Dvorana slavnih

1.dan Kopanje v Uni, 2.dan pa v Šatorskem jezeru. Čehi gor dežurajo. Spotoma pa še do Gavrila Principa. Hiša je odprta in vstop brezplačen.

Livniški divji konji. Ta star pa žalostno preživlja zadnje svoje dni v osami. Ramsko pa kot vedno čudovito.

READY ZA Stari pa doma SREČNO

Gledam ta hude avione, Ferrarije, Buicke, Chevrolete in eno R5 turbo.

Sm že mislu, da gre Maus na morje

Jaz sem za Trumpa, ker bi se s Putinom pomenila, samo globalistom to ni všeč, oni želijo vse na novo. Bo kar bo, verjetno bo moč denarja odločala...

... pijem kavico ... in tuhtam, da bi počas moral že kakšne gate za na pot vržt v torbo

Ne sodi po svojih izkusnjah.

...men bl zgleda, kot da si mogu na hitr veselico zapustit, pa nis imel dost hitrga motorja...al ti pa ni u prvo užgau...

Kove bos pobral se cetrtic, potem smo na istem.

Nismo vsi šli po enaki poti, sam sem vedno na endurah, vmes nekaj potovalnih, začel pa na kros 50 in 125 ccm...to je bilo za po travnikih, Tenere že ni bila več. Vidim pa več takih, ko šele na stara leta odkrijejo, kateri motorji so bolj zanimivi. Tudi pred leti je bilo po cestah večino športnih motorjev, sedaj se le še redki....folk je rabil precej časa, da se je spametoval 🙂

Kakšno razsvetljenje neki. In kar na enkrat je razsvetljenje doživelo na tisoče motoristov po vsem svetu. Japajade. Jaz pa temu pravim moda. Dandanes pač nisi đek, če na FB ali forumu ne objaviš vtisa z dnevne vožnje, v katerem ni slike vsaj iz makadama, še bolje pa slike motorja, ki je zakalan v nekem blatu.

Pa kaj bi se pomenla, po tvoje? Kdo bi placal zapitek, po tvoje?

PROZOR NOĆAS MORA PASTI ! 15.2.1943 Days of Glory 💪

Verjetno si to mislil satirično😉 Mislim,da ravno zrelejši in starejši vedo,kako uživati v življenju in svobodi. Ali pa je to nek slovenski fenomen. Če se ozreš preko meje,v druge države in celine,ugotoviš, da je povprečna starost t.i.adventure riderjev zelo visoka. In to nima nič opraviti z divjanjem po grapah,ampak raziskovanja neznanega,stran od ustaljenih cest in preobljudenosti. Mnogi s tem začnejo zelo pozno v življenju in nihče ne obžaluje odločitve.

...enako, v ponedeljek je start in še nič pripravljeno...🙂

Ojla moderatorji, zakaj temu tipu dovolite, da ves čas nekaj objavlja ??? 2 leti, 2 meseca in 19 dni (?) pred svojo prometno nesrečo, sem bil v Cajnkovi v Prekmurhu najbrž zadnjič v svojem življenju "mesar za lastne potrebe". /

Pred par leti ko sem mel opravke v Heidenheimu, sem skučil mal v Ulm. Spomnim se, da me je navdušil stari del mesta.

hahaha ... sem se nasmejal, glih za dopoldanski začetek Komentar zadel v nulo, tudi meni tako izgleda ... hahaha

Roberto is back (Bacek Jon). Včeraj pripravil, danes objavil. Fotografija mojega takratnega mopeda je "uvožena" iz mape Atitovi motorji (ustvarjena by moja hčerka ). Med mojimi starejšimi fotografijami na disku D mojega "stacionarnega prenosnika" mi je "med "1000" drugimi" končno uspelo najti mapo, za katero sem pravilno sklepel, da mora obstajati, in sicer s fotografijami moje "zimske" vožnje na motodrom Grobnik, vrnitve nazaj se pa zato, ker nimam nobene fotografije med takretnim vračanjem domov, ne spomnim več. Vožnja iz Idrije do Grobnika in nazaj domov, možnosti so vsaj tri.

NI velik takih tle gOR

Ja ja, postopke za domacine poznamo. Hehe. K sreci le z druge roke. Primerjal sem turisticno izkusnjo. Taljan bi enako obsedel na bržini. moram pa rect da sem fud jaz kako leto zvel u strahu pred posto iz Svice. V mraku in dezju sem raje zapeljal skoz oranzno/rdec semafor kot nasilno zaviral. Fleš je blisknil z dveh strani, da me je kr oslepelo 🤣 k sreci nismo dobili nic, po 3letih me je nehalo skrbet.

Glede na zvagano tezo v MCN testu 196,5 kg, ki je za priblizno 5kg visja kot so ostale meritve pokazale do sedaj, sem se danes odpravil zvagat tudi mojega. v tanku sem imel 11l goriva kot je razvidno iz merilnika kolicine goriva ki je na sliki. 185kg z 11l goriva. Ce dodamo se 9l goriva, kar znasa 6,75 kg pride skupna teza s polnim tankom 191,75kg. To je masa ki so jo tudi ostali zmerili. Na Eicmi so za 800X Pro obljubljali suho tezo 167kg. 185 - gorivo (11l) 8,25kg - olje (3,2l) 3kg - hladilna tekocina ? Ne vem koliko je ima dejmo rect 1,5kg - baterija 1,3kg (sem zmeril baterijo doma) znese suha teza 170,9 kg. Lahko recem da so me nategnili za 3,9kg pri suhi tezi. Lahko pa tudi recem da je euro 5 dodal okrog 3 kg. Morda je na kitajskem lazji za 3kg.

Sobota 22.6. Prišel je čas, da se zoped odpraviva proti jugu. Tokrat brez voznega reda. Kamor prideva pač prideva... Kratek postanek v senci zelenja... Tam nekje daleč je cilj... Znamo mestece, ki služi kot kulisa v nadajevanki "Botri"... Zaradi zapore nadaljujeva po levem bregu jezera Peruča. Še malo pa bova na ciju. Skoraj na cilju...

Sobota 13.7. Zjutraj ob zajtrku se poigravava z idejo na AC in pičiva domov. Popoldan so napovedane nevihte, zato prevlada razum, po mokrem se pa ne bova vozila... Na Booking malo počekirava za še eno nočenje. Najdeva primerno nastanitev v kraju Banja Koviljača. Ravno prav za dnevno furo in vmes postanek na Avali. Pred več kot štiredeset leti sem se želel povzpeti na razgledni stolp, vendar takrat to ni bilo mogoče... Cesta od D. Milanovca do Golubca polna tunelov in tudi lepa z novo plastjo asfalta brez lukenj... Tole sliko sem "ujel v letu" leta 2009 ob vračanju iz Romunije (opisano zgoraj). Tole pa letos, ja kar nekaj so spremenili v petnajstih letih... Žeja... Južni del obvoznice mimo Beograda so jim dokončali, kdo dug kot, poševnooki... Cesta na Avalo pa enosmerna in v hladu zelenja... Spomenik z zanimivo zgodovino... Malo več kot 204m visok stolp s svojo mogočno podobo je viden daleč naokoli... Po dolgih letih se bo želja uresničila. Stolp na katerega sem želel pred leti je zgodovina. Leta 2010 ga je zamenjal tale mogotec. Razgledna ploščad na 122 m. No pa poglejmo... Nadstropje nižje pa kavarnica z lepim pogledom na okolico. Pot do "banje" brez nekih posebnosti. Srbija pač... @SuNa je seveda takoj našla prijaznega kosmatega "samohranilca". Pasji piškotki so zakon... ĐinĐe minđe... Ja kot vsaka turistična destimacija. Tudi tukaj seveda brez tega ne gre...

Mioj plan: prvo v Kobaridu, drugo na Mangartskem sedlu, pico z ovčjim sirom in mortadelo v Bovcu , in še eno s tortico v slaščičarni na Mostu na Soči.

Petek 12.7. Zjutraj se posloviva od najinih gostiteljev in se odpraviva proti zahodu... Najin prvi postanek na pokopališču v mestecu Cristian, kjer sva prižgala svečko na grobu kjer je našel svoj mir Silvio. ****************************************************** Le par kilometrov naprej je začne ena lepših cest v Romuniji, 67C vsem bolj poznana kot Tranalpina. Nisva izpustila prilike, da se zapeljeva po njej, še posebej, ker je vremenska napoved zelo ugodna... Tabla na severni strani, na njej sledovi mnogih, ki se podajo na "Alpino" Eden od mostov preko rokava akumulacijskega jezera Oasa... Nisva bila edina, ki sva izkoristila lepo vreme... Prav posebne gužve vseeno ni bilo... Razen nekaj lokalcev na cesti... in ob njej. Pogled nazaj...Mogoče še kdaj! Po relativno nezanimivi vožnji na drugi strani prelaza popoldan prideva do mejnega prehoda Đerdap. Mejne zadeve tudi tukaj brez posebnosti in na hitro... Podava se po na novo preplasteni cesti do današnjega cilja Donji Milanovac. Plaža na Donavi. Voda nič kaj privlačna. Menda ni vprašanje zakaj? So pa lepo uredili park in pristanišče za rečne turistične ladje. Za konec pa še ena "veteranka". Kar nekaj jih še vozi...

🫡 Kove 800X - ADV Spirit Spirit Edition 🔥🔥

Oblačno, hladno pa vendar suho.

Izkušen električar tud svojo ženo za oba joška na enkrat ne pošlata...

Še vedno se držimo hlada, med It, At, in CH 😁

Psov nikol nism uzel za svoje. Zarad zelo velikega procenta debilnih lastnikov se to z leti ni nic spremenilo. Vem, ni pes kriv de pustijo poticko direkt pred nasim vhodom, pa da na terasah lajajo in se grizejo, pardom igrajo… Al ipak. Don’t like them. S temle pa sva prjatla. Edin pazit moram de ne spije šampona ko pr starih na dvorscu perem motor. Lahko mu prej 3x zamenjam vodo v kozici, prnesem štenjak se gre poslint. Pes pac. Ni mack. Je bil pa osladno kjut mladick. zarad njega razumem rek, vem kam pes taco moli. Pridem mimo, takoj nafehta čohanje.

Petek 5.7. "rahel" premik dobrih 350km na sever... Jutro pokaže povsem drugaćen obraz... pripravljena na odhod... Znana slika... pa še ena... Modro nebo in še bolj modro morje... V borovih gozdovih nad modrim zalivom... Na današnji destinaciji naju je tale kuža kar za svoja vzel.. Jutri....

Četrtek 4.7. Vsega lepega je enkrat konec, premik na novo lokacijo... Pot naju vodi proti severu... Cesta za gume radirat... Pravijo, da če se hočeš kleti naučit, moraš koze imet... Ovinki ja, kje pa je morje? Aha tam daleč se pa vidi... Ti ga na... Prazne plaže? Aaaa. Evo najine vasice. Precej umirjeno , prav po najini meri... nekaj se pripravlja... Ne dolgo potem se je začelo...

Sreda 3.7. Pisana zgodovina mesteca na polotoku Monevasia. Tukaj ostaneva dan več kot sva planirala... Ta štirinožec se je pridružil pohajkovanju po polotoku... Ostanki starre naselbine... Zgodovina... Brez tega pač ne gre.. Turiste je treba olupit, da se ima doma na čem nabirat prah. Ozke uličice v mestecu... nekaj starega in novega... Na koncu pa še malo v slano vodo...

Torek 2.7. Še en premik na novo lokacijo na Peleponezu... Vreme kot narisano, vendar za pozno popoldan napoved NEVIHTE!? Iščeva nalo sence, ki jo nudijo palme... Na sipinah pod nama nasedla ladja, ki jo je zob časa že precej načel... Ena za spomin... Kmali prideva do nasadov pomaranč... Prepovedan sadež "kot Adam in Eva v raju".... Vse struge rek so povsem suhe. Ja, res je suša... Že malo oguljeno, morje na desni... Še vedno, čudno, čeprav sva obrnila proti severu... Najin dnevni cilj Monemvasia. Tako sedaj pa na zasluženo 🍺...

Ponedeljek 1.7. Da ne bova sam lenarla... Dobrih 40km južneje od najine nastanitve je neka znamenitost. Pa ni neko starodavno kamenje iz grške zgodovine ampak zanimiva kraška jama, napol zalita z vodo. Pogled nazaj proti najinem trenutnem "domu"... tam nekje na drugi strani... je pa vhod v kraško jamo... še tehle par stopnic premagamo... I se nabašemo v čolne... No Photo, je bil hud "gondoljer" vendar za nas ne velja... VID_20240701_111422.mp4 Dobrih 1,2km dolga mokra pot, je ponekod zares tesna. Komaj smo se prerinili do izhoda, kjer se žačne pešpot. Lepa in zanimiva kraška jama malo nad gladino morja... Lepo urejena... Končno na svetlem ... zares čisto morje... 300 +1... Stiskalnica "preša" po naše za oljke... Seveda tudi mlin ni manjkal... in kuhinja kjer pečejo dobrote... mi2 se odločiva za kavico in nekaj sladkega... Tudi pravi lokalni ne sme manjkati... Degustacija se lahko prične... po degustaciji je še sončni zahod lepši... Utonilo bo sonce!

Četrtek 27.6. Dan za lenarjenje. @SuNa se odloči, da se je treba malo popražiti na bližnji plaži. Tudi sam sem najprej malo "zaglisiral" , nato pa se odpravil v bližnje hribe. Seveda ne peš... Počasi se začnejo odpirat lepi razgledi... Cesta pa postane precej pozabljena... Pridem do opuščene letalske radarske baze... VID_20240627_131749.mp4 Oho, takoj kontrola iz zraka Zgoraj antene, nalo nižje pa namestitev za operaterje in vojsko... Od tam vidim še en radar, vendar sem že tule naletel na opozorila o prepovedanem približevanju in prepoved slikanja... Kaj čem obrnem. Nič grem pa na drug hrib, kjer je cerkvica. Menda bo dovoljeno. Uspel. Pogled na ožino in "most", ki loči otok od kopnega. Od tu je tudi lep pogled nazaj na radarske antene. In še na en vrh z veliko radarsko anteno... seveda sem odpujsal še do tam... Od tu se pa odpre pogled na jug otoka z zalivom Vasiliki... Pot nazaj v "dolino" pa slikovita... zato se je potrebno zaustavit in ovekovečit. JBG spomini bledijo. Na srečo digitalne slike NE. po ozkih poteh proti "domu"... kako lep moped imam... Tako, da ne pozabim kje sem bil...

Sreda 26.6. Nekako nama ni ustrezalo, da sta motorja na pločniku sredi mesta, zato se odločiva za premik... Pogled nazaj na mestece Vasiliki. Tu sva se prvič potepala, ko je @SuNa začela svojo samostojno moto-pot... Takrat na YBR250. Ostajava na Lefkadi, vendar zaradi časovne razlike med odjavo in prijavo na novi lokaciji, vmes obiščeva eno večnjih lagun na tem območju... sama voda... Morje na levi in desni... Le ozek pas kopnega na katerem je cesta, ki vodi do otočka sredi lagune. Mopija v senci mi2 pa tudi... Po osvežitvi se vrneva nazaj na otok skozi podmorski tunel, pri mestu Preveza. Tule bova pa malo "turiste" špilala...

Nedelja 23.6. Za dnevni cilj sva si zastavila Kopaonik. Ampak... Zjutraj start proti MNE v lepem sončnem vremenu... Serpentine proti Šavnik-u Slikovita cesta Šavnik - Kolašin... Malo naprej od mesta Rožaje pa naju zaustavi močan naliv in toča. Zato se odločiva, da nadaljujeva jutri...

. ... mednarodne odnose se grem ... druženje s čehom

Sredi Nemčije, bogu izza leđa, na opuščenem rudniku urana, umerjam slovenske inštrumente za merjenje radioaktivnosti: