Dvorana slavnih

Napoved se je potrdila... 700+ kilometrov. Super vreme in družba... To je to.

Use sm pobozala, USE ❤️

Danes dobil hrbtno slanino in takoj sem jo spremenil v ocvirke Evo akcija Za en cajt smo založeni samooskrba pa to

kdor ne mara ninđe ga sškornam

Danes zgolj transfer Gusinje Andrijeviča Boan Šavnik Plužine. V nadvse prijetnih temperaturah med 18-25C. @pik1bi reku: za bruhat 🤣 Zatorej turističen ogled jezera Piva.

Pa še kako je mogoče. Pelji se kdaj skozi trojanske tunele ali pa višnjegorski klanec in se boš čudil, kakšne hitrosti dosegajo nekateri. In takšnim je to tudi namenjeno. Opažam recimo tudi, da je skozi trojanske tunele ravno zjutraj v povprečju najvišja hitrost. Dokler se promet res ne zgosti, gre po prehitevalnem pasu kolona med 110 in 120km/h. Čez dan so pa pač izstrelki, večinoma v obliki črnih avtov nemških znamk. Ko so pred leti na tem odseku testno že postavili sekcijsko merjenje, ga ni bilo junaka (razen kakšnega tujca), ki bi vozil prehitro.

. ... stari, če bi jest prej res vse točno vedu kako bo, res ne vem, če bi šel gor ... ker se mi ni treba več nobenmu dokazvat ... ampak, če sem pa že šel tja, sem pa tud vesel, ker sem zdej vsaj na lastne oči vidu, kakšne skale in jebada je večina od teh kilometrov na tem odseku ... tko da ... ja, men u bistvu res ni treba ... ampak ... zgleda da sem mal nepremišljen za svoja leta

. ... priznam, tale današnji Albanski offroad je bil pa že "malo" na mojem limitu ... TET ruta Theth - Prekal ... cca 50 km skrajno neugodne podlage ... po večini za naša merila zelo velike kugle, premešane s finim šodrom ... tam, kjer pa ni te zmagovalne kombinacije, so pa zelo velike dokaj ostre skale, ki štrlijo iz "vozišča", ter tako "grozijo" gumam, da jih pokončajo. Res, čudovito in nepozabno ... glede na to, da je še bagru uspelo gosenco utrgat, sem s svojim današnjim "dosežkom" kar zadovoljen ... 20240729_093208.mp4

Do rabeljskega jezera in jasne , vrhunsk vreme

Albanski TET. Odsek Theth-Prekal. Ko šolarčka željna avanture sva se s @pik1zagnala že "zgodaj" na relacijo. Baje traja cel odsek cca 50km nekje 2.5 ure. No nej ker povem traja mal več kot 4 ure s kratko pavzico in kokakolo po poti. Na momente je prekleto grd, predvsem velike skale in ful spodkopanga grušča. Sem dobro porihtal šus plato spodaj 😁

Tale mehanik si pa res ne bi smel to privoščit

Što NE ubija, jača. 🤔

vsi jo maramo, saj se prebere skoraj kot mindža

Ko bi slovenci meli trohico hrvaškega nacionalizma:

Tadesni je mal jutranje skustran in neurejen 😄

. ... upam da si unga tadesnega še posebej lepo pobožala ... ker se mi zdi, da rabi največ ljubezni

Današnji vtis in delno včerajšnji je bolj gledanje v luft in objemanje WC školjke(izmenično). Nočna je zahtevala svoj davek, tako da je odhod do Petrola v bližini čista zmaga 😁

sam imam ravno take sidi visoke, top, le za to vročine niso....

Omejitvi se ne znajo prilagoditi. Sicer sem pa vesel da ma DARS in policija vesoljsko tehnologijo, ki bo reševala življenja s položnico po pošti. 🤣

ne razumeš... zakaj bi postavili znak kok je povprečje, saj obstajajo znaki za omejitev in se jih je treba kao držat ... oni pa preračunajo čas, ki je potreben za prevoz od prve do druge točke ... in to je to

. ... ja, ampak še vedno je najmočnejši skupni imenovalec evro

Vse od naštetega...😁 Mladina govori angleško..

Avstrija 😁

Haha Vrhnika Ljubljana...

Tale s konjem naju je 2x prehitel 🤣 v glavnem ko sva se zmazala z glavnega "hard" odseka, sva bila kar hepi oba. VID_20240729_114350.mp4 Lp Pik in Dami 😁

bom raje na asfalt počakal bo ozko, a udobno

Evo, pa maš! Nobenga odziva. Vsi v jugo, k je na pol zastonj.... Ni prelaza , ki bi ga bilo potrebno plačat...

V vsaki avanturi je mal matranja, mal sreče in velik lepih razgledov. (Albanija TET, relacija Theth-Prekal)

/

Gledam ta hude avione, Ferrarije, Buicke, Chevrolete in eno R5 turbo.

Pa je prišel najtežji dan, za katerega smo vedeli že iz časa planiranja potovanja. Namreč iz mesta Karpenisi do vasice Syrrako ni poti po hribih, ki bi nas vodila navigacija. Vse vodi ali južno do Arte ali severno preko Trikale. Nekako smo našli pot z makadamskim vložkom in upali da je prevozen. Pot je vodila po zavitih hribovskih cestah z malo naselji in skoraj nič prometa, potovalna hitrost pa med 30 in 50 km/h. Po Grčiji te dni vlada velika vročina, mi pa se vrtimo na okoli 800-1000m pa je kar v redu. Čas teče, gre že popoldan, ko naletimo na nepredvideno slab makadam, ki pelje nekam v gozd, a na hribu v bližini se pripravlja nevihta. Hitra odločitev sprememba poti, v dolino pa okoli hriba pa naprej. Spustimo se v Trikalo kjer je 38 stopinj, pa mimo Meteore kjer nas nevihta dobi, ampak tokrat na glavni cesti, polni tovornjakov in kamperjev, tako da se vlečemo 20-30 km/h. Dež poneha in zavijeno ponovno v hribe. Dvignemo se najprej na prvi prelaz na višini 1400m takoj za tem, že skoraj v mraku na najvišji prelaz v Grčiji, to je Mparos na preko 1900m. Počasi se spustimo po ozki in popeskani cesti in v mraku, po 12 urah vožnje pridemo v Syrrako. Syrrako je stara, sicer obnovljena kamnita vasica na cca. 1200m nad morjem.

...z @Snečer visoko nad oblaki, letijo S...😁 🇦🇱 compose_video_1719178254060.mp4

Bajkonur

Malo z zamudo, nadaljujem. Zapustimo Kefalonio s 4 in pol urnim čakanjem na trajekt. Na Lefkado pridemo na 39 stopinj, ki se nas držijo skoraj do cilja v mestu Karpenisi, znanem po smučišču. Je cca 1000m nad morjem, smučišče se za pa začne na 1800m. Naslednji dan je namenjem izletu po okolici, najprej v hrib na smučišče, kje je bilo prijetnih 20 stopinj, od tam pa do samostana Prousos, kjer pa ga že peče na 38 stopinjah. Počasi nadaljujemo v hribe in se hladimo ob izvirih vode ob cesti. Vrnemo se prav pred dobro nevihto, tokrat nam je uspelo, naslednjič pa ne bo.

Pamir

Petek... Sobota... Nedelja.

Odhod ob 8 uri. Smer Banja luka - Mostar - Dubrovnik. Vreme lepo na prehodu meje Gradiška pa prazno. Prenočevanje v Banjaluki in seveda obvezno pivo za ponovno hidracijo. Drugi dan pa pot proti Mostarju. Postanek v Jajcu. Ogled stare trdnjave in malica, potem pa naprej ob Vrbasu proti Mostarju. Pred vhodom v Mostar pa kolona. Nastanitev in ogled starega dela Mostarja ter seveda mostu. Torek je namenjen za pot v Dubrovnik. Na pot se odpravljava po zajtrku v prijetnem in toplem vremenu. Cesta je v začetku slaba, površinsko rezkana, skratka zdi se mi da bo najina deauville-ka razpadla. Pa ni, lepo naju je pripeljala na Bosansko - Hrvaško mejo. Prometno prosim je bilo vprašanje hrvaške policije. ( Pa majstore ovo se ne krade) dobil sem samo jezen pogled. Prihod v Dubrovnik. Cene šok. Ogled obzidja in muzeja 50€ po glavi. Ni šans. Po počitku pa preko Trebinja in Stolca v apartma v Mostarju. Lep dan in lep izlet neglede na cenovni šok. Spet je jutro in po zajtrku smer Sarejevo. Kaj za povedat cesta je solidna in 25 kilometrov pred Sarajevom zavijem na avtocesto ker je začelo deževat, vendar se vreme umiri in najin prihod v Sarajevo je v oblačnem in toplem vremenu. Pot čez središče mesta do najine nastanitve je v počasi premikajoči koloni. Nastanitev in tuš pol pa na Baščaršijo. Vlilo se je kot iz škafa, ampak saj v lokalu streha ne prepušča, tako da nama ni hudega. Naslednji dan pa pot na Sarajevsko letališče in ogled rovov. Zelo priporočam saj se vidi trpljenje ljudi. Pot se je prevesila v drugo polovico oziroma proti povratku domov. Počasi se odpravljava proti Bosanski Gradiška, kjer bova prespala na poti domov. Odločila sva se da proti Gradiški del poti narediva po avtocesti, in tako sva šla 138 kilometrov brez postanka. Saj sva imela namen počitek na avtocesti pa na tej relaciji po 65 prevoženih kilometrov naslednjih 75 kilometrov ni ne parkirišča in ne parkplaca tako da so najine zadnjice bile že kar utrujene. Gradiška: kosilo, pivo in spanje. Petek pa streznitev na Hrvaški avtocesti. Postanek na črpalki, dve kavi in 4 x pol litra vode, ki v trgovini ena stane 40 centov je bil račun 11€. Za ta denar sva v Bosni jedla in spila tri piva. Lepa vožnja ter več kot 2000 kilometrov. VID-20240511-WA0015.mp4

Malce po Trnovskem gozdu.... brez prometa, le enega Bavarca na GS-u srečala... baterije napolnjene.

Ena iz prejšnjega tedna, ko je še bilo hladno. Sem dobila navodilo: “Zavite, precej hribovite ceste, naj bo res razgibano”, bwahaha težko meni Torej čez Kras Tilment most Ravedis v dolino Cimoliana (po kateri je vožnja v sezoni plačljiva) melišče San Lorenzo pogled proti Punta Pii, desno od nje se skriva Campanile di Val Montanaia, simbol furlanskih Dolomitov Cimoliana je čudovite barve jezero Vajont Monte Toc jez Vajont Cansiglio 1. poskus na razgledno točko recimo, da je uspel Polcenigo Ker je prvič uspelo, poskušava še na drugo razgledno točko vse do pol metra snega na ledeni podlagi. Med obračanjem naju pohodnik vpraša ali rabiva pomoč. Sem samo zamahnila z roko rekoč butlji že imamo prakso Drugi poskus tako ni uspel. Nazaj v dolino, čez brod reke Meduna in domov

malo reklam https://www.facebook.com/share/r/dg7LthTPhKnLrgJ9/