Dvorana slavnih

Prejšnji vikend mela rezervirani karti za Dachsteinski ledenik Proti Schladmingu čez Obertauren, Flachau, Zauchensee, Namestitev v Schladmingu. V soboto naredila krog okoli pogorja z ledenikom, zavila v planino Stoder, znana po andrenalinskem parku in ziplajnu MVI_0220.MOV Nadaljujeva proti velikanki na Kulmu Naslednja postaja vzpenjača na Krippenstain in znameniti pogled na Hallstatt Skozi Hallstatt pa stoječe kolone in trume turistov. Nemogoče najti parkirišče ali posneti spodobno fotko. Še ena dolina z jezerom na koncu in nima izhoda, naju je čakala v nadaljevanju. Gosau Nadaljujeva proti Schladmingu in Garmin se je odločil, da nekoliko skrajša pot... Na koncu dneva zaslužena večerja v avtohtonem okolju Nedelja. Dan za vzpon na 3000n/m. Cote v kovčke, čeladi na krmilo in priklenit, nato pa v kolono za gondolo. V parih minutah si na gori, potem pa ogromno časa za stanje v koloni in čakanja za fotko na visečem mostu in ogled ledene jame v ledeniku. Če ledenika nebi imeli pokritega z izolacijo in ga umetno hladili, bi ga za ledeno jamo že zdavnaj ne bi bilo... Ker je bilo časa do spusta z gondolo na pretek, sem se odločil za solo sprehod po ledeniku. Žena je bila za ta podvig neprimerno obuta in je fotkala od daleč... Po povratku v dolino sva izkoristila še hotelsko sommerkart in uro obratovalnega časa, ter se v Schladmingu z vzpenjačo zapeljala na progo Planaj. Ponedeljek, čas za pot proti domu. V planu je Solkpass, vendar, ker je km domov malo in časa dovolj, pa se še malo zmišljujeva. Pred odcepom za Solk je še ena neraziskana dolina KlainSolkpass, zato zavijeva in greva pogledat. Kar raztegnjena dolina, poseljena z redko posejanimi domačijami z strmimi pobočji. Posebnost doline je kamnolom SolkDolomit, zato je na skoraj vsakem dvorišču postavljen kak poseben kamen. Dolina se zaključi z plačljivo makedamsko cesto in oznako Naturpark. Ker sva bila bolj na tesno z gorivom sva obrnila. Solkpass, cesta v dokaj klavrnem stanju s sledovi neurij. Potrebna previdnost zaradi nanosov kamenja in prosto se pasoče živine. Nekaj makadama pa vseeno... In tudi grešila sva....Gladko mimo zapore...Če navigacija tako hoče... Kar nekaj grešnikov, mar ne? Od tu naprej pa vse poznano.... Ravno zeblo naju ni... Na Korenskem sedlu pa kolone vračajočih, k sreči kontra nama... Kratko, a sladko!

. .... joooooooj kako si me s tem tvojim izletom spomnil na moj obisk Dachstein-a pred sedmimi leti ... prvič v življenju sem izkoristil možnost "odprte" vožnje na strehi gondole ... mislim, da imajo to možnost vožnje eni redkih, če ne celo edini .... reeeeees hudoooooo, edinstveno doživetje

Po nekaj dneh (delovnega) odmora v Chandigarhu sem zopet v sedlu. Odmor sem izkoristil za redni servis na motorju (olje, filtri, kontrola, ..), spletno izpolnjevanje obrazcev za pridobitev PK in IR viz za vrnitev domov, pranje oblačil. En dan pa sem "posvetil" celo driski, brez katere v Indiji pač ne gre. Cesta me vodi proti severu v zvezni državi Himačal Pradeš in Ladak. Od mesta Mandi proti mestu Manali je na cesti nemogoč strnjen promet. Očitno se "vsa Indija" seli v hribovje. V "dolini" so temperature okrog 43-45ºC zato ni čudno, da vse drvi v "hladovino". Počutim se, kot da vozim po Kranjski gori, Vršiču, Bovcu, Tolminu, itd. Skratka, množica turističnih krajev z raftingi, kanuji, ziplini, jadralnimi padalci ter "kafiči in burekarnicami" ob cesti. Še sreča, da vsaj temperatura z vsakim kilometrom postajala znosnejša. Se pač pozna, da se vozim že preko 2000 metrov nad morjem. Kmalu za predorom Atal (ali Rohtang) se promet nekoliko razredči. Na cesti prevladujejo tovornjaki, ki oskrbujejo mesto Leh oz. pokrajino Ladak. Pozno popoldne me (ves promet) zaustavi policijsko-vojaška kontrola v kraju Darcha. Razlog, sneg na cesti v nadaljevanju poti proti Lehu. Kasneje zvečer izvem za pravi razlog zaprtja ceste. Le-ta je izmenično zaprta med krajema Darcha in Sarchu. V spomladansko-poletnem času je na omenjenem odseku še toliko snega, da splužena "bob steza" ne omogoča dvosmernega prometa, predvsem tovornega. Zatorej je cesta en dan odprta v eno smer, naslednji dan pa v nasprotno. Naslednje jutro se odpravim na to "enosmerno" cesto. Kaj kmalu ugotovim, da je "enosmernost" precej upravičena. Ozke "bob steze" in uničeni deli ceste res ne omogočajo normalnega prometa. Cesta je iz kilometra v kilometer slabša. Nekajkrat je treba zapeljati čez manjše reke staljenega snega. Zato je priporočljivo omenjeni "enosmerni" del ceste prepeljati čimbolj zgodaj, ko taljenje snega še ni tako obilno. Na tem delu ceste se povzpnem na prelaze, ki so na višini med 4300 do 5000 metrov nad morjem. Pravi "trening" za tisto kar me še čaka. Za najvišji cestni prelaz na svetu, Umling La, je potrebno imeti dovolilnico, ki se dobi v mestu Leh. Sam nasedem indijskim motoristom, ki mi zatrjujejo, da le-te, kljub temu, da sem tujec, ne rabim. Zato še predno pridem pred mesto Leh zavijem na cesto, ki vodi proti mojemu cilju. Žal naslednji dan na policijski kontroli v kraju Mahe izvem, da brez dovolilnice ne morem nadaljevati proti Umling La prelazu. Torej brez obiska Leha ne bo šlo. Zato se obrnem in vozim proti prestolnici Ladaka. Na srečo je vsaj cesta solidna. Po prihodu v mesto poiščem prvo turistično agencijo, na katero naletim, saj dovolilnice izdajajo le-te (agencije). Po dveh urah ogledovanja Leha se vrnem v agencijo po dovolilnico. Naslednji dan se v Changthangu, kjer sem tudi prenočil, v obcestnem marketu (črni trg) oskrbim z bencinom (v dodatni rezervoar in kanister). V tem delu Ladaka je dobiti bencin (črpalke) manjši loto dobitek. Kasneje sem v kraju Nyoma naletel na najvišje ležečo črpalko na svetu (4200m). Brez dolivanja bencina sem nadaljeval v "moj hrib". Zanimivo, da bolj kot "rinem v hrib" lepša je asfaltirana cesta. Sicer ni široka, a je dobro vozna. O kakšnem snegu ne duha ne sluha. Tudi na cesti ni omembe vrednega prometa. Le tu in tam kakšen avtomobil ali motorist. Vsi so domačini (Indijci), le jaz izstopam kot "zunanji" turist. V zgodnjem popoldnevu prispem na Umling La. Cesta je bila zgrajena leta 2017. Sprva le za lokalno prebivalstvo, saj leži ta prelaz blizu kitajske meje. Kasneje so (smo) prelaz začeli "napadati" tudi ostali avto-moto-kolesarski turisti iz celega sveta. Glede višine in opozoril v zvezi s tem se lahko pohvalim, da nisem ime skoraj nobenih težav z redkim zrakom. Da sem imel nekoliko "globje" dihanje je pa pri nadmorski višini 5800m čisto normalna stvar. Sledi fotkanje na vrhu in potem počasi nazaj v "dolino". Narejena je še ena kljukica. Se nadaljuje, ko bom imel čas . ..

Bjelašnica. Prav velik gužve gor ni blo. Če se malo pohecam, jo je blo več ob vznožju, kjer so se Nemci s propelerji šli igrico na izpadanje.

Tako nedepresivno literaturo najraje "berem", še posebej revije, če je v njih veliko slik motorjev na katerih so dekleta, ki skrbijo za zemljo in min porabo naravniih surovin, ter si posledično kupujejo le minimalistične cote 🙃 Politiki bi rekli, da ste se med sabo "ideološko oddaljili v temeljnih ciljih motoriranja" 😉 in se odpeljali vsak na svojo pot......poenostavljeno pa, prej sta nekako sodelovala v moto misjah ranga filmov Mission impossible, polno preobratov in kritičnih situacij, ko se do zadnje sek ne ve zagotovo, če bo glavni junak preživel, običajno do sedaj je 💪.....sedaj sta pa bolj v žanru filmov Indiana Jones, veš, da bo napeto in zanimov, pa tudi, da glavni junak vedno izvleče živo glavo pomembno, da vsi uživamo, vsak v svojem žanru bajkerstva 👍 SREČNO

Dobr, da nisi občutil kok šnopc zapeče, ko ga srebneš!

Pozno smo se spravili od doma, potem pa po cestah kolone, zastoji, kamorkoli smo zavili, saj veš kk je ob takih udarnih vikendih, tudi z motorjem zgubljali čas, vroče k v peklu, kapljal od nosa švic....od jezer pa naprej v koloni motoristov Kobarid, Idrija, vmes neki pojest in domov, ni bilo nekega uživanja v vožnji....ejga se z veseljem oglasim drugič, k bo več časa še za malco....kljub temu, da si mi dal nazadnje, po gorenjski stari navadi s talarja pit, sem uočio tiste salame in šunke, ki si jih imel obešene pod stropom 😉

Lahka južna zdej ko hujšam...

če ne napišem/napiševa vsega, še ni nujno da nisva vedla a bo glavni junak preživel al umrl Že prvi dan je bla drama, ko sva bila na planini Šator, glavni junak pa na rezervi (jebenti rezervar yamahe), potem sva pa še obračala, ker je gugl mel eno potko v dolino, ki ne obstaja. Sem mislil da bo @pik1umrl, no ne umrl, kolabiral pa skoraj. Do pumpe 80km stran se je đamaha privlekla s stisnjenim sfinktrom Drama 2: pizdun v motelu tik pred Livnim nama je obljubil, da ma zraven restoran zajtrk. No, ni ga blo. Pik je spet skoraj umrl, pol pa še jaz, k mi je jokal da na prazn želodec težko vozi. Sva nato pojedla zajtrk ob poti, pol je pa spet kmal umrl, k se je prenažrl. Evo drama št.2 Drama št. 3 in sicer tista prava, al bo kolega preživel al ne se je začela že zjutraj in sicer kmal po štartu. Kolega ni vedu, a bo kozlal v čelado, al mim vizirja, al bo spelou wawink al ne..nisi ble lahke. Škoda ker nisem ponel videa, to bi šlo v promet včasih. Sam mam občutek, da sva to prerasla. In s tako glavo, še bolj pa s takim želodcem sem ga vlekel na Boan Šavnik. K sreči je cesta bolj prazna, da lahko mal počez zašajtaš. Drama 3a, jaz car, nobenih problemov, nabavim medikamente, smestim kolega u pojslo, ki je roko na srce, dobesedno umiral na obroke, pa grem mal okrog jezerca...super dan je bil. Itak sem se zvečer nažrl, pa še ene 3 ta kratke zvrnil (preventivno za zdravje). No pol se je pa začelo, sem že vedu kam moram laufat. K sreči je bla wc škojlka super blizu, edin problem je bil med laufanjem točno zaznati, al naj jo objamem al gor sedem.......v glavnem kolega bi se smejal, a je še vedno po malem umiral na obroke. Evo neki drame je bilo, verjamem da bi pravi knjigopisci in dramaturgi tudi posneli, kaj vse je v školjko zletelo....sam jaz sem bil "skoraj umrl", kolega pa tut ni bil dost boljši Tako da, če povzamem, komaj sva preživela ps. theth-prekal je pa tut mel nekaj drame, ampak sva se odločla preživet in zgurat

Zdravo družba.. Po novem si lastim ktm 890 R 2021.. Motorček preseneča me pa moti amortizacija. Nekako nimam pravega občutka na sprednje kolo v ovinkih po slabem mehkem terenu.. Podobno se mi dogaja oz. občutim kot v tem videju: Še kdo opazi kaj podobnega je mogoče poskušal rešit to zadevo oz. jo je odpravil. Lahko, da se mi trenutno samo zdi ker sem bolj nov na tem mopedu.. Nekak mi je bil triumph 800xcx bolj pisan na kožo v tem položaju. Al pa je to sam moja trenutna navada! Pa zanima me glede motorja bi bilo bolj smiselno delati servise na 5K? Pa še en moj pozdravček skupini!!!!🤪🤪🤘🤘

KTM je dal na vsako stran zadnjega kolesa po pol kline ob BCS-ke. Počasi je vse skupi že mal debilno...

Malo čez mejo, Belopeški jezeri, Mangartska jezera, Fužinska jezera ali Klanška jezera, Slovenci imamo kar štiri imena, za lahe je bl odovolj le eno ime Lago di Fusine in so njihova V glavnem z avti in kolesarji...bajkerjev realtivno malo. Vroče in gužva, nekatere cene pa nižje kot pri nas v Zasavju 😲 Je zato še bolj pasal 🤪 SREČNO

Ka nea veš..... toti blesavi jodlari gučijo, ke se lehko samo toto olje not vsiple, če se nea, te de se toti motor dol podrja in bo hin, na suho nea laufle 🤪 Sam sem na 1190 in 1290 vozil tudi druge oljne brend in oba še danes laufleta Nič boljše ni kot motorna olja drugih brendov enake specifikacije....vse je biznis, enaka zgodba, kot pri vseh ostalih povezanih oljarskih brendih z avtomoto industrijo, nekateri avtomoto proizvajalci imajo celo svoje brende za olje in pogojujejo uporabo le tega z garancijo, kar je seveda sporno....dobro služijo z X-kratno maržo. Nekateri avtomoto proizvajalci, se na različnih celinah povezujejo z drugimi brendi maziv, lahko priporočajo tudi različne specifikacije, če so pogoji delovanj agregata zelo specifični.....V praksi se pogosto v isti rafinerji naliva olje enkih specifikacij iz iste rezervoarjev v plastenke različnih brendov.... videl in se čudil, no potem ti poslovodstvo rafinerije pojasni, da izdelujejo maziva po naročenih recepturah in kvaliteti, za različne naročnike, vedno pa je point v najnižji možni ceni enote količine maziva proizvajalca in naročnika na prodajnem mestu.....na forumih se pa folk hudo pali katero olje je boljše....potrebno upoštevati priporočeno specifikacijo za mazivo od proizvajalca avta, motorja, agregata...... in načeloma naj nebi bilo problemov.

A kosilnca (Mark Markez) res ne more vec brez drgnjenja po tleh? Naj ze zakljuci pa komu mlajsemu prepusti mesto, k tole niti smesno ni vec. Chili, a bo kak pameten komentar? Isto Brecer, nekam tiho sta... Zgleda bo VR46 laganicno se neki casa king of the kings

Pa nisem te hotu motit. Pa tut mahal ti nisem.

Stari... Kavčič je nazaj in v 5 minutah že bedarij, da se jih ne da preštet. Pa to ne more bit res ej...

Samo desna kabina, gledano gor, ima to možnost, da se pelješ na strehi, z omejitvijo max 10 oseb in ob primernem vremenu. Žav nisva bila te sreče.

Ni isti. Betty zivi v Moganu na gran canariji, jose je vodic v agenciji canary motorcycle tours.

Ja , takrat je bil taglavni Andrej,odlične peciklne je prodajal vsaj proti tem, ki so seddaj naprodaj sosedov je več na servisu kot v pogonu je pa res, da ima nekaj kil preveč sosed mislim ne pecikl

Na tvojem mestu bi samo menjal filter bencina stator pusti, če ti normalno polni preglej vse konektorje tudi v spredaj pri luči regolator menjaj z mosfet. Bencinska pumpa paše od avta tamala dobiš od 20 evr. Za stator je na trgu veliko kitajcev ki pa znajo biti slabši.

Ekspertna komisija na Avtokrki jo je požegnala za še eno leto uporabe. Letos je bila potratna. Ketnset (240€) in prednji diski s ploscicami (480€). Stevc ze skoraj dva meseca kaze 99700km.

Ko prideš po dopustu v rastlinjak in nabereš 22 kg paradižnika in slabih 7 kg paprik in melancanov....neprecenjlivo 😎

... sej ni treba, da glih kej prebereš ... važn sam, da knjigo kupiš ... sicer pa ... ja, odkar se je dramaturg in pisatelj glavnih uspešnic osamosvojil, ostali več ali manj sam še mal "capljamo" za bajto ... pa kdaj kakšen tranzit z redbulom ruknemo ... da je vsaj mal pridiha "pravega" motoriranja

Pred tem pa Vrh nad Škrbino…

Dolina Rikavičko jezero

Sva se šla namočit v slano vodo...

Kamniška Bistrica - Brana - Planjava - Kamniška Bistrica; dobrih 20 km in 2177 vm

Prevroče za motor

Tet MNE Ne, to ni pešnga, je kar cesta

/ /

Aul made in Italy...

/

Velika in Mala Kepa..

Campanile di Val Montanaia

Men se je poklopilo! Z izpitom A v VP, šolski center Titograd (1978), potem pa kot inštruktor selitev centra v Kraljevo aprila 1979. Moto Guzzi V35 - takrat noviteta v JNA Ni bil bog ve kaj od motorja, na zadnjo je pa vseeno šel....