Dvorana slavnih

Na zrk

Sobotna Dolina ur v nadaljevanju od Pesariisa naprej zaprta! Je treba nazaj. Ura kar v vrtu, pa še točna je. 20240824_130513.mp4 Druga slepa ulica (SP22) v planino, kjer izvira Piave. Na koncu poti planinska postojanka in glede na kar zahtevno ozko pot mnogo pločevine... Nadaljujeva čez Passomontecroci proti Avstriji in skozi dolino lesa in mlinov (B111) proti domu. Tura taman za en dan....

Ides da ronis na bocu?

K si AI prvoš GSarje

A pa stut s kremo namazan?

Po prvem servisu lahko napišem, da se motor pelje lepo. Trenutna poraba v eco načunu po računalniku 3,5l/100km. Obstajata še rain in sport, ki pa jih še nisem preizkušal dlje časa. Razlike med eco in rain ne opazim. Čeprav ima samo 48 konjev zaenkrat nisem pogrešal več moči. Pred leti sem imel dve leti Ninjo 600 s 125km pa je to bolj prijetno za vozit. Čungalunga indijske gume držijo ok, ker se tako ali tako vozim samo po suhem vremenu, do roba verjetno niti ne bom šel. Malo me motijo vibracije, predvidevam zaradi starih in neprimernih rokavic in zgornjega dela kombinezona mi zaspi desna roka, drža kljub višjemu krmilu športna. Quickshifter uporabljam od 3. brzine navzgor in nad 5k rpm in deluje brezhibno, deluje tudi navzdol pa zdaj uporabljam kar sklopko. V menije se še nisem uspel poglobit, ker navodil sploh še nisem prevzel.

Direktn prenos,grem se putaplat brez daha 😎😎

Za Weekend v BiH... Hlajenje ... Tik pred Jajci naletimo na taljana s predrto zadnjo gumo. Na srečo je do prve pumpe bilo le dober kilometer. Zraven je gumiklinika vendar že zaprta. Bencinkelner pokliče mojstra in nekako rešimo problem. V zahvalo zvečer Chiara in Marco "častita" pijačo. Pogled iz okna naše namestitve... Malo potepa po mestu... Seveda ob zadnji svetlobi tudi pogledat znamenite slapove Plive. Oguljena vendar obvezna... Smo potem še nekaj "švrljali tamo vamo"... Takole je "Mica" zbeležila naše potepanje.

. ... no, dodal bi samo to ... glede na to, da imam oba mopeda, lahko rečem, da je med njima ogrooooomna razlika vprasanje pa je, za kakšen namen uporabljaš enega ali drugega ... moja osebna ocena pa je, da sta oba mopeda top mopeda

hladilno

. .... a da ga ne ožge ???

. ... da sem po "stotih letih" ubijalske poletne vročine zaradi nižjih temperatur ob kavici glih kar mogu nataknt jaknco

Sm mal gulfal 😁

Moj zadnji nesrečni padec s kolesom 1. julija letos pri Cerknu me ni odvrnil od vožnje s kolesom, zato sem se odločil, da si bom za naslednjo kolesarsko sezono kupil vse novo, ker je sedanje svoje že odslužilo, in naredil sem tudi predračun vsega kar imam namen kupiti, in pri tem ugotovil, da je cena vsega kar imam namen kupiti precej večja od tega, kar jaz fiinančno € zmorem. Zato danes objavljam tudi številko mojega bančnega računa BANKA UPANJA 1000 0100 0010 00011. Barvo novega kolesa in vse opreme sem izbral s pomočjo barve mojih las.

Uf, ja. Adventure kot se zagre. Mal manj ko Dakar. Soteska Driselpoh.

Postojna-hudajuzna-se mickan naprej-postojna. 200km, od tega polovica, pot domow, nepotrebn suffer. Mar bi se par ur lezal ob vodi. Termometr je najvec pokazal 37C. Vsakic znova ugotovim kako me zmozga taka vrocina.

Iz 34 na 24C 😁

Takole sva s Pikom1 vtisnila letošnji trip v gibajočih slikcah:

Prejšnji vikend mela rezervirani karti za Dachsteinski ledenik Proti Schladmingu čez Obertauren, Flachau, Zauchensee, Namestitev v Schladmingu. V soboto naredila krog okoli pogorja z ledenikom, zavila v planino Stoder, znana po andrenalinskem parku in ziplajnu MVI_0220.MOV Nadaljujeva proti velikanki na Kulmu Naslednja postaja vzpenjača na Krippenstain in znameniti pogled na Hallstatt Skozi Hallstatt pa stoječe kolone in trume turistov. Nemogoče najti parkirišče ali posneti spodobno fotko. Še ena dolina z jezerom na koncu in nima izhoda, naju je čakala v nadaljevanju. Gosau Nadaljujeva proti Schladmingu in Garmin se je odločil, da nekoliko skrajša pot... Na koncu dneva zaslužena večerja v avtohtonem okolju Nedelja. Dan za vzpon na 3000n/m. Cote v kovčke, čeladi na krmilo in priklenit, nato pa v kolono za gondolo. V parih minutah si na gori, potem pa ogromno časa za stanje v koloni in čakanja za fotko na visečem mostu in ogled ledene jame v ledeniku. Če ledenika nebi imeli pokritega z izolacijo in ga umetno hladili, bi ga za ledeno jamo že zdavnaj ne bi bilo... Ker je bilo časa do spusta z gondolo na pretek, sem se odločil za solo sprehod po ledeniku. Žena je bila za ta podvig neprimerno obuta in je fotkala od daleč... Po povratku v dolino sva izkoristila še hotelsko sommerkart in uro obratovalnega časa, ter se v Schladmingu z vzpenjačo zapeljala na progo Planaj. Ponedeljek, čas za pot proti domu. V planu je Solkpass, vendar, ker je km domov malo in časa dovolj, pa se še malo zmišljujeva. Pred odcepom za Solk je še ena neraziskana dolina KlainSolkpass, zato zavijeva in greva pogledat. Kar raztegnjena dolina, poseljena z redko posejanimi domačijami z strmimi pobočji. Posebnost doline je kamnolom SolkDolomit, zato je na skoraj vsakem dvorišču postavljen kak poseben kamen. Dolina se zaključi z plačljivo makedamsko cesto in oznako Naturpark. Ker sva bila bolj na tesno z gorivom sva obrnila. Solkpass, cesta v dokaj klavrnem stanju s sledovi neurij. Potrebna previdnost zaradi nanosov kamenja in prosto se pasoče živine. Nekaj makadama pa vseeno... In tudi grešila sva....Gladko mimo zapore...Če navigacija tako hoče... Kar nekaj grešnikov, mar ne? Od tu naprej pa vse poznano.... Ravno zeblo naju ni... Na Korenskem sedlu pa kolone vračajočih, k sreči kontra nama... Kratko, a sladko!

O pa ja, razlika je velika, sem enako razmišljal dokler nisem to poskusil, pa to je samo moje mnenje...

Quickshifter tu nima veze, osebno pa ga priporočam vsem saj res dobro deluje na tem motorju in je zelo uporaben, vsaj meni

EMbargo na pamet mamo tukEJ

Tole zeleno bolj izgleda kot kakšna plesen. Hvala, ne bi.

Mah, kaj pa vem. Celestino ( po vaše slabšalno "akademik" ) ima potencial. Deluje preudarno, zaveda se kje je pozicioniran in morda mu uspe. Malo spominja na Pecca. V akademiji je še nekaj mladcev, morda komu uspe preboj. Seveda je na tem forumu raznoraznih "posebnežev" akademija VR46 deležna primitivnih dovtipov, ampak, kaj bi dal, da se v Sloveniji postavi tak ranč. Denarja je kot listja, naj se nekaj tega listja natrosi v nek moto projekt. Saj ni treba ves "oprani" cekin zmetati na "kajmanske otoke" in iz globine naše države financirati razne inštitute nekih subverzilnih zafrustriranih nakladačev, ki delajo nepopravljivo škodo zdravemu razumu našega naroda. Se včasih sprašujem, ali bi naš Gajser poskusil peljati v moto GP, kot je to storil Jean-Michel Bayle. Zakaj pa ne?

Tooooo Tim. Švica in 2x prvi 👍. Samo zdrži še te 3 dirke do konca sezone. Pancar tudi uspešen. Prva dirka med deseterico. Skratka, SLO je velesila motocrossa 😎. Motocross pa prvina pravega ADV pohajkovanja. Dokler bo med SLO ADV bajkerji makadam pojem offroada, do takrat bo ta stran prazna samevala 😉

bad luck

Kawasaki_rider HVALA za lepo željo za mojo fantazijo ... Tudi današnjo noč sem preživel, in ker mi je moja draga danes pripravila zajtrk, sem jaz za naju skuhal dopoldansko .

Misliš "boga mala, kaj je z njenimi nogami", dokler ne vidiš, da ma vrečko popkorna v roki. 😂

Vrhunsko!

Mr. John McClane from Die Hard, proudly presents:

Na Šatorsko in še mal naprej...

Po nekaj dneh (delovnega) odmora v Chandigarhu sem zopet v sedlu. Odmor sem izkoristil za redni servis na motorju (olje, filtri, kontrola, ..), spletno izpolnjevanje obrazcev za pridobitev PK in IR viz za vrnitev domov, pranje oblačil. En dan pa sem "posvetil" celo driski, brez katere v Indiji pač ne gre. Cesta me vodi proti severu v zvezni državi Himačal Pradeš in Ladak. Od mesta Mandi proti mestu Manali je na cesti nemogoč strnjen promet. Očitno se "vsa Indija" seli v hribovje. V "dolini" so temperature okrog 43-45ºC zato ni čudno, da vse drvi v "hladovino". Počutim se, kot da vozim po Kranjski gori, Vršiču, Bovcu, Tolminu, itd. Skratka, množica turističnih krajev z raftingi, kanuji, ziplini, jadralnimi padalci ter "kafiči in burekarnicami" ob cesti. Še sreča, da vsaj temperatura z vsakim kilometrom postajala znosnejša. Se pač pozna, da se vozim že preko 2000 metrov nad morjem. Kmalu za predorom Atal (ali Rohtang) se promet nekoliko razredči. Na cesti prevladujejo tovornjaki, ki oskrbujejo mesto Leh oz. pokrajino Ladak. Pozno popoldne me (ves promet) zaustavi policijsko-vojaška kontrola v kraju Darcha. Razlog, sneg na cesti v nadaljevanju poti proti Lehu. Kasneje zvečer izvem za pravi razlog zaprtja ceste. Le-ta je izmenično zaprta med krajema Darcha in Sarchu. V spomladansko-poletnem času je na omenjenem odseku še toliko snega, da splužena "bob steza" ne omogoča dvosmernega prometa, predvsem tovornega. Zatorej je cesta en dan odprta v eno smer, naslednji dan pa v nasprotno. Naslednje jutro se odpravim na to "enosmerno" cesto. Kaj kmalu ugotovim, da je "enosmernost" precej upravičena. Ozke "bob steze" in uničeni deli ceste res ne omogočajo normalnega prometa. Cesta je iz kilometra v kilometer slabša. Nekajkrat je treba zapeljati čez manjše reke staljenega snega. Zato je priporočljivo omenjeni "enosmerni" del ceste prepeljati čimbolj zgodaj, ko taljenje snega še ni tako obilno. Na tem delu ceste se povzpnem na prelaze, ki so na višini med 4300 do 5000 metrov nad morjem. Pravi "trening" za tisto kar me še čaka. Za najvišji cestni prelaz na svetu, Umling La, je potrebno imeti dovolilnico, ki se dobi v mestu Leh. Sam nasedem indijskim motoristom, ki mi zatrjujejo, da le-te, kljub temu, da sem tujec, ne rabim. Zato še predno pridem pred mesto Leh zavijem na cesto, ki vodi proti mojemu cilju. Žal naslednji dan na policijski kontroli v kraju Mahe izvem, da brez dovolilnice ne morem nadaljevati proti Umling La prelazu. Torej brez obiska Leha ne bo šlo. Zato se obrnem in vozim proti prestolnici Ladaka. Na srečo je vsaj cesta solidna. Po prihodu v mesto poiščem prvo turistično agencijo, na katero naletim, saj dovolilnice izdajajo le-te (agencije). Po dveh urah ogledovanja Leha se vrnem v agencijo po dovolilnico. Naslednji dan se v Changthangu, kjer sem tudi prenočil, v obcestnem marketu (črni trg) oskrbim z bencinom (v dodatni rezervoar in kanister). V tem delu Ladaka je dobiti bencin (črpalke) manjši loto dobitek. Kasneje sem v kraju Nyoma naletel na najvišje ležečo črpalko na svetu (4200m). Brez dolivanja bencina sem nadaljeval v "moj hrib". Zanimivo, da bolj kot "rinem v hrib" lepša je asfaltirana cesta. Sicer ni široka, a je dobro vozna. O kakšnem snegu ne duha ne sluha. Tudi na cesti ni omembe vrednega prometa. Le tu in tam kakšen avtomobil ali motorist. Vsi so domačini (Indijci), le jaz izstopam kot "zunanji" turist. V zgodnjem popoldnevu prispem na Umling La. Cesta je bila zgrajena leta 2017. Sprva le za lokalno prebivalstvo, saj leži ta prelaz blizu kitajske meje. Kasneje so (smo) prelaz začeli "napadati" tudi ostali avto-moto-kolesarski turisti iz celega sveta. Glede višine in opozoril v zvezi s tem se lahko pohvalim, da nisem ime skoraj nobenih težav z redkim zrakom. Da sem imel nekoliko "globje" dihanje je pa pri nadmorski višini 5800m čisto normalna stvar. Sledi fotkanje na vrhu in potem počasi nazaj v "dolino". Narejena je še ena kljukica. Se nadaljuje, ko bom imel čas . ..

Nedelja 7.7. Gospodov dan, ravno prav za eno kratko krožno vožnjo po bližnji okolici... Začetek po senčni in prazni ravni cesti... Kmalu začne vijugat... Tudi okolica se nekoliko spremeni... Polja sončnic še miso povsem dozorela... Pogled nazaj polja... Hm, kam pa sedaj? Nekam že... Postanek za sliko čeprav sva ob morju postaja vroče... nič, le v gibanju je prijetno... bemti, rdeče... Tam nekje se bova pa namočila... in sva se... Prijetnih nedeljskih 230 km in kopanje, če to ni dopust?

Sobota 6.7. Sva se premaknila še dobrih 370 kilometrov bolj na sever... Na izhodu iz mesta tale puščica na stojalu v spomin na neke pretekle čase... Kmalu zatem vse rumeno od sončnic... Kasneje pa vse pozlatijo požeta polja... naravnost proti soncu... Pol Afrike in cela požeta polja... Barcaffe.. Še malo pa bova na današnjem cilju.

Četrtek 4.7. Vsega lepega je enkrat konec, premik na novo lokacijo... Pot naju vodi proti severu... Cesta za gume radirat... Pravijo, da če se hočeš kleti naučit, moraš koze imet... Ovinki ja, kje pa je morje? Aha tam daleč se pa vidi... Ti ga na... Prazne plaže? Aaaa. Evo najine vasice. Precej umirjeno , prav po najini meri... nekaj se pripravlja... Ne dolgo potem se je začelo...

Ponedeljek 1.7. Da ne bova sam lenarla... Dobrih 40km južneje od najine nastanitve je neka znamenitost. Pa ni neko starodavno kamenje iz grške zgodovine ampak zanimiva kraška jama, napol zalita z vodo. Pogled nazaj proti najinem trenutnem "domu"... tam nekje na drugi strani... je pa vhod v kraško jamo... še tehle par stopnic premagamo... I se nabašemo v čolne... No Photo, je bil hud "gondoljer" vendar za nas ne velja... VID_20240701_111422.mp4 Dobrih 1,2km dolga mokra pot, je ponekod zares tesna. Komaj smo se prerinili do izhoda, kjer se žačne pešpot. Lepa in zanimiva kraška jama malo nad gladino morja... Lepo urejena... Končno na svetlem ... zares čisto morje... 300 +1... Stiskalnica "preša" po naše za oljke... Seveda tudi mlin ni manjkal... in kuhinja kjer pečejo dobrote... mi2 se odločiva za kavico in nekaj sladkega... Tudi pravi lokalni ne sme manjkati... Degustacija se lahko prične... po degustaciji je še sončni zahod lepši... Utonilo bo sonce!

Sobota 29.6. Lenarjenje na polno... Le kje so vsi kopalci???

Sreda 26.6. Nekako nama ni ustrezalo, da sta motorja na pločniku sredi mesta, zato se odločiva za premik... Pogled nazaj na mestece Vasiliki. Tu sva se prvič potepala, ko je @SuNa začela svojo samostojno moto-pot... Takrat na YBR250. Ostajava na Lefkadi, vendar zaradi časovne razlike med odjavo in prijavo na novi lokaciji, vmes obiščeva eno večnjih lagun na tem območju... sama voda... Morje na levi in desni... Le ozek pas kopnega na katerem je cesta, ki vodi do otočka sredi lagune. Mopija v senci mi2 pa tudi... Po osvežitvi se vrneva nazaj na otok skozi podmorski tunel, pri mestu Preveza. Tule bova pa malo "turiste" špilala...