Dvorana slavnih

Napišem še jaz moje mnenje glede CFMOTO 800 MT SPORT katerega sem lastnik mesec in pol in sem z njim naredil 4.500 km (pravkar prišel iz Črne Gore). Pred njim sem imel Tigra Explorerja 1200 XP, ki je bil zame najbolj vsestranski motor. Ker sem že 50+, mi je postal pretežak na mestu. Zato sem se poslovil od njega in nabavil zgoraj omenjenega. Kaj sem dobil za 8.890 €? Veliko. Na motorju bi imel še TCS, kar pa ima le oprema Explore, vendar ima platišča z naperami, kar pa meni ni po godu, saj se minimalno vozim po makadamu in se mi ne da pucat ketn spreja iz naper. Motor je dovolj agilen za dva (91 KM). Nimam problemov z mravljinci v rokah, kot sem jih imel na Triumphu, čeprav je imel le ta 3 valje. Napake oziroma pomanjkljivosti, ki sem jih opazil do danes: - iz rezervoarja za zavorno olje je kapljalo zavorno olje (baje dajo Kitajci preveč olja vanj); - pri prestavljanj iz 1. v 2. prestavo se večkrat zgodi, da prestavi v nevtral, čeprav na displeju napiše "2", nato prestavi na "N". Kljub temu, da se res skoncentriram in res močno butnem ročico navzgor, se dostikrat pojavi ta problem. Takrat je potrebno še 2x ali 3x ornk butnit ročko navzgor ali pa prešaltat nazaj v 1. in ponovi vajo; - na prednjem blatniku sta mi odpadla dva vijaka 🤔. Nadomestil sem ju z novima in Locktite-om; - zaradi vročine sem danes iz Baške Vode zavil na avtocesto. Ko sem vklopil tempomat pri 130 km/h (tempomat deluje od 50 do 130 km/h), se je le ta nastavil na 128 km/h (vedno nastavi 2 km/h manj, kot je trenutna hitrost). Nato sem ga hotel sam povečati s tipko "+" na 130 km/h, pa se mu je enostavno zmešalo - izgubil je moč, vrtljaji so mu skakali med cca. 2500 - 4500 o/min (ni reagiral na gas ročko), tako da sem ga moral prešaltati navzdol do druge in se počasi odvleči do prve sence na odstavnem pasu 😬. Motor sem ugasnil in ponovno vžgal, nato je delal BP (z grenkim priokusom). Niti nisem poizkušal še enkrat, saj mi ni za stati na vročini in čakati vlečno službo; - ko našpanaš gas (pri prehitevanju) in ga nato za malenkost popustiš motor zelo grdo butne (se mi zdi, da od nadgradnje software-a naprej). Drugače sem zadovoljen z njim. Poraba je tam okoli 4,3 l/100 km (vozim se pod 6.000 o/min). Edino glede šaltanja iz 1. v 2. se moram zmenit na servisu, če se da kaj uštimat. To je pa tudi vse. LP, Zoran

Ravnokar s testne vožnje 800x od Bože in Aleša, obema kapo dol. Lahko samo potrdim, da je motor enostavno nad pričakovanji in da je vse to kar je do zdaj napisanega res. Kvalitetna izdelava, agresiven, poskočen ampak lepo uglašen agregat, lahko upravljanje, kot je že Aleš omenil, zavijaš takorekoč z boki. Zavore super, vzmetenje tudi. Prestavljanje lepo,gladko, sklopka mehka kot puter..Vglavnem konkreten motor. Zaskrbelo me je da mi bo motor premajhen, ko je Miran objavil video, na katerem je kazal svoje mišične sposobnosti , to je bil med drugim tudi glavni razlog za obisk in glede na to da sem visok skoraj 2m, je bil ta strah čisto odveč. Večina kolegov je rekla da sem se morda malo prenaglil, ker sem naročil in plačal kitajski motor ne da bi ga prej sploh videl v živo oz. preizkusil, ampak sedaj sem še bolj prepričan da glede price-performance boljše opcije ni. Nejevernim Tomažom pa priporočam testno vožnjo.

Ena iz Antene pred 40+ leti. Ko sva se z fantom vračala iz kina, me je v temni ulici stisnil k steni in začel poljubljati. Ko se je tesno privil k meni, sem pod njegovim pasom začutila nekaj trdega. Mislim, da je bila steklenica. Ali je moj fant alkoholik?

3 ure ju ni bilo iz vode. Škoda, ker je bil prvi bar več kot kilometer stran. Vseeno...lahko bi tvegal..😁

Za starca, ki se še vedno počuti mlad.

Julija was here! 😜

Sobota 6.7. Sva se premaknila še dobrih 370 kilometrov bolj na sever... Na izhodu iz mesta tale puščica na stojalu v spomin na neke pretekle čase... Kmalu zatem vse rumeno od sončnic... Kasneje pa vse pozlatijo požeta polja... naravnost proti soncu... Pol Afrike in cela požeta polja... Barcaffe.. Še malo pa bova na današnjem cilju.

S motorkom u šumičku 🤣

Naš že nekaj let pokojni Bil , z mojo drago nekje na obali kampa Čikat na Lošinju ,in z menoj na Monte Baston, kamor sva med našimi dopusti v kampu Čikat skupaj šla večkrat.

Sobota 22.6. Prišel je čas, da se zoped odpraviva proti jugu. Tokrat brez voznega reda. Kamor prideva pač prideva... Kratek postanek v senci zelenja... Tam nekje daleč je cilj... Znamo mestece, ki služi kot kulisa v nadajevanki "Botri"... Zaradi zapore nadaljujeva po levem bregu jezera Peruča. Še malo pa bova na ciju. Skoraj na cilju...

Ja snemalni kot kamere je prikazal video kot da sem res velik 😅. 175cm imam. Bi moral morda drugače posneti. No sedaj pa povej koliko sem "nabijal" oziroma če sem se kaj izmislil glede opisa motorja tukaj gor?

Po moje tamladi ne vejo kolk je bla popularna Antena, al pa kaj to sploh je 😆

Takle mamo... Moto Camp Bolgarija. Zamudila Horizonzs unlimited za par dni... Vseeno srečala nekaj "Hardcore" motoristov na poti v neznano... DOUG popotnik in duhovni "lastnik" kampa. Vasica v kateri se kamp nahaja.

Honda nima termometra tako, da ne veva če nama je vroče . V glavnem znosno...

Včeraj zvečer odprem okno,da bi malo preluftal in mi not uletijo komarji,mušice,en sršen,dve osi,trije jehovci in Herta iz Biostila

ljubezenska zgodba Fant se sprehaja s punco po parku. Nenadoma ji reče: “Stopiva sem za grm, da ti nekaj pokažem.” Fant si odpne zadrgo in ji da roko v hlače na tisto stvar. Dekle se ustraši! Obrne se in steče skozi grmovje. Veje jo tolčejo po objokanih licih, oblekica se ji zatika v veje in se trga, visoke petke na čevljih se polomijo, toda ona teče dalje, ne ozirajoč se. Skozi glavo ji letijo misli: “Ah… pa so me starši lepo opozarjali naj se pazim manijakov, le da jih jaz nisem poslušala. Samo da pridem domov…” Medtem priteče do stanovanjskega bloka, vzame ključ in naenkrat začuti roko na ramenu. Z grozo se obrne, ko zasliši zadihan glas, ki ji pravi: “Prosim te, sam spust ga…

večinoma preskočim res nore fotke na fb, sam tale mi je pa prav mal stopla na čustva. the Sečovlje Saltworks is the largest Slovenian salt evaporation pond photo ordan_radesic

... če pomisliš, da ma babnca vsaj meterdevetdeset....pa če to rt pogledaš.... pa jebenti, da jo bi meu vsaj za dvakrat...pa še za koga bi kej ostal....

Četrtek 4.7. Vsega lepega je enkrat konec, premik na novo lokacijo... Pot naju vodi proti severu... Cesta za gume radirat... Pravijo, da če se hočeš kleti naučit, moraš koze imet... Ovinki ja, kje pa je morje? Aha tam daleč se pa vidi... Ti ga na... Prazne plaže? Aaaa. Evo najine vasice. Precej umirjeno , prav po najini meri... nekaj se pripravlja... Ne dolgo potem se je začelo...

Sreda 3.7. Pisana zgodovina mesteca na polotoku Monevasia. Tukaj ostaneva dan več kot sva planirala... Ta štirinožec se je pridružil pohajkovanju po polotoku... Ostanki starre naselbine... Zgodovina... Brez tega pač ne gre.. Turiste je treba olupit, da se ima doma na čem nabirat prah. Ozke uličice v mestecu... nekaj starega in novega... Na koncu pa še malo v slano vodo...

Torek 2.7. Še en premik na novo lokacijo na Peleponezu... Vreme kot narisano, vendar za pozno popoldan napoved NEVIHTE!? Iščeva nalo sence, ki jo nudijo palme... Na sipinah pod nama nasedla ladja, ki jo je zob časa že precej načel... Ena za spomin... Kmali prideva do nasadov pomaranč... Prepovedan sadež "kot Adam in Eva v raju".... Vse struge rek so povsem suhe. Ja, res je suša... Že malo oguljeno, morje na desni... Še vedno, čudno, čeprav sva obrnila proti severu... Najin dnevni cilj Monemvasia. Tako sedaj pa na zasluženo 🍺...

Jedača in pijača!? Ja vidim, da je to večini vse kar jim je še ostalo v preostanku življenja. Me je strah samo tistega, kot je rekel stari deda "SRCE hoče KU..C" noče... Pokojni kolega mojega očeta je pred leti izjavil "Pri hiši sem še samo za TROTA".

This is SPARTAAAAAAAAAAAAAAA!!!!! 😛

. ... lep "dopust"

Ponedeljek 1.7. Da ne bova sam lenarla... Dobrih 40km južneje od najine nastanitve je neka znamenitost. Pa ni neko starodavno kamenje iz grške zgodovine ampak zanimiva kraška jama, napol zalita z vodo. Pogled nazaj proti najinem trenutnem "domu"... tam nekje na drugi strani... je pa vhod v kraško jamo... še tehle par stopnic premagamo... I se nabašemo v čolne... No Photo, je bil hud "gondoljer" vendar za nas ne velja... VID_20240701_111422.mp4 Dobrih 1,2km dolga mokra pot, je ponekod zares tesna. Komaj smo se prerinili do izhoda, kjer se žačne pešpot. Lepa in zanimiva kraška jama malo nad gladino morja... Lepo urejena... Končno na svetlem ... zares čisto morje... 300 +1... Stiskalnica "preša" po naše za oljke... Seveda tudi mlin ni manjkal... in kuhinja kjer pečejo dobrote... mi2 se odločiva za kavico in nekaj sladkega... Tudi pravi lokalni ne sme manjkati... Degustacija se lahko prične... po degustaciji je še sončni zahod lepši... Utonilo bo sonce!

Nedelja 30.6. Nič. Po dnevu lenarjenja in lovljenja "rjave barve" sva se premaknila še dobrih 200+ km prozi jugu... Turizem v polnem razmahu... Skozi oljčne nasade... Mala mesteca Proti današnjemu cilju... Še malo pa bova tam... Tako mopeka parkirana... Mi2 pa v vasico na enega lokalnega (NEMA) al pa 2... Mobilna pisarna odptra, da boste obveščeni... Zvečer pa malo u "life"...

Sobota 29.6. Lenarjenje na polno... Le kje so vsi kopalci???

Četrtek 27.6. Dan za lenarjenje. @SuNa se odloči, da se je treba malo popražiti na bližnji plaži. Tudi sam sem najprej malo "zaglisiral" , nato pa se odpravil v bližnje hribe. Seveda ne peš... Počasi se začnejo odpirat lepi razgledi... Cesta pa postane precej pozabljena... Pridem do opuščene letalske radarske baze... VID_20240627_131749.mp4 Oho, takoj kontrola iz zraka Zgoraj antene, nalo nižje pa namestitev za operaterje in vojsko... Od tam vidim še en radar, vendar sem že tule naletel na opozorila o prepovedanem približevanju in prepoved slikanja... Kaj čem obrnem. Nič grem pa na drug hrib, kjer je cerkvica. Menda bo dovoljeno. Uspel. Pogled na ožino in "most", ki loči otok od kopnega. Od tu je tudi lep pogled nazaj na radarske antene. In še na en vrh z veliko radarsko anteno... seveda sem odpujsal še do tam... Od tu se pa odpre pogled na jug otoka z zalivom Vasiliki... Pot nazaj v "dolino" pa slikovita... zato se je potrebno zaustavit in ovekovečit. JBG spomini bledijo. Na srečo digitalne slike NE. po ozkih poteh proti "domu"... kako lep moped imam... Tako, da ne pozabim kje sem bil...

Sreda 26.6. Nekako nama ni ustrezalo, da sta motorja na pločniku sredi mesta, zato se odločiva za premik... Pogled nazaj na mestece Vasiliki. Tu sva se prvič potepala, ko je @SuNa začela svojo samostojno moto-pot... Takrat na YBR250. Ostajava na Lefkadi, vendar zaradi časovne razlike med odjavo in prijavo na novi lokaciji, vmes obiščeva eno večnjih lagun na tem območju... sama voda... Morje na levi in desni... Le ozek pas kopnega na katerem je cesta, ki vodi do otočka sredi lagune. Mopija v senci mi2 pa tudi... Po osvežitvi se vrneva nazaj na otok skozi podmorski tunel, pri mestu Preveza. Tule bova pa malo "turiste" špilala...

GR na vidiku, še prej pa čez majhen delček ALB... Morje, pardon jezero na desni... Kar se cest tiče albanci niso več daleč za nami. nekje sredi grških hribov... GR je pa zelo podobno ALB. Tudi v Grčiji je podobno kot pri sosedih... Kratek postanek za osvežitev... Dolge sence kažejo na to, da sva blizu današnjega cilja. Preko vode... Do današnje destinacije. Vasiliki na jugu Lefkade. Mopija parkirana... Mi2 pa na večerni potep po mestu... Hude gužve ravno ni je pa v mestu vzdušje pravo... VID_20240625_221255.mp4 Jutri bo nov dan...

Ponedeljek 24.6. Prva sprememba najinega načrta. Kopaonik ostane v načrtu, Ohrid pa kot dnevni cilj. Kar lep čas naju spremljano jutranje meglice. Na poti iz Raške proti vrhu Kopaonika pa se povsem zjasni... Strnjeno naselje "gigantskih" hotelov. Srbski bogatuni so uspešno zje..l še en naravni biser. Cesta sicer ok... od zadnjaga obiska celo nekaj novega asfalta... Še ena preden se spustiva v dolino. Tudi tukaj raste nov hotel... Spodaj pa mitnica (že na vrhu je bila ena). Hoče možakar 300 din ekološke takse. Bova mi2 plačala kasneje. Vendar do danes še nisva v sistemu...mogoče pa prišparava za kak . Del od Leskovca do meje z S.Makedonijo jo ubereva kar po AC in tudi do Gostivarja nadaljujeva po AC. Na prelaz Straža začuda brez prometa. Pravi užitek. Pogled na drugo stran pa precej manj. Črni oblaki niso pomenili nič dobrega. V Kraju Zajec vedriva na pumpi skoraj eno uro. Na koncu navlečeva dežjake in naprej. V ciljni "ravnini" zadnjih 5k pred Ohridem pa spet malo pranja... Tako motorja parkirana... cape se sušijo mi2 pa v mesto na potep. Od tam sva prišla... in tja greva...

VID_20240623_165101.mp4 Najprej toča na suho... VID_20240623_170117.mp4 Ravno pravi čas sva prišla do tele gostilne ob poti. Motorja lepo v garaži mi2 pa na suhem. Tudi dežjaki so ostali na suhem... nato pa še naliv na polno.

Nedelja 23.6. Za dnevni cilj sva si zastavila Kopaonik. Ampak... Zjutraj start proti MNE v lepem sončnem vremenu... Serpentine proti Šavnik-u Slikovita cesta Šavnik - Kolašin... Malo naprej od mesta Rožaje pa naju zaustavi močan naliv in toča. Zato se odločiva, da nadaljujeva jutri...

Odhod ob 8 uri. Smer Banja luka - Mostar - Dubrovnik. Vreme lepo na prehodu meje Gradiška pa prazno. Prenočevanje v Banjaluki in seveda obvezno pivo za ponovno hidracijo. Drugi dan pa pot proti Mostarju. Postanek v Jajcu. Ogled stare trdnjave in malica, potem pa naprej ob Vrbasu proti Mostarju. Pred vhodom v Mostar pa kolona. Nastanitev in ogled starega dela Mostarja ter seveda mostu. Torek je namenjen za pot v Dubrovnik. Na pot se odpravljava po zajtrku v prijetnem in toplem vremenu. Cesta je v začetku slaba, površinsko rezkana, skratka zdi se mi da bo najina deauville-ka razpadla. Pa ni, lepo naju je pripeljala na Bosansko - Hrvaško mejo. Prometno prosim je bilo vprašanje hrvaške policije. ( Pa majstore ovo se ne krade) dobil sem samo jezen pogled. Prihod v Dubrovnik. Cene šok. Ogled obzidja in muzeja 50€ po glavi. Ni šans. Po počitku pa preko Trebinja in Stolca v apartma v Mostarju. Lep dan in lep izlet neglede na cenovni šok. Spet je jutro in po zajtrku smer Sarejevo. Kaj za povedat cesta je solidna in 25 kilometrov pred Sarajevom zavijem na avtocesto ker je začelo deževat, vendar se vreme umiri in najin prihod v Sarajevo je v oblačnem in toplem vremenu. Pot čez središče mesta do najine nastanitve je v počasi premikajoči koloni. Nastanitev in tuš pol pa na Baščaršijo. Vlilo se je kot iz škafa, ampak saj v lokalu streha ne prepušča, tako da nama ni hudega. Naslednji dan pa pot na Sarajevsko letališče in ogled rovov. Zelo priporočam saj se vidi trpljenje ljudi. Pot se je prevesila v drugo polovico oziroma proti povratku domov. Počasi se odpravljava proti Bosanski Gradiška, kjer bova prespala na poti domov. Odločila sva se da proti Gradiški del poti narediva po avtocesti, in tako sva šla 138 kilometrov brez postanka. Saj sva imela namen počitek na avtocesti pa na tej relaciji po 65 prevoženih kilometrov naslednjih 75 kilometrov ni ne parkirišča in ne parkplaca tako da so najine zadnjice bile že kar utrujene. Gradiška: kosilo, pivo in spanje. Petek pa streznitev na Hrvaški avtocesti. Postanek na črpalki, dve kavi in 4 x pol litra vode, ki v trgovini ena stane 40 centov je bil račun 11€. Za ta denar sva v Bosni jedla in spila tri piva. Lepa vožnja ter več kot 2000 kilometrov. VID-20240511-WA0015.mp4

....moja mi je rekla "DA".... ..... Zdej pa ne vem kaj naj naredim, ker sem jo v bistvu samo provociral.... ... Pa tut zbrala mi ga je tega ... Zdej pa ne vem kako se nej ven z vlečem, da sem se samo hecal.... ?