Dvorana slavnih

Na zrk

Sobotna Dolina ur v nadaljevanju od Pesariisa naprej zaprta! Je treba nazaj. Ura kar v vrtu, pa še točna je. 20240824_130513.mp4 Druga slepa ulica (SP22) v planino, kjer izvira Piave. Na koncu poti planinska postojanka in glede na kar zahtevno ozko pot mnogo pločevine... Nadaljujeva čez Passomontecroci proti Avstriji in skozi dolino lesa in mlinov (B111) proti domu. Tura taman za en dan....

Ides da ronis na bocu?

K si AI prvoš GSarje

A pa stut s kremo namazan?

Po prvem servisu lahko napišem, da se motor pelje lepo. Trenutna poraba v eco načunu po računalniku 3,5l/100km. Obstajata še rain in sport, ki pa jih še nisem preizkušal dlje časa. Razlike med eco in rain ne opazim. Čeprav ima samo 48 konjev zaenkrat nisem pogrešal več moči. Pred leti sem imel dve leti Ninjo 600 s 125km pa je to bolj prijetno za vozit. Čungalunga indijske gume držijo ok, ker se tako ali tako vozim samo po suhem vremenu, do roba verjetno niti ne bom šel. Malo me motijo vibracije, predvidevam zaradi starih in neprimernih rokavic in zgornjega dela kombinezona mi zaspi desna roka, drža kljub višjemu krmilu športna. Quickshifter uporabljam od 3. brzine navzgor in nad 5k rpm in deluje brezhibno, deluje tudi navzdol pa zdaj uporabljam kar sklopko. V menije se še nisem uspel poglobit, ker navodil sploh še nisem prevzel.

Direktn prenos,grem se putaplat brez daha 😎😎

Za Weekend v BiH... Hlajenje ... Tik pred Jajci naletimo na taljana s predrto zadnjo gumo. Na srečo je do prve pumpe bilo le dober kilometer. Zraven je gumiklinika vendar že zaprta. Bencinkelner pokliče mojstra in nekako rešimo problem. V zahvalo zvečer Chiara in Marco "častita" pijačo. Pogled iz okna naše namestitve... Malo potepa po mestu... Seveda ob zadnji svetlobi tudi pogledat znamenite slapove Plive. Oguljena vendar obvezna... Smo potem še nekaj "švrljali tamo vamo"... Takole je "Mica" zbeležila naše potepanje.

. ... no, dodal bi samo to ... glede na to, da imam oba mopeda, lahko rečem, da je med njima ogrooooomna razlika vprasanje pa je, za kakšen namen uporabljaš enega ali drugega ... moja osebna ocena pa je, da sta oba mopeda top mopeda

hladilno

. .... a da ga ne ožge ???

. ... da sem po "stotih letih" ubijalske poletne vročine zaradi nižjih temperatur ob kavici glih kar mogu nataknt jaknco

Sm mal gulfal 😁

Moj zadnji nesrečni padec s kolesom 1. julija letos pri Cerknu me ni odvrnil od vožnje s kolesom, zato sem se odločil, da si bom za naslednjo kolesarsko sezono kupil vse novo, ker je sedanje svoje že odslužilo, in naredil sem tudi predračun vsega kar imam namen kupiti, in pri tem ugotovil, da je cena vsega kar imam namen kupiti precej večja od tega, kar jaz fiinančno € zmorem. Zato danes objavljam tudi številko mojega bančnega računa BANKA UPANJA 1000 0100 0010 00011. Barvo novega kolesa in vse opreme sem izbral s pomočjo barve mojih las.

Uf, ja. Adventure kot se zagre. Mal manj ko Dakar. Soteska Driselpoh.

Postojna-hudajuzna-se mickan naprej-postojna. 200km, od tega polovica, pot domow, nepotrebn suffer. Mar bi se par ur lezal ob vodi. Termometr je najvec pokazal 37C. Vsakic znova ugotovim kako me zmozga taka vrocina.

Iz 34 na 24C 😁

Takole sva s Pikom1 vtisnila letošnji trip v gibajočih slikcah:

Prejšnji vikend mela rezervirani karti za Dachsteinski ledenik Proti Schladmingu čez Obertauren, Flachau, Zauchensee, Namestitev v Schladmingu. V soboto naredila krog okoli pogorja z ledenikom, zavila v planino Stoder, znana po andrenalinskem parku in ziplajnu MVI_0220.MOV Nadaljujeva proti velikanki na Kulmu Naslednja postaja vzpenjača na Krippenstain in znameniti pogled na Hallstatt Skozi Hallstatt pa stoječe kolone in trume turistov. Nemogoče najti parkirišče ali posneti spodobno fotko. Še ena dolina z jezerom na koncu in nima izhoda, naju je čakala v nadaljevanju. Gosau Nadaljujeva proti Schladmingu in Garmin se je odločil, da nekoliko skrajša pot... Na koncu dneva zaslužena večerja v avtohtonem okolju Nedelja. Dan za vzpon na 3000n/m. Cote v kovčke, čeladi na krmilo in priklenit, nato pa v kolono za gondolo. V parih minutah si na gori, potem pa ogromno časa za stanje v koloni in čakanja za fotko na visečem mostu in ogled ledene jame v ledeniku. Če ledenika nebi imeli pokritega z izolacijo in ga umetno hladili, bi ga za ledeno jamo že zdavnaj ne bi bilo... Ker je bilo časa do spusta z gondolo na pretek, sem se odločil za solo sprehod po ledeniku. Žena je bila za ta podvig neprimerno obuta in je fotkala od daleč... Po povratku v dolino sva izkoristila še hotelsko sommerkart in uro obratovalnega časa, ter se v Schladmingu z vzpenjačo zapeljala na progo Planaj. Ponedeljek, čas za pot proti domu. V planu je Solkpass, vendar, ker je km domov malo in časa dovolj, pa se še malo zmišljujeva. Pred odcepom za Solk je še ena neraziskana dolina KlainSolkpass, zato zavijeva in greva pogledat. Kar raztegnjena dolina, poseljena z redko posejanimi domačijami z strmimi pobočji. Posebnost doline je kamnolom SolkDolomit, zato je na skoraj vsakem dvorišču postavljen kak poseben kamen. Dolina se zaključi z plačljivo makedamsko cesto in oznako Naturpark. Ker sva bila bolj na tesno z gorivom sva obrnila. Solkpass, cesta v dokaj klavrnem stanju s sledovi neurij. Potrebna previdnost zaradi nanosov kamenja in prosto se pasoče živine. Nekaj makadama pa vseeno... In tudi grešila sva....Gladko mimo zapore...Če navigacija tako hoče... Kar nekaj grešnikov, mar ne? Od tu naprej pa vse poznano.... Ravno zeblo naju ni... Na Korenskem sedlu pa kolone vračajočih, k sreči kontra nama... Kratko, a sladko!

Bil je že čas, da jo zopet mahnem naokrog. Ker mi leta 2018 ni uspelo videti nekaj načrtovanih lokacij je bila odločitev lahka. Smer torej jugovzhod, "hribovje" tam doli. Priprave (pridobivanje viz) je zame najbolj stresni del potovanja. Ampak brez teh ne gre. Razen, če startaš brez ene, kot je bilo v mojem primeru, in upaš, da mi jo odobrijo med potovanjem. Tranzit kot tranzit, dolgočasno nujno zlo, brez katerega ni potovanja v daljne kraje. Nekje v Pakistanu začutim, da se začne tisto "resno" potovanje. Pri vožnji po Pakistanu me sedaj ves čas spremlja paravojaška služba Levies ali pa policija. Pred leti je bilo to spremstvo samo v Belučistanu, sedaj pa, kot rečeno, povsod od Taftana do Lahoreja. Pri vračanju s potovanja sem imel en dan "mir" pred njimi in sem vozil brez spremstva. Kako, zakaj pa več kasneje. Tako se po 16. dneh tranzita končno pripeljem v indijski Amritsar. Od teh 16 dni sem en dan pavziral v turškem Dogubayazitu (pridobivanje manjkajoče vize), en dan odmora v iranskem Naeinu in en dan v pakistanski Quetti (pridobivanje NOC dokumenta). V Amritsarju sem seveda obiskal Zlati tempelj, ki je duhovno najpomembnejše svetišče Sikhov. Kot "zaveden" Savinjčan sem znotraj kompleksa Zlatega templja seveda moral koristiti ugodnosti v Langar Hall (brezplačna hrana). Dvorana Langar je razdeljena na dva dela in sprejme približno 5000 ljudi naenkrat. Jedilnica Zlatega templja, je ena največjih te vrste na svetu. Predani prostovoljci vsak dan pripravijo in postrežejo brezplačne obroke za tisoče obiskovalcev. Tu lahko kosijo vsi, ne glede na ekonomski status, spol, kasto ali veroizpoved. Torej tudi Savinjčani ha, hhaaaa. (fotografiranje in video ni najbolj zaželeno, a nekaj za spomin mi je uspelo posneti). Se nadaljuje, ko bom imel čas . ..

O pa ja, razlika je velika, sem enako razmišljal dokler nisem to poskusil, pa to je samo moje mnenje...

Quickshifter tu nima veze, osebno pa ga priporočam vsem saj res dobro deluje na tem motorju in je zelo uporaben, vsaj meni

Jaz sem pa v pisarni ugasnu klimo, da ne zmrznem 😬

NČ je nam vsem dobr znana beseDA

JOk.. nč me ne jebe, jaz pa tudi NČ

Z gotovstjo pa trdim naslednje in kar me močno moti ali boli: serijski zmagovalci tipa Gajser ali Pogi imajo naslednji problem, ki ga ustvarijo splošne množice in novinarska srenja: kar naenkrat se vsi navadijo, da tile norci samo še zmagujejo. Kar naenkrat je cela drama če niso prvi. Da je tretje ali peto mesto še vedno zavidanja vredno, pa bohnedaj, da bi kdo to rekel ali zapisal. @kp-kpevo, dva posta sem zapisal, da ne bo stran samevala in oba mislim 100% resno!! ps. med nama, nikol nisem motokrosa sledil, nikol vozil niti ne izhajam iz njega. Izhajam iz guljenja kolen po asfaltu, pa še vedno rad zaidem na šoder, predvsem pa spoštujem vse dobre voznike. Kjerkoli, kadarkoli...Si mogoče ti kaj zapisal okrog Tonija Mulca? Odfukal je fantastično Dakar, zmagal je Mongolijo 2024....nisi? Bemti, kako ne.... https://portal24.si/toni-mulec-osvojil-prvo-mesto-na-rally-mongolia/?fbclid=IwY2xjawE5UQRleHRuA2FlbQIxMQABHflMxkvs6vLYD88bjRoE_96s-EaZdiZiKhVo2siX01WskdYuHheEwb3qmA_aem_XPjW7TbYwcyu7nQc2QaLSA

Poletje nas še ni zapustilo. Včeraj ob 16.40 na zunanjem termometru na balkonu, pol ure obsijanim s soncem, je manjkala samo ena stopinja do 50 stopinj. Danes je za mano že težko jutro, ker sem se tretji dan moral končno le obriti. Še pomnete Tovariši in Tovarišice? Sinclair ZX Speectrum 80. Moj prvi "Personal Comoputer", kupljen pred približno 40 leti, mogoče celo v Stari Gorici (če, potem verjetno zaradi nižje cene kakor v takratni Jugoslaviji, če se ga je v njej sploh dobilo ?), uporabljen predvsem za igranje takratnih računalniških igric, in za monitor uporabljen kar televizor, kar seveda ostalim članom družine ni bilo všeč, ker so želeli gledati TV, če sem si jaz takrat želel na njem igrati igrice. Od tega je preteklo že toliko časa, da je tudi moj najboljši prjatu Google porabil kar precej časa, da je našel približno vse, kar sem si jaz želel. Verjetno edini in največji tekmec ZX Spectrumu v tistih časih je bil računalnik Comodore 64.

.

Ker sem prvega julija v Cerknu zaradi obnavljanja ceste in svoje nepazljivosti (vožnja preblizu pločnika) in "smole" (moja večna spremljevalka) padel s kolesom in si zlomil desno ključnico, ter po zadnjem pregledu v Bolnišnici Šempeter izvedel, da vsaj še tri mesece ne smem močneje obremenjevati desnega ramena, sem kar danes naredil "letni obračun" mojih prevoženih kilometrov s kolesom in skuterjem. Kolo: 4.305 km Skuter: 2 km (verjetno samo do bližnjega bencinskega servisa) Zaradi poškodovanega deesnega ramena bi se vsaj do Idrijske Bele ali do Cerkna na kofe še lahko peljal z enim ali drugim, toda res ne želim tvegati, da bi zopet padel zaradi mene ali kakšnega drugega udeleženca v prometu, zato je moja letošnja kolesarska in skuter sezona KONČANA !!!

Na Šatorsko in še mal naprej...

Vse se ponavlja..... Postaneš star.... Potem pa te dobiš nazaj pomožna koleščka😄

S prijatli v Dolomite. Časa 4 dni. Obiskali kar nekaj prelazov in znamenitosti. Vse potekalo gladko. Tudi 2x Bolzano križišče, krožišče, ali ne vem kaj bi tej krači rekel. Vreme za domov nekaj pranja, ostalo vroče. Vsi obiskani prelazi Passo Mauria 2x, Passo Tre Croci, Passo Di Falzarego, Passo Gardena, Passo Stelvio, Passo Di Gavia, Passo Del Tonale, Passo Della Mendola, Passo Di Castalunga, Passo di Fedai, Passo Giau. Bo treba drug termin izbrat in sopotnice doma pustit-izjava prjatla.😎

. .... joooooooj kako si me s tem tvojim izletom spomnil na moj obisk Dachstein-a pred sedmimi leti ... prvič v življenju sem izkoristil možnost "odprte" vožnje na strehi gondole ... mislim, da imajo to možnost vožnje eni redkih, če ne celo edini .... reeeeees hudoooooo, edinstveno doživetje

Nedelja 14.7. Prišel je zadnji dan najinega potepanja po Balkanu. Zjutraj spet zajtrk in načrtovanje zadnje etape proti domu. Nič posebnega lepo za nosom... Zaradi slabih izkušenj s prehodom mej med Balkanom in Evropo pa ne iz zemljepisnega gledišča ampak političnega, se odločiva za Novi Grad. Prehod med BiH in HR. Zato naju je pot vodila povprek čez BiH... SRB - BiH brez težav in le par minut in piči Miki... Tud u Maline sva šla, na srečo brez posledic Kavica, da ne zaspiva za krmilom... Bih - HR avto na minuto, ni kaj lepo "storilnost" imajo. Tole ime mi je pa zelo znano... Gužva na AC Bosiljevo - Karlovac. V "ciljni ravnini" naju je pa skoraj po doglem času spet pošteno opralo. Na srečo je bila na volja AP v kateri sva lepo povedrila približno dvajset minut. Še en semafor in dva krožišča pa sva doma...

Ponedeljek 1.7. Da ne bova sam lenarla... Dobrih 40km južneje od najine nastanitve je neka znamenitost. Pa ni neko starodavno kamenje iz grške zgodovine ampak zanimiva kraška jama, napol zalita z vodo. Pogled nazaj proti najinem trenutnem "domu"... tam nekje na drugi strani... je pa vhod v kraško jamo... še tehle par stopnic premagamo... I se nabašemo v čolne... No Photo, je bil hud "gondoljer" vendar za nas ne velja... VID_20240701_111422.mp4 Dobrih 1,2km dolga mokra pot, je ponekod zares tesna. Komaj smo se prerinili do izhoda, kjer se žačne pešpot. Lepa in zanimiva kraška jama malo nad gladino morja... Lepo urejena... Končno na svetlem ... zares čisto morje... 300 +1... Stiskalnica "preša" po naše za oljke... Seveda tudi mlin ni manjkal... in kuhinja kjer pečejo dobrote... mi2 se odločiva za kavico in nekaj sladkega... Tudi pravi lokalni ne sme manjkati... Degustacija se lahko prične... po degustaciji je še sončni zahod lepši... Utonilo bo sonce!

Nedelja 30.6. Nič. Po dnevu lenarjenja in lovljenja "rjave barve" sva se premaknila še dobrih 200+ km prozi jugu... Turizem v polnem razmahu... Skozi oljčne nasade... Mala mesteca Proti današnjemu cilju... Še malo pa bova tam... Tako mopeka parkirana... Mi2 pa v vasico na enega lokalnega (NEMA) al pa 2... Mobilna pisarna odptra, da boste obveščeni... Zvečer pa malo u "life"...