, kot tukaj v Vietnamu. Zjutraj se poslovimo, si zaželimo srečno pot in se odpeljemo vsak svojim dnevnim načrtom naproti. Vreme je dokaj kislo, a na srečo suho. Tudi današnja pot naju vodi mimo manjših vasic, z nasadi riža in tokrat tudi čaja. Zgodaj popoldan prispeva v Hoa Binh. Na hitro se razpakirava in se brez prtljage zapeljeva še do bencinske črpalke in natočiva gorivo. Je precej lažje, kot pa sredi dneva, polno otovorjena. Ko se vrneva, na terasi splanirava kam jo mahneva jutri. Zvečer naju lastnik hotela povabi na klepet s svojo družino in pokušino lokalnega sadja. Ob prijetni družbi se večer kaj hitro prevesi v noč, tako da se posloviva in se odpraviva k počitku. Tradicionalna noša tukajšnjih žena. Nizozemski par Ulf in Nicole. Aja, pa midva tudi. Pozna se sušno obdobje, vodostaj je zelo nizek. Riževe terase se zamenjajo s čajnimi. No blat, no fun. Pagoda sredi jezerca. Sva že blizu? Še prej bo treba mimo riževih polj ... in bananovih nasadov. Tako občasno preveriva drug drugemu, če je prtljaga še na mestu. Na srečo, je še vedno vse na svojem mestu. Open office. Okolica današnje namestitve je skrbno urejena. Danes sva tu edina gosta. Večer zaključiva v prijetni družbi ... lastnika in njegove družine.

Petek 5.4. BaBe Lake - Vu Linh Včeraj zvečer odločiva, da bova zjutraj preizkusila srečo in se še pred pričetkom del na odseku ceste okrog jezera podala mimo zapore. V kolikor nama to ne uspe, se nama bo približno 160km pot podaljšala za okoli 100 km. Sreča ima rada pogumne in uspelo nama je. Očitno nisva bila edina teh misli, saj je bil ta odsek ceste najbolj prometen v tem času. Ker sva se hotela izogniti večjim prometnicam, naju pot danes spet zapelje med odročne vasice. Z zanimanjem si med vožnjo oglejujeva tradicionalne hiše, še vedno krite z naravnimi materiali namesto modernih kritin. Danes za spremebo moška slika za slovo. Hitro se podava čez zaprt del ceste. Par kilometrov je že asfaltiranih... Delavci nekaj naprej pripravljajo robove in škarpe. Na drugi strani zapore naju že pričaka usmerjevalec prometa. Zapeljeva se še do jezera in ugotoviva, da nama res ni namenjen izlet s čolnom, saj so že sredi jezera. V jutranjih urah je sredi vasic trgovanje v polnem razmahu. Tudi stebla bananovcev, ki ne rodijo več, ne gredo na kompost. Verjetno kot krma živini. Prašne poti imava najraje. Skoraj ne mine dan brez njih. Imava srečo, da je suho... Idilične hiške, značilne za vasice na tem delu Vietnama. Le komu so se tako zamerili, da so jim pozabili urediti ceste? Prispeva do enega od rokavov umetnega jezera Ho Thuy Dien Thac Ba. Sonce pa še vedno nikakor ne predre sivine neba. Vodni bivoli očitno vedno najdejo dovolj blata za užinanje... Prepoved za avtomobile? Le kam bova zopet zašla? Aha, zato ne gre z avti tu čez! Opažena s strani domačinov pa sva skoraj vsepovsod. Prizori, ki naju vedno očarajo. No, ne vsi! Saj videti je lepo, duh ni najbolj prijeten. Peljejo se proti novemu domu... Ali pa končajo na eni od takih miz... Možakarja v trgovini zmotiva med opoldanskim počitkom. V tem delu je zopet zelo razšijena izdelava furnirnih plošč. Zato se ustaviva in si ogledava proces izdelave... Zvečer so po celi vasi natovarjali čez dan na soncu posušene plošče. Ostanki "šiljenja" pa bodo verjetno ročaji za metle... Tole bo najina današnja namestitev... S pomočjo prevajalnika se zmenimo kaj nama bodo ponudili za večerjo. Jp, tehnika nam res poenostavi nekatera opravila. @SuNa pa raziskuje okolico... Js pa hitro za volan domačega "traktorja".... Spala pa bova v mercedes apartmaju... Posebnost: tu zares na veliko ograjah balkonov vidiš vkomponirane znake "Mercedesa". tekst za objavo.txt

Še dva komada, katerih slovensko verzijo definitivno poznate:

Gledal danses tale film 21:40 Orkester, film V komični drami Orkester spremljamo razposajene člane pihalnega orkestra, ki se odpravijo na koncert v pobrateno avstrijsko mesto. Njihovo popotovanje sestavlja mozaik današnjih medčloveških odnosov. Dogajanje v filmu opazujemo skozi probleme različnih likov - mladega voznika avtobusa, ki se trudi pridobiti zaupanje svojega starejšega kolega, tega pa je strah, da bo izgubil službo; najstnice, ki jo prizadene očetovo brezskrbno uživanje na gostovanju; skozi dogodivščine dveh članov orkestra, ki pomotoma pristaneta pri avstrijskih gostiteljih, kjer ne moreta brzdati svoje veseljaške narave in skozi zgodbo žena, ki ostanejo same v domačem kraju. Pet zgodb nazorno prikaže celotno izkušnjo gostovanja in vse posledice, ki jih nosijo njegovi udeleženci. in ta zadnja muzika tale njihova pa fajn na glas dajte

Pa dejmo še neki originalov: Pa še en: Tam od 1:30 boste prepoznal naš komad ! Pa tegale tut prepoznate: Pa tegale poje tut isti, Heintje v nemščini in Franček pr nas: Pa tegale mamo tut v slovenščini, Irena Tratnik: Malo sreče Pismo, nemščina bi mogla bit tako kot angleščina obvezna v osnovni in srednji šoli ! Pa štiri ure tehnike na teden, da bi znal naš otroc tut kej z rokami nardit...kolegi modelarji RoboRoberto, Živnorc, Kladu bi se sihurn strinjal z mano...off topic..