Dvorana slavnih

Pri vračanju v "dolino" se na cesti proti Manaliju v bližini kraja Sarchu ustavim na 19. ovinku "Gata Loops". Ko sem se peljal proti "mojemu" prelazu (Umling) sem mislil, da gre za običajno smetišče plastenk. Ob vožnji nazaj pa mi radovednost ni dala miru in sem se ustavil, da vidim čemu toliko plastenk le na enem ovinku. Ugotovim, da gre očitno za "sveto" mesto. Zvečer mi "stric Gugl" potrdi moje razmišljanje. Oktobra 1999 je voznik tovornjaka skupaj s pomočnikom peljal tovor v Leh. Voznik je bil opozorjen na sneženje, a se je kljub tveganju odločil, da bo pot opravil v roku. Voznik je varno prišel do Gata Loops. Med vožnjo navkreber se mu je tovornjak na 19. ovinku pokvaril in obstal. Po večkratnem poskusu voznik ni mogel odpraviti težav na vozilu. Voznik in pomočnik sta čakala na pomoč, vendar nihče ni prišel mimo. Sčasoma je pomočnik zaradi naraščajočega mraza začel zbolevati. Voznik se je odločil, da gre peš do bližnjega naselja in poišče pomoč za vozilo in svojega pomočnika. Oba sta se strinjala, da pomočnik ostane v tovornjaku zaradi varovanja tovora in tudi zato, ker ni bil v stanju hoditi. Voznik je hodil kilometre in kilometre, dokler ni prišel do Sarchuja, ki je bila najbližja vas, vendar tam ni bilo nobenega mehanika. Preden se je voznik uspel vrniti do tovornjaka, je začelo močno snežiti. Ko se je vreme po nekaj dneh razjasnilo, je končno prišlo nekaj pomoči. Voznik je skupaj s posadko za pomoč iz Manalija pohitel nazaj do 19. ovinka-serpentine, kjer je bil tovornjak zapuščen. Takoj ko so prispeli na kraj, so našli truplo pomočnika, ki je umrl zaradi mraza, žeje in lakote. Vaščani so truplo pomagača pokopali točno na kraju smrti. Da bi pomirili duha pomočnika, ki je tam umrl, so se vaščani odločili, da na tem mestu zgradijo majhen tempelj. Ko je bil tempelj zgrajen, so domačini in vozniki začeli darovati duhu Gata Loops, tako da so za seboj pustili steklenico vode ali cigarete. V Dhrasani zavijem levo proti Shimli, saj ne želim prehitro pasti v "nižino" ampak želim še en dan porabiti za počasno "aklimatizacijo" na višje temperature, ki me čakajo. Vožnja po podeželskih cestah na približno 1500 m nad morjem in temperaturah okrog 25ºC je dokaj prijetna. Prometa je razmeroma malo v primerjavi, kako je bilo okoli Manalija. Prav zanima me, kako bo tu s prometom čez nekaj let, saj množično gradijo hotele in počitniške hiše. Po enem dnevu "hribovskega" podeželja prispem v Yamunanagar. Temperature v "nižinski" Indiji so se zopet povzpele na 42-45 ºC. Po dnevu "kuhanja" med vožnjo prispem v Bambaso, obmejno mesto z Nepalom. To je eno od treh mejnih prehodov, kjer je omogočen prehod tujcem z lastnimi prevoznimi sredstvi. Kmalu po prihodu v Nepal ugotovim, da je tukaj mogoče za "3 mm" boljše kot v Indiji. Tu mislim na temperature, infrastrukturo, voznike in ceste. Žal to slednje (ceste) že naslednji dan postanejo prava mora. Še preden "padem" v cestni kaos opravim nekaj vožen čez naravne rezervate. Zaradi nevarnost napadov divjih živali, predvsem tigrov, se je potrebno na vhodu prijaviti in voziti v skupini z drugimi domačini (motoristi in avtomobilisti). Na izhodu je treba oddati prijavni listič, da imajo nadzor ali smo vsi varno zapustili rezervat. Na relaciji ceste H01 Butwala – Bharatpur, proti Katmanduju, me pričaka cestno gradbišče. Na omenjeni trasi, dolgi približno 100 km, je vožnja nad 30km/h pravi luksuz. Ne razumem, da obnavljajo celotno razdaljo naenkrat in ne po odsekih. Že po nekaj kilometri postanem "mlinar" na motociklu, saj se izpod koles osebnih vozil in tovornjakov obilno kadi in vse to (prah) konča na motociklu in meni. Večkrat se moram ustaviti in z vodo sprati prah z vizirja na čeladi, saj skoraj ne vidim več na cesto. Kasno popoldne zapustim glavno cesto H01 ter H02 proti Katmanduju in zavijem na podeželsko gorsko cesto F120. Bilo je prelepo, da bi trajalo. Pripeljem do cestnega udora oz. plaza zaradi katerega je cesta zaprta. Kmalu se pripelje še nekaj domačih motoristov, ki se z delavci na bagrih in buldožerjih dogovorijo, da bodo naredili "stezo" po kateri bomo lahko nadaljevali našo pot proti Katmanduju. In res se čez pol ure že peljem proti mojemu današnjemu cilju. Na srečo v nesreči tik pred Katmanduju zapeljem v izredno močno nevihto. Namenoma nisem oblekel dežni kombinezon, pač Savinjčan, saj sem želel izkoristil zastonj pranje motocikla in moje motoristične opreme. Katmandu tu sem, lep in moker. Se nadaljuje, ko bom imel čas . ..

V soboto zjutraj pred šihtom čujem po radiju danes se odpira agra sejem v Gornji Radgoni mogoče bi pa popoldne skočil na en pir pa še kaj malo pofirbcal Evo pir je pasal v nulo Prednost motorja je, da te spustijo dobesedno do vhoda na prireditev Ena za dokaz drugače nisem slikal nič je pa bilo prav fino se malo gužvat Seveda sem šel potem še v trgovino Dvestoosemdeset super uživaških kilometrov se je nabralo

. ... rajš sem na mal manj ohlajenem piru, kot v ful ohlajeni pisarni

Na zrk

A to maš bajto na Velki pvanini.?🤔

Pa ja, itak da sm. Če bi mal po telefonu prebrskal, bi še najdu kako sliko skupi z njim. Tak da, jest sm uredu: všeč so mi stare in debele, najboljši avto je taljan in poslušam Murkota !

Ljubezen 🥰

Ko prvi sončni žarek pokuka izza Velebita:

Študeram al si nej pregriznem vratno žilo,al se nej raj vržem med ljudožerske piranje,po radiju sm slišou t nou kumad od Damjana Murka Nežni dotik...ne,tega ne prenesm več...

. ... hidriram se s "hidrati"

Evo, če bi moral vseh mojih 45 let strniti v eno misel:

Tanov je Zdravnik: Vrhunski komad, pa še statistka je čisti drk material: Grut, samo star si in te vse moti...

.

Na 7. strani sem opisal, kaj sem opazil. Servis je bil takrat na kolektivnem. Sem klical na drugi, pa mi niso mogli dati bistveno hitrejši datum. Kaj natančno pa je šlo ....bi moral poklicati. Pa ne bom. Tako, kot je Fadil napisal, da bi se jezil in pošiljal izdelovalca v rodne kraje, sem se jaz odločil, da se s tem ne bom obremenjeval. Itak se mi v tej vročini ne da vozit. Zadnja leta sem polovico letnih kilometrov naštepal septembra in tam do konca sezone, ki je zame okoli 20.oktobra. O, mea culpa..sprašuješ za Kawo. Stator, petek popoldne sredi Baške grape. V torek sem se že vozil.

Sobotna Dolina ur v nadaljevanju od Pesariisa naprej zaprta! Je treba nazaj. Ura kar v vrtu, pa še točna je. 20240824_130513.mp4 Druga slepa ulica (SP22) v planino, kjer izvira Piave. Na koncu poti planinska postojanka in glede na kar zahtevno ozko pot mnogo pločevine... Nadaljujeva čez Passomontecroci proti Avstriji in skozi dolino lesa in mlinov (B111) proti domu. Tura taman za en dan....

Za Weekend v BiH... Hlajenje ... Tik pred Jajci naletimo na taljana s predrto zadnjo gumo. Na srečo je do prve pumpe bilo le dober kilometer. Zraven je gumiklinika vendar že zaprta. Bencinkelner pokliče mojstra in nekako rešimo problem. V zahvalo zvečer Chiara in Marco "častita" pijačo. Pogled iz okna naše namestitve... Malo potepa po mestu... Seveda ob zadnji svetlobi tudi pogledat znamenite slapove Plive. Oguljena vendar obvezna... Smo potem še nekaj "švrljali tamo vamo"... Takole je "Mica" zbeležila naše potepanje.

Uf, ja. Adventure kot se zagre. Mal manj ko Dakar. Soteska Driselpoh.

Postojna-hudajuzna-se mickan naprej-postojna. 200km, od tega polovica, pot domow, nepotrebn suffer. Mar bi se par ur lezal ob vodi. Termometr je najvec pokazal 37C. Vsakic znova ugotovim kako me zmozga taka vrocina.

Iz 34 na 24C 😁

Prejšnji vikend mela rezervirani karti za Dachsteinski ledenik Proti Schladmingu čez Obertauren, Flachau, Zauchensee, Namestitev v Schladmingu. V soboto naredila krog okoli pogorja z ledenikom, zavila v planino Stoder, znana po andrenalinskem parku in ziplajnu MVI_0220.MOV Nadaljujeva proti velikanki na Kulmu Naslednja postaja vzpenjača na Krippenstain in znameniti pogled na Hallstatt Skozi Hallstatt pa stoječe kolone in trume turistov. Nemogoče najti parkirišče ali posneti spodobno fotko. Še ena dolina z jezerom na koncu in nima izhoda, naju je čakala v nadaljevanju. Gosau Nadaljujeva proti Schladmingu in Garmin se je odločil, da nekoliko skrajša pot... Na koncu dneva zaslužena večerja v avtohtonem okolju Nedelja. Dan za vzpon na 3000n/m. Cote v kovčke, čeladi na krmilo in priklenit, nato pa v kolono za gondolo. V parih minutah si na gori, potem pa ogromno časa za stanje v koloni in čakanja za fotko na visečem mostu in ogled ledene jame v ledeniku. Če ledenika nebi imeli pokritega z izolacijo in ga umetno hladili, bi ga za ledeno jamo že zdavnaj ne bi bilo... Ker je bilo časa do spusta z gondolo na pretek, sem se odločil za solo sprehod po ledeniku. Žena je bila za ta podvig neprimerno obuta in je fotkala od daleč... Po povratku v dolino sva izkoristila še hotelsko sommerkart in uro obratovalnega časa, ter se v Schladmingu z vzpenjačo zapeljala na progo Planaj. Ponedeljek, čas za pot proti domu. V planu je Solkpass, vendar, ker je km domov malo in časa dovolj, pa se še malo zmišljujeva. Pred odcepom za Solk je še ena neraziskana dolina KlainSolkpass, zato zavijeva in greva pogledat. Kar raztegnjena dolina, poseljena z redko posejanimi domačijami z strmimi pobočji. Posebnost doline je kamnolom SolkDolomit, zato je na skoraj vsakem dvorišču postavljen kak poseben kamen. Dolina se zaključi z plačljivo makedamsko cesto in oznako Naturpark. Ker sva bila bolj na tesno z gorivom sva obrnila. Solkpass, cesta v dokaj klavrnem stanju s sledovi neurij. Potrebna previdnost zaradi nanosov kamenja in prosto se pasoče živine. Nekaj makadama pa vseeno... In tudi grešila sva....Gladko mimo zapore...Če navigacija tako hoče... Kar nekaj grešnikov, mar ne? Od tu naprej pa vse poznano.... Ravno zeblo naju ni... Na Korenskem sedlu pa kolone vračajočih, k sreči kontra nama... Kratko, a sladko!

. ... pa še to more bit na severni strani najbrž

. ... "Kdor varčuje, si srečo kuje"

Če je tak strah pred nakupom motorja je mogoče bolje, da iščeš kaj drugega. Nekako ne vidim smisla, da si kupiš KTMa, če je prisoten tak strah kaj gre lahko narobe. Ne bodo pomagali nobeni filmčki in prepričevanja. Ja, moj ima cca 70k km, ne vem točno. Letos ne vem, če sem jih naredil 500. Za 1x brez pripomb. Lp, Samo

Nism ga jest prlimou...Buši ga je.....men seb tipkovnca pusušila čeb ga kliknu pomoje.....

Vem,sam toj refren iz murkouga kumaga ks ga ti zalimou,in mej čist sezu,totalno me je uniču in zdela grem na plažo smučat po eni smuči,a v glavi se mi vrti ta refren,če se bom vs pulamou bom Murkota tožu ... 😡😡😡

Bušija sm mislu, če je vse uredu znjim

Vs sm nekam mlahou,čudn pomečkan ... 🤣🤣🤣

fak stari..................................sam upam da si vredu...

Levi je tako lepo vzgojen, da je že faking kičast.

A si srečen ker si moški 😳😳

. ... a levi je že imel malco ???

nastaviš lahko merske enote, sicer je pa možak iz Avstralije, tam so pa km. Tole bi moralo odpret tudi brez računa https://www.facebook.com/profile.php?id=100010627424222 ne, moj bivši je pri @Nightmare(in ga včasih pogrešam-moped mislim), kolk ma bo on povedal, gre pa čez 70kkm, če se ne motim.

. ... sej ni noben rekel, da je tule karkoli neprevozno ... lahko pa rečem, da je kar velika jeba seveda iz perspektiva starga občana, ki ni nikoli resno motokrosa treniral .. najbrž bi z na tričetrt spuščenimi gumami kakšn Kove kar preletel čez vse te skale ... seveda če ne bi prej parkrat gum presekal ... ampak potem se mi pa že pojavlja drugo vprašanje ... kako s Kove-tom lepo turistično sploh pripeljat do tam, kjer bi se šele začel "dokazovat" ... in v tem je point ... lažje daš tranzit skoz, težje boš plezal po ostrih skalah ... in seveda obratno ps. ... no, sevede če nisi "prava cura" motorizma ... k s parimi redbuli lahko premaga vse ... aja ... pa za razliko z montenegro-standardom golf dvojke, je v Albaniji pojem prevoznosti trideset let star mercedes E klasa

.

Pa ste spet posrali eno dobro in konstruktivno temo. Če nimate nič za povedat ali pljuvat čez BMW bi vas prosil, da ne nabijate. HVALA!

Morda se bo slišalo bogokletno, nekaterim tudi povsem neverjetno, ampak moj GSA je pri 92kkm in brez ene najmanjše okvare. (Če slišite tok, tok, tok je to zato, ker imam pri sebi en velik kos lesa in trkam vanj kot obseden) Kar pa se Guzzija tiče sem pa že napisal, da me je po preizkusu minila vsaka želja da bi ga imel, ker enostavno ne izpolnjuje mojih osnovnih zahtev, ki jih prejšnji 1200 je. Imam pa nekaj malega izkušenj z njihovim servisom v Celju, kamor vozim Aprilio. Saj zrihtajo vse, imam pa občutek, da se malo lovijo, če je za narediti kaj drugega, kot pa samo zamenjati olje. Npr. aktivacija QS jim nikakor ni šla. Sem jim moral sam pomagati z on line navodili. So pa prijazni in se trudijo.

K sm pa tole vidu mij pa kr mau prtekl u gate 🤣🤣

Celo poletje nisem prižgal klime v bajti. Ponoči vse odpremo, da se shladi, čez dan vse zaprto. V bajti 22-23 C.

Po prvem servisu lahko napišem, da se motor pelje lepo. Trenutna poraba v eco načunu po računalniku 3,5l/100km. Obstajata še rain in sport, ki pa jih še nisem preizkušal dlje časa. Razlike med eco in rain ne opazim. Čeprav ima samo 48 konjev zaenkrat nisem pogrešal več moči. Pred leti sem imel dve leti Ninjo 600 s 125km pa je to bolj prijetno za vozit. Čungalunga indijske gume držijo ok, ker se tako ali tako vozim samo po suhem vremenu, do roba verjetno niti ne bom šel. Malo me motijo vibracije, predvidevam zaradi starih in neprimernih rokavic in zgornjega dela kombinezona mi zaspi desna roka, drža kljub višjemu krmilu športna. Quickshifter uporabljam od 3. brzine navzgor in nad 5k rpm in deluje brezhibno, deluje tudi navzdol pa zdaj uporabljam kar sklopko. V menije se še nisem uspel poglobit, ker navodil sploh še nisem prevzel.

Takole sva s Pikom1 vtisnila letošnji trip v gibajočih slikcah:

S prijatli v Dolomite. Časa 4 dni. Obiskali kar nekaj prelazov in znamenitosti. Vse potekalo gladko. Tudi 2x Bolzano križišče, krožišče, ali ne vem kaj bi tej krači rekel. Vreme za domov nekaj pranja, ostalo vroče. Vsi obiskani prelazi Passo Mauria 2x, Passo Tre Croci, Passo Di Falzarego, Passo Gardena, Passo Stelvio, Passo Di Gavia, Passo Del Tonale, Passo Della Mendola, Passo Di Castalunga, Passo di Fedai, Passo Giau. Bo treba drug termin izbrat in sopotnice doma pustit-izjava prjatla.😎

. .... joooooooj kako si me s tem tvojim izletom spomnil na moj obisk Dachstein-a pred sedmimi leti ... prvič v življenju sem izkoristil možnost "odprte" vožnje na strehi gondole ... mislim, da imajo to možnost vožnje eni redkih, če ne celo edini .... reeeeees hudoooooo, edinstveno doživetje

Malo čez mejo, Belopeški jezeri, Mangartska jezera, Fužinska jezera ali Klanška jezera, Slovenci imamo kar štiri imena, za lahe je bl odovolj le eno ime Lago di Fusine in so njihova V glavnem z avti in kolesarji...bajkerjev realtivno malo. Vroče in gužva, nekatere cene pa nižje kot pri nas v Zasavju 😲 Je zato še bolj pasal 🤪 SREČNO