Dvorana slavnih

Naj samo spomnim, da EB23 in FD49 nista člana VR46 akademije. Če se že junačite z atraktivnim žaljivim izrazoslovjem, ki govori o vas in ne o dotičnih, o katerih pišete.

Ni treba. Nalašč nisem naredil selfija, da ne bi bilo preveč smeha. Ampak ne bi bilo videti dosti drugače, kot na tej sliki... Kupujem le motorje, ki so mi vsaj približno prav. Žal je nabor takih zelo skromen...

Evo, sem bil danes na servisu pa so mi za krajšanje časa dali tole čudo za poskusit. Kaj naj rečem: Na kratko, če odmislim nekaj stvari, ki me motijo, je to super motor pa za en drek GS. Res lahkoten, dovolj poskočen in, za razliko od starega, kar sili v bolj razposajeno vožnjo. Je pa majhen, za GS standarde neudoben, menjalnik je klonk, klonk v vsako prestavo, neglede kako se trudiš, da bi prestavil lepo, kviki je še vedno za en drek, ko spustiš plin, če tudi zelo počasi, se zračnosti, ki se naberejo skozi prenos res čutijo, kar pri starem ni bilo tako izrazito, sploh ne pri novem motorju in mehanski zvoki iz agregata samega so nadležno in prav nič pomirjajoče glasni. Zna biti, da bo všeč marsikomu, ki bo odmislil predsodek, da je to GS (ker pravzaprav ni) in ki ima seveda dovolj denarja, da si ga bo kupil kar tako. Za se malo preganjat naokoli. Tistim, katerim pa je važno samo, da je GS in najnovejši model pa je tako ali tako vseeno, kakšen je. Glavno, da je najnovejši in da ima vso možno opremo. Da si pač najjači v gostilni.

Po nekaj dneh (delovnega) odmora v Chandigarhu sem zopet v sedlu. Odmor sem izkoristil za redni servis na motorju (olje, filtri, kontrola, ..), spletno izpolnjevanje obrazcev za pridobitev PK in IR viz za vrnitev domov, pranje oblačil. En dan pa sem "posvetil" celo driski, brez katere v Indiji pač ne gre. Cesta me vodi proti severu v zvezni državi Himačal Pradeš in Ladak. Od mesta Mandi proti mestu Manali je na cesti nemogoč strnjen promet. Očitno se "vsa Indija" seli v hribovje. V "dolini" so temperature okrog 43-45ºC zato ni čudno, da vse drvi v "hladovino". Počutim se, kot da vozim po Kranjski gori, Vršiču, Bovcu, Tolminu, itd. Skratka, množica turističnih krajev z raftingi, kanuji, ziplini, jadralnimi padalci ter "kafiči in burekarnicami" ob cesti. Še sreča, da vsaj temperatura z vsakim kilometrom postajala znosnejša. Se pač pozna, da se vozim že preko 2000 metrov nad morjem. Kmalu za predorom Atal (ali Rohtang) se promet nekoliko razredči. Na cesti prevladujejo tovornjaki, ki oskrbujejo mesto Leh oz. pokrajino Ladak. Pozno popoldne me (ves promet) zaustavi policijsko-vojaška kontrola v kraju Darcha. Razlog, sneg na cesti v nadaljevanju poti proti Lehu. Kasneje zvečer izvem za pravi razlog zaprtja ceste. Le-ta je izmenično zaprta med krajema Darcha in Sarchu. V spomladansko-poletnem času je na omenjenem odseku še toliko snega, da splužena "bob steza" ne omogoča dvosmernega prometa, predvsem tovornega. Zatorej je cesta en dan odprta v eno smer, naslednji dan pa v nasprotno. Naslednje jutro se odpravim na to "enosmerno" cesto. Kaj kmalu ugotovim, da je "enosmernost" precej upravičena. Ozke "bob steze" in uničeni deli ceste res ne omogočajo normalnega prometa. Cesta je iz kilometra v kilometer slabša. Nekajkrat je treba zapeljati čez manjše reke staljenega snega. Zato je priporočljivo omenjeni "enosmerni" del ceste prepeljati čimbolj zgodaj, ko taljenje snega še ni tako obilno. Na tem delu ceste se povzpnem na prelaze, ki so na višini med 4300 do 5000 metrov nad morjem. Pravi "trening" za tisto kar me še čaka. Za najvišji cestni prelaz na svetu, Umling La, je potrebno imeti dovolilnico, ki se dobi v mestu Leh. Sam nasedem indijskim motoristom, ki mi zatrjujejo, da le-te, kljub temu, da sem tujec, ne rabim. Zato še predno pridem pred mesto Leh zavijem na cesto, ki vodi proti mojemu cilju. Žal naslednji dan na policijski kontroli v kraju Mahe izvem, da brez dovolilnice ne morem nadaljevati proti Umling La prelazu. Torej brez obiska Leha ne bo šlo. Zato se obrnem in vozim proti prestolnici Ladaka. Na srečo je vsaj cesta solidna. Po prihodu v mesto poiščem prvo turistično agencijo, na katero naletim, saj dovolilnice izdajajo le-te (agencije). Po dveh urah ogledovanja Leha se vrnem v agencijo po dovolilnico. Naslednji dan se v Changthangu, kjer sem tudi prenočil, v obcestnem marketu (črni trg) oskrbim z bencinom (v dodatni rezervoar in kanister). V tem delu Ladaka je dobiti bencin (črpalke) manjši loto dobitek. Kasneje sem v kraju Nyoma naletel na najvišje ležečo črpalko na svetu (4200m). Brez dolivanja bencina sem nadaljeval v "moj hrib". Zanimivo, da bolj kot "rinem v hrib" lepša je asfaltirana cesta. Sicer ni široka, a je dobro vozna. O kakšnem snegu ne duha ne sluha. Tudi na cesti ni omembe vrednega prometa. Le tu in tam kakšen avtomobil ali motorist. Vsi so domačini (Indijci), le jaz izstopam kot "zunanji" turist. V zgodnjem popoldnevu prispem na Umling La. Cesta je bila zgrajena leta 2017. Sprva le za lokalno prebivalstvo, saj leži ta prelaz blizu kitajske meje. Kasneje so (smo) prelaz začeli "napadati" tudi ostali avto-moto-kolesarski turisti iz celega sveta. Glede višine in opozoril v zvezi s tem se lahko pohvalim, da nisem ime skoraj nobenih težav z redkim zrakom. Da sem imel nekoliko "globje" dihanje je pa pri nadmorski višini 5800m čisto normalna stvar. Sledi fotkanje na vrhu in potem počasi nazaj v "dolino". Narejena je še ena kljukica. Se nadaljuje, ko bom imel čas . ..

mal teaserja...po planini Šator, oziroma nadaljevanje po TET ruti s čudovitimi razgledi na livnsko polje

... ... to je še iz časa Rimskega cesarja Vespazijana... ... še preden so ustanovili Emono?!?!? ... dobr ti še spomin dela...

Nisi zapisal letnik motorja, kako dolgo si lastnik, kdaj je bila menjana hladilna tekočina, kaj si ali je nekdo nalil v hladilni sistem.... Po sliki sodeč, je preperela gumijasta cev za hladilno tekočino na stiku z "T" delilnikom. Če ne obvladaš, se posvetuj z nekom, ki zadeve pozna . Cena ne bo astronomska. Izpustiš tekočino, odviješ vse tri objemke, očistiš "T" delilnik, mogoče je ohišje termostata, nisem gledal v "part listo", zamenjaš preperelo cev, (najbolje vse če so starejše). Sestaviš nazaj naliješ tekočino (predpisano), odzračiš po predpisanem postopku in motor bo nared za nove dogodivščine...

Hehe. Ne vem kaj vem, vem da se trudim precej hodit, in mam v ušesih stalno motogp podkaste. dva taljanska in tri angleške. Enim sem naivno patreon plačal, de sm mel še par extra epizod. Dokaj redno spremlam še tri taljanske tuberje, talking helmet, mister helmet(ta mi je antipatičn za kozlat, ampak je cigo dobro obveščen) in zamtube, včasih še scalero in pernata. modeli so tam, in marsikaj vedo. Pogosto, ne rečem vedno, zelo pogosto se stvari razjasnijo čez kak mesec. Predvsem taljani govorijo, da je pri Marcu več rdečih srajc kot kdajkoli prej. In z gume se zarad shapeshifterja ni kadilo nikol več. Ampak ne, ne vem kaj vem. vem kaj govorijo.

Na Šatorsko in še mal naprej...

si zihr, da ni kake zarote zadaj? Men se ta umirjenost zdi zlo vesoljska. Najbrž je robot, k je tko umirjen

nekaj drame....kje so lušce?

Znižuje in dviga se samo če doplačaš 530€ za adaptivni paket. Kar je kar primerno za kratkonoge voznike, posebej tiste, ki vozijo v dvoje in zelo naloženi. Tank je zdaj nižji, nima take grbe, zato cel motor izgleda manjši. Na cesti izgleda nižji zaradi nižje postavljene luči.

Ha. Hvala za nasvet, bom pozoren. Ja, nisem hotel že menjati zadnjega verižnika in verige, pa sem rekel, da poizkusim s tem.

To je najlažja (najcenejša) rešitev, ni pa najboljša. Bolje ti je 3+ zadaj. Že tako ketna drsa po nihajki (spodaj) , pri zob manj spredaj pa še malo bolj. Je potrebno nadzirati drsnik ker je hitro skozi (ne sprašuj kako to vem) . Je pa za 3+ potrebno menjati vse (zobniki, daljša ketna) . lp ps. vidim, da ima sedaj 46, torej +2. Jaz imam (na 690) 15/48, sem probal 14/48 pa je dejansko samo za res težke terene (kar pa mi zadnje čase ne gre več).

-1 🦷⚙️ ena luštna tabelca pa te mopedi res niso za prat.

Sem 100% v to, kajti z modelarstvom se bavim od leta 78 in se res dobro spomnim, kako smo v vrsti čakali pod velbi na Starem trgu. MTC je bil še na Rimski 24 in sem ga pomagal seliti. Za pivo se pa strinjam, bo treba 🥂 tvojo novo pridobitev😜.

Vse se ponavlja..... Postaneš star.... Potem pa te dobiš nazaj pomožna koleščka😄

Navedita še kateri pooblaščeni servis je tole montiral. Dobro bi bilo vedeti in jih opozoriti.

@Snečer se motiš, zelo. En mučen klanec v zameno za 5ur vožnje po sanjski pokrajini.

only in Hamerica ma kettensprej vse reši

Sam to je slikano zjutraj, popoldne je gužva

To reče mali človek, k dela v državni firmi... Maus, a bo...

Dobr, da nisi občutil kok šnopc zapeče, ko ga srebneš!

Napisano je manj, fure so pa bolj ekstremne, več šodra, več res lepe in neokrnjene narave, kot je bilo včasih, ko je bila glavna zabava in kar pritegne k branju. Ni mi pa več v interesu ustvarjati dramo, da bi fejkal se mi tudi ne da, napišem pa precej manj, ker se na mojmu founu vrti navigacija, pa me moti stalno montiranje in odmotiranje telefona. Da so skoraj normalni izleti je tudi dejstvo, saj nikol niso bili nekaj ekstremni, razen v "epskosti" zapisa. To z lahkoto trdim ,namreč rute sem vedno jaz narisal, pa roko na srce, tudi samo jaz vedel kam gremo Ker vsak bend slej ko prej razpade, je razpadel tudi naš, ker pač nismo bili več kompatibilni. Mi je pa vseeno všeč 1x letno nekam zaiti za kak teden, žal za več ne znese zaradi situacije doma (žena ima ms) in zato so tudi kaki daljši prvomajski izleti odpadli. Še na morje ne morem več motorja vzeti s seboj, da bi se mal okrog Paklenice preganjal, ker moja noče več voziti tako dolge poti, oziroma ne zmore več. Tako da, s @pik1se še vedno vsako leto zabavava in nadaljujeva tradicijo, no mogoče bolj umirjeno, vidiva pa veliko in izpolniva svoje začrtane plane. Recimo letos sem imel samo 2 plana: TET do Šatorskega jezera, pa naprej ob livenskem polju po pogorju dokler gre, ter prevoziti TET odsek v Albaniji na relaciji Theth-Prekal. Oba plana izpolnjena, sploh Albanski del ni bil lahek in bi marsikaj šlo lahko narobe, je pa primarna naloga (moja in mojga kompanjona) da ne gre narobe, da ne sesujeva motorja, da ostanejo vsi kolki in ostale kosti celi. Seveda bi lahko okrog obeh "podvigov" spesnil celo zgodbico, ma ne vidim več interesa zakaj. Namreč vsi ti zapisi so spomin, ki ga z veseljem občasno preberem in vem da sem cel, živ, da sem nekaj malega videl, ter se imel fajn. torej so v prvi vrsti zame. Če pa komu kaka informacija prav pride (in takih ni malo, ki me kaj konkretnega vprašajo, tako kot jaz druge) tudi ni slabo. Drame imam pa že v real lajfu dovolj in je pri izletu ne rabim več.

V NP Žabljak je tole spodaj čist normalno, a pri nas te jeb* in grozi s 500€, na makadamu, zraven 40ton šleparja, pa povrhu še na šihtu ni.

Smo se danes malo zapeljali z njim. Upam, da je sedaj malo bolj jasno, zakaj se vozim z GSA in bo moj izbor razumel tudi@Snečer ...

Danes malo podrobno gledal motor in našel to: att.cIzpVHRhZwESGGPrEixIZFshhdCXNxK6XCzNYOWu7jk.mp4 Izgleda napaka serviserja, ker so mi nameščali quickshifter in se pač človek ni dovolj potrudil. Ni mi jasno kako to že prej nisem opazuil, je pa fajn vsake toliko pregledati motor, če je vse fiks, pa če kje kaj ne pušča, da se ti na koncu kaj takega ne maščuje na cesti. Drugače pa je vse ostalo kar se tiče Stelveka bp.