Dvorana slavnih

Napišem še jaz moje mnenje glede CFMOTO 800 MT SPORT katerega sem lastnik mesec in pol in sem z njim naredil 4.500 km (pravkar prišel iz Črne Gore). Pred njim sem imel Tigra Explorerja 1200 XP, ki je bil zame najbolj vsestranski motor. Ker sem že 50+, mi je postal pretežak na mestu. Zato sem se poslovil od njega in nabavil zgoraj omenjenega. Kaj sem dobil za 8.890 €? Veliko. Na motorju bi imel še TCS, kar pa ima le oprema Explore, vendar ima platišča z naperami, kar pa meni ni po godu, saj se minimalno vozim po makadamu in se mi ne da pucat ketn spreja iz naper. Motor je dovolj agilen za dva (91 KM). Nimam problemov z mravljinci v rokah, kot sem jih imel na Triumphu, čeprav je imel le ta 3 valje. Napake oziroma pomanjkljivosti, ki sem jih opazil do danes: - iz rezervoarja za zavorno olje je kapljalo zavorno olje (baje dajo Kitajci preveč olja vanj); - pri prestavljanj iz 1. v 2. prestavo se večkrat zgodi, da prestavi v nevtral, čeprav na displeju napiše "2", nato prestavi na "N". Kljub temu, da se res skoncentriram in res močno butnem ročico navzgor, se dostikrat pojavi ta problem. Takrat je potrebno še 2x ali 3x ornk butnit ročko navzgor ali pa prešaltat nazaj v 1. in ponovi vajo; - na prednjem blatniku sta mi odpadla dva vijaka 🤔. Nadomestil sem ju z novima in Locktite-om; - zaradi vročine sem danes iz Baške Vode zavil na avtocesto. Ko sem vklopil tempomat pri 130 km/h (tempomat deluje od 50 do 130 km/h), se je le ta nastavil na 128 km/h (vedno nastavi 2 km/h manj, kot je trenutna hitrost). Nato sem ga hotel sam povečati s tipko "+" na 130 km/h, pa se mu je enostavno zmešalo - izgubil je moč, vrtljaji so mu skakali med cca. 2500 - 4500 o/min (ni reagiral na gas ročko), tako da sem ga moral prešaltati navzdol do druge in se počasi odvleči do prve sence na odstavnem pasu 😬. Motor sem ugasnil in ponovno vžgal, nato je delal BP (z grenkim priokusom). Niti nisem poizkušal še enkrat, saj mi ni za stati na vročini in čakati vlečno službo; - ko našpanaš gas (pri prehitevanju) in ga nato za malenkost popustiš motor zelo grdo butne (se mi zdi, da od nadgradnje software-a naprej). Drugače sem zadovoljen z njim. Poraba je tam okoli 4,3 l/100 km (vozim se pod 6.000 o/min). Edino glede šaltanja iz 1. v 2. se moram zmenit na servisu, če se da kaj uštimat. To je pa tudi vse. LP, Zoran

Ravnokar s testne vožnje 800x od Bože in Aleša, obema kapo dol. Lahko samo potrdim, da je motor enostavno nad pričakovanji in da je vse to kar je do zdaj napisanega res. Kvalitetna izdelava, agresiven, poskočen ampak lepo uglašen agregat, lahko upravljanje, kot je že Aleš omenil, zavijaš takorekoč z boki. Zavore super, vzmetenje tudi. Prestavljanje lepo,gladko, sklopka mehka kot puter..Vglavnem konkreten motor. Zaskrbelo me je da mi bo motor premajhen, ko je Miran objavil video, na katerem je kazal svoje mišične sposobnosti , to je bil med drugim tudi glavni razlog za obisk in glede na to da sem visok skoraj 2m, je bil ta strah čisto odveč. Večina kolegov je rekla da sem se morda malo prenaglil, ker sem naročil in plačal kitajski motor ne da bi ga prej sploh videl v živo oz. preizkusil, ampak sedaj sem še bolj prepričan da glede price-performance boljše opcije ni. Nejevernim Tomažom pa priporočam testno vožnjo.

Ena iz Antene pred 40+ leti. Ko sva se z fantom vračala iz kina, me je v temni ulici stisnil k steni in začel poljubljati. Ko se je tesno privil k meni, sem pod njegovim pasom začutila nekaj trdega. Mislim, da je bila steklenica. Ali je moj fant alkoholik?

3 ure ju ni bilo iz vode. Škoda, ker je bil prvi bar več kot kilometer stran. Vseeno...lahko bi tvegal..😁

Za starca, ki se še vedno počuti mlad.

Julija was here! 😜

Sobota 6.7. Sva se premaknila še dobrih 370 kilometrov bolj na sever... Na izhodu iz mesta tale puščica na stojalu v spomin na neke pretekle čase... Kmalu zatem vse rumeno od sončnic... Kasneje pa vse pozlatijo požeta polja... naravnost proti soncu... Pol Afrike in cela požeta polja... Barcaffe.. Še malo pa bova na današnjem cilju.

S motorkom u šumičku 🤣

Naš že nekaj let pokojni Bil , z mojo drago nekje na obali kampa Čikat na Lošinju ,in z menoj na Monte Baston, kamor sva med našimi dopusti v kampu Čikat skupaj šla večkrat.

Sobota 22.6. Prišel je čas, da se zoped odpraviva proti jugu. Tokrat brez voznega reda. Kamor prideva pač prideva... Kratek postanek v senci zelenja... Tam nekje daleč je cilj... Znamo mestece, ki služi kot kulisa v nadajevanki "Botri"... Zaradi zapore nadaljujeva po levem bregu jezera Peruča. Še malo pa bova na ciju. Skoraj na cilju...

Ja snemalni kot kamere je prikazal video kot da sem res velik 😅. 175cm imam. Bi moral morda drugače posneti. No sedaj pa povej koliko sem "nabijal" oziroma če sem se kaj izmislil glede opisa motorja tukaj gor?

Pozdravljeni! Uf, tule me pa ni bilo vsaj ze ene 10 let....vmes nabavil Gsxs 1000 2023, pa me zanima, ce koga zanima nakup? Na net ga se nisem dal...morda v prihodnjih dneh...Tezko se locim od te zverine Bi ga zamenjal za kakega bolj potovalnega zaradi zene, ker ji je vsec voznja na motorju.

Po moje tamladi ne vejo kolk je bla popularna Antena, al pa kaj to sploh je 😆

Petek 5.7. "rahel" premik dobrih 350km na sever... Jutro pokaže povsem drugaćen obraz... pripravljena na odhod... Znana slika... pa še ena... Modro nebo in še bolj modro morje... V borovih gozdovih nad modrim zalivom... Na današnji destinaciji naju je tale kuža kar za svoja vzel.. Jutri....

Takle mamo... Moto Camp Bolgarija. Zamudila Horizonzs unlimited za par dni... Vseeno srečala nekaj "Hardcore" motoristov na poti v neznano... DOUG popotnik in duhovni "lastnik" kampa. Vasica v kateri se kamp nahaja.

Včeraj zvečer odprem okno,da bi malo preluftal in mi not uletijo komarji,mušice,en sršen,dve osi,trije jehovci in Herta iz Biostila

ljubezenska zgodba Fant se sprehaja s punco po parku. Nenadoma ji reče: “Stopiva sem za grm, da ti nekaj pokažem.” Fant si odpne zadrgo in ji da roko v hlače na tisto stvar. Dekle se ustraši! Obrne se in steče skozi grmovje. Veje jo tolčejo po objokanih licih, oblekica se ji zatika v veje in se trga, visoke petke na čevljih se polomijo, toda ona teče dalje, ne ozirajoč se. Skozi glavo ji letijo misli: “Ah… pa so me starši lepo opozarjali naj se pazim manijakov, le da jih jaz nisem poslušala. Samo da pridem domov…” Medtem priteče do stanovanjskega bloka, vzame ključ in naenkrat začuti roko na ramenu. Z grozo se obrne, ko zasliši zadihan glas, ki ji pravi: “Prosim te, sam spust ga…

večinoma preskočim res nore fotke na fb, sam tale mi je pa prav mal stopla na čustva. the Sečovlje Saltworks is the largest Slovenian salt evaporation pond photo ordan_radesic

... če pomisliš, da ma babnca vsaj meterdevetdeset....pa če to rt pogledaš.... pa jebenti, da jo bi meu vsaj za dvakrat...pa še za koga bi kej ostal....

Četrtek 4.7. Vsega lepega je enkrat konec, premik na novo lokacijo... Pot naju vodi proti severu... Cesta za gume radirat... Pravijo, da če se hočeš kleti naučit, moraš koze imet... Ovinki ja, kje pa je morje? Aha tam daleč se pa vidi... Ti ga na... Prazne plaže? Aaaa. Evo najine vasice. Precej umirjeno , prav po najini meri... nekaj se pripravlja... Ne dolgo potem se je začelo...

Čez Jamnik v Dražgoše in, kot 10x v vsaki sezoni, na Gorenjsko cesto cest Zali log - Davča. Dol v Cerkno, pa po lepih in razglednih cestah čez Gorje in Jesenico v Most na Soči, pa skozi Baško grapo na Soriško planino, Bohinj in domov. Tisto cesto iz Sorice mimo odcepa za Danje in do Soriške bi mirno lahko po dolgem in počez minirali, pa bi bila vseeno boljša, kot je sedaj. Za ta teden je to to. Zdej pa do ponedeljka v partizane. ( Borci, pa Triglav, pa proslava na Rudnem polju..).

Sreda 3.7. Pisana zgodovina mesteca na polotoku Monevasia. Tukaj ostaneva dan več kot sva planirala... Ta štirinožec se je pridružil pohajkovanju po polotoku... Ostanki starre naselbine... Zgodovina... Brez tega pač ne gre.. Turiste je treba olupit, da se ima doma na čem nabirat prah. Ozke uličice v mestecu... nekaj starega in novega... Na koncu pa še malo v slano vodo...

Torek 2.7. Še en premik na novo lokacijo na Peleponezu... Vreme kot narisano, vendar za pozno popoldan napoved NEVIHTE!? Iščeva nalo sence, ki jo nudijo palme... Na sipinah pod nama nasedla ladja, ki jo je zob časa že precej načel... Ena za spomin... Kmali prideva do nasadov pomaranč... Prepovedan sadež "kot Adam in Eva v raju".... Vse struge rek so povsem suhe. Ja, res je suša... Že malo oguljeno, morje na desni... Še vedno, čudno, čeprav sva obrnila proti severu... Najin dnevni cilj Monemvasia. Tako sedaj pa na zasluženo 🍺...

Jedača in pijača!? Ja vidim, da je to večini vse kar jim je še ostalo v preostanku življenja. Me je strah samo tistega, kot je rekel stari deda "SRCE hoče KU..C" noče... Pokojni kolega mojega očeta je pred leti izjavil "Pri hiši sem še samo za TROTA".

Jebela, sem zdele opazu, tale majca je že 14 let stara...

This is SPARTAAAAAAAAAAAAAAA!!!!! 😛

. ... lep "dopust"

Ponedeljek 1.7. Da ne bova sam lenarla... Dobrih 40km južneje od najine nastanitve je neka znamenitost. Pa ni neko starodavno kamenje iz grške zgodovine ampak zanimiva kraška jama, napol zalita z vodo. Pogled nazaj proti najinem trenutnem "domu"... tam nekje na drugi strani... je pa vhod v kraško jamo... še tehle par stopnic premagamo... I se nabašemo v čolne... No Photo, je bil hud "gondoljer" vendar za nas ne velja... VID_20240701_111422.mp4 Dobrih 1,2km dolga mokra pot, je ponekod zares tesna. Komaj smo se prerinili do izhoda, kjer se žačne pešpot. Lepa in zanimiva kraška jama malo nad gladino morja... Lepo urejena... Končno na svetlem ... zares čisto morje... 300 +1... Stiskalnica "preša" po naše za oljke... Seveda tudi mlin ni manjkal... in kuhinja kjer pečejo dobrote... mi2 se odločiva za kavico in nekaj sladkega... Tudi pravi lokalni ne sme manjkati... Degustacija se lahko prične... po degustaciji je še sončni zahod lepši... Utonilo bo sonce!

Nedelja 30.6. Nič. Po dnevu lenarjenja in lovljenja "rjave barve" sva se premaknila še dobrih 200+ km prozi jugu... Turizem v polnem razmahu... Skozi oljčne nasade... Mala mesteca Proti današnjemu cilju... Še malo pa bova tam... Tako mopeka parkirana... Mi2 pa v vasico na enega lokalnega (NEMA) al pa 2... Mobilna pisarna odptra, da boste obveščeni... Zvečer pa malo u "life"...

Petek 28.6. No, da se ne bova preveč zaležala spet "rahel" premik proti jugu... Ob obali, tako, da je morje na desni... Razen tehle domačih ljubljenčkov bolj malo prometa... Krave zavzele skoraj celo cesto... Je bilo treba kar pazit, da ni prišlo do kakega srečanja... Kratek postanek, tu še ni bilo prevroče. 🍻 bi se bolj prileglo, apak imava še kar nekaj kilometrov... Še malo pa bova preko... Tako si najhitreje na drugi strani. Opcija je trajekt... Samo še pedikura in sem za v mesto... Tako, tule bova tudi malo lenarila...

Četrtek 27.6. Dan za lenarjenje. @SuNa se odloči, da se je treba malo popražiti na bližnji plaži. Tudi sam sem najprej malo "zaglisiral" , nato pa se odpravil v bližnje hribe. Seveda ne peš... Počasi se začnejo odpirat lepi razgledi... Cesta pa postane precej pozabljena... Pridem do opuščene letalske radarske baze... VID_20240627_131749.mp4 Oho, takoj kontrola iz zraka Zgoraj antene, nalo nižje pa namestitev za operaterje in vojsko... Od tam vidim še en radar, vendar sem že tule naletel na opozorila o prepovedanem približevanju in prepoved slikanja... Kaj čem obrnem. Nič grem pa na drug hrib, kjer je cerkvica. Menda bo dovoljeno. Uspel. Pogled na ožino in "most", ki loči otok od kopnega. Od tu je tudi lep pogled nazaj na radarske antene. In še na en vrh z veliko radarsko anteno... seveda sem odpujsal še do tam... Od tu se pa odpre pogled na jug otoka z zalivom Vasiliki... Pot nazaj v "dolino" pa slikovita... zato se je potrebno zaustavit in ovekovečit. JBG spomini bledijo. Na srečo digitalne slike NE. po ozkih poteh proti "domu"... kako lep moped imam... Tako, da ne pozabim kje sem bil...

Sreda 26.6. Nekako nama ni ustrezalo, da sta motorja na pločniku sredi mesta, zato se odločiva za premik... Pogled nazaj na mestece Vasiliki. Tu sva se prvič potepala, ko je @SuNa začela svojo samostojno moto-pot... Takrat na YBR250. Ostajava na Lefkadi, vendar zaradi časovne razlike med odjavo in prijavo na novi lokaciji, vmes obiščeva eno večnjih lagun na tem območju... sama voda... Morje na levi in desni... Le ozek pas kopnega na katerem je cesta, ki vodi do otočka sredi lagune. Mopija v senci mi2 pa tudi... Po osvežitvi se vrneva nazaj na otok skozi podmorski tunel, pri mestu Preveza. Tule bova pa malo "turiste" špilala...

GR na vidiku, še prej pa čez majhen delček ALB... Morje, pardon jezero na desni... Kar se cest tiče albanci niso več daleč za nami. nekje sredi grških hribov... GR je pa zelo podobno ALB. Tudi v Grčiji je podobno kot pri sosedih... Kratek postanek za osvežitev... Dolge sence kažejo na to, da sva blizu današnjega cilja. Preko vode... Do današnje destinacije. Vasiliki na jugu Lefkade. Mopija parkirana... Mi2 pa na večerni potep po mestu... Hude gužve ravno ni je pa v mestu vzdušje pravo... VID_20240625_221255.mp4 Jutri bo nov dan...

VID_20240623_165101.mp4 Najprej toča na suho... VID_20240623_170117.mp4 Ravno pravi čas sva prišla do tele gostilne ob poti. Motorja lepo v garaži mi2 pa na suhem. Tudi dežjaki so ostali na suhem... nato pa še naliv na polno.

....moja mi je rekla "DA".... ..... Zdej pa ne vem kaj naj naredim, ker sem jo v bistvu samo provociral.... ... Pa tut zbrala mi ga je tega ... Zdej pa ne vem kako se nej ven z vlečem, da sem se samo hecal.... ?