Dvorana slavnih

Pri vračanju v "dolino" se na cesti proti Manaliju v bližini kraja Sarchu ustavim na 19. ovinku "Gata Loops". Ko sem se peljal proti "mojemu" prelazu (Umling) sem mislil, da gre za običajno smetišče plastenk. Ob vožnji nazaj pa mi radovednost ni dala miru in sem se ustavil, da vidim čemu toliko plastenk le na enem ovinku. Ugotovim, da gre očitno za "sveto" mesto. Zvečer mi "stric Gugl" potrdi moje razmišljanje. Oktobra 1999 je voznik tovornjaka skupaj s pomočnikom peljal tovor v Leh. Voznik je bil opozorjen na sneženje, a se je kljub tveganju odločil, da bo pot opravil v roku. Voznik je varno prišel do Gata Loops. Med vožnjo navkreber se mu je tovornjak na 19. ovinku pokvaril in obstal. Po večkratnem poskusu voznik ni mogel odpraviti težav na vozilu. Voznik in pomočnik sta čakala na pomoč, vendar nihče ni prišel mimo. Sčasoma je pomočnik zaradi naraščajočega mraza začel zbolevati. Voznik se je odločil, da gre peš do bližnjega naselja in poišče pomoč za vozilo in svojega pomočnika. Oba sta se strinjala, da pomočnik ostane v tovornjaku zaradi varovanja tovora in tudi zato, ker ni bil v stanju hoditi. Voznik je hodil kilometre in kilometre, dokler ni prišel do Sarchuja, ki je bila najbližja vas, vendar tam ni bilo nobenega mehanika. Preden se je voznik uspel vrniti do tovornjaka, je začelo močno snežiti. Ko se je vreme po nekaj dneh razjasnilo, je končno prišlo nekaj pomoči. Voznik je skupaj s posadko za pomoč iz Manalija pohitel nazaj do 19. ovinka-serpentine, kjer je bil tovornjak zapuščen. Takoj ko so prispeli na kraj, so našli truplo pomočnika, ki je umrl zaradi mraza, žeje in lakote. Vaščani so truplo pomagača pokopali točno na kraju smrti. Da bi pomirili duha pomočnika, ki je tam umrl, so se vaščani odločili, da na tem mestu zgradijo majhen tempelj. Ko je bil tempelj zgrajen, so domačini in vozniki začeli darovati duhu Gata Loops, tako da so za seboj pustili steklenico vode ali cigarete. V Dhrasani zavijem levo proti Shimli, saj ne želim prehitro pasti v "nižino" ampak želim še en dan porabiti za počasno "aklimatizacijo" na višje temperature, ki me čakajo. Vožnja po podeželskih cestah na približno 1500 m nad morjem in temperaturah okrog 25ºC je dokaj prijetna. Prometa je razmeroma malo v primerjavi, kako je bilo okoli Manalija. Prav zanima me, kako bo tu s prometom čez nekaj let, saj množično gradijo hotele in počitniške hiše. Po enem dnevu "hribovskega" podeželja prispem v Yamunanagar. Temperature v "nižinski" Indiji so se zopet povzpele na 42-45 ºC. Po dnevu "kuhanja" med vožnjo prispem v Bambaso, obmejno mesto z Nepalom. To je eno od treh mejnih prehodov, kjer je omogočen prehod tujcem z lastnimi prevoznimi sredstvi. Kmalu po prihodu v Nepal ugotovim, da je tukaj mogoče za "3 mm" boljše kot v Indiji. Tu mislim na temperature, infrastrukturo, voznike in ceste. Žal to slednje (ceste) že naslednji dan postanejo prava mora. Še preden "padem" v cestni kaos opravim nekaj vožen čez naravne rezervate. Zaradi nevarnost napadov divjih živali, predvsem tigrov, se je potrebno na vhodu prijaviti in voziti v skupini z drugimi domačini (motoristi in avtomobilisti). Na izhodu je treba oddati prijavni listič, da imajo nadzor ali smo vsi varno zapustili rezervat. Na relaciji ceste H01 Butwala – Bharatpur, proti Katmanduju, me pričaka cestno gradbišče. Na omenjeni trasi, dolgi približno 100 km, je vožnja nad 30km/h pravi luksuz. Ne razumem, da obnavljajo celotno razdaljo naenkrat in ne po odsekih. Že po nekaj kilometri postanem "mlinar" na motociklu, saj se izpod koles osebnih vozil in tovornjakov obilno kadi in vse to (prah) konča na motociklu in meni. Večkrat se moram ustaviti in z vodo sprati prah z vizirja na čeladi, saj skoraj ne vidim več na cesto. Kasno popoldne zapustim glavno cesto H01 ter H02 proti Katmanduju in zavijem na podeželsko gorsko cesto F120. Bilo je prelepo, da bi trajalo. Pripeljem do cestnega udora oz. plaza zaradi katerega je cesta zaprta. Kmalu se pripelje še nekaj domačih motoristov, ki se z delavci na bagrih in buldožerjih dogovorijo, da bodo naredili "stezo" po kateri bomo lahko nadaljevali našo pot proti Katmanduju. In res se čez pol ure že peljem proti mojemu današnjemu cilju. Na srečo v nesreči tik pred Katmanduju zapeljem v izredno močno nevihto. Namenoma nisem oblekel dežni kombinezon, pač Savinjčan, saj sem želel izkoristil zastonj pranje motocikla in moje motoristične opreme. Katmandu tu sem, lep in moker. Se nadaljuje, ko bom imel čas . ..

septembra, ampak kot vidiš, vožnja v grupi je zelo nevarna

@pik1 evo. Zelen, za na "jago".

Bil je že čas, da jo zopet mahnem naokrog. Ker mi leta 2018 ni uspelo videti nekaj načrtovanih lokacij je bila odločitev lahka. Smer torej jugovzhod, "hribovje" tam doli. Priprave (pridobivanje viz) je zame najbolj stresni del potovanja. Ampak brez teh ne gre. Razen, če startaš brez ene, kot je bilo v mojem primeru, in upaš, da mi jo odobrijo med potovanjem. Tranzit kot tranzit, dolgočasno nujno zlo, brez katerega ni potovanja v daljne kraje. Nekje v Pakistanu začutim, da se začne tisto "resno" potovanje. Pri vožnji po Pakistanu me sedaj ves čas spremlja paravojaška služba Levies ali pa policija. Pred leti je bilo to spremstvo samo v Belučistanu, sedaj pa, kot rečeno, povsod od Taftana do Lahoreja. Pri vračanju s potovanja sem imel en dan "mir" pred njimi in sem vozil brez spremstva. Kako, zakaj pa več kasneje. Tako se po 16. dneh tranzita končno pripeljem v indijski Amritsar. Od teh 16 dni sem en dan pavziral v turškem Dogubayazitu (pridobivanje manjkajoče vize), en dan odmora v iranskem Naeinu in en dan v pakistanski Quetti (pridobivanje NOC dokumenta). V Amritsarju sem seveda obiskal Zlati tempelj, ki je duhovno najpomembnejše svetišče Sikhov. Kot "zaveden" Savinjčan sem znotraj kompleksa Zlatega templja seveda moral koristiti ugodnosti v Langar Hall (brezplačna hrana). Dvorana Langar je razdeljena na dva dela in sprejme približno 5000 ljudi naenkrat. Jedilnica Zlatega templja, je ena največjih te vrste na svetu. Predani prostovoljci vsak dan pripravijo in postrežejo brezplačne obroke za tisoče obiskovalcev. Tu lahko kosijo vsi, ne glede na ekonomski status, spol, kasto ali veroizpoved. Torej tudi Savinjčani ha, hhaaaa. (fotografiranje in video ni najbolj zaželeno, a nekaj za spomin mi je uspelo posneti). Se nadaljuje, ko bom imel čas . ..

Tečaj stane 133€*, dvomim da si ga ne moreš privoščiti. Za to ceno dobiš tudi kosilo, druženje, na posebnem poligonu se učiš vožnje na trial motorju. Se ti res zdi bolj zanesljivo na forumu spraševati kaj učijo in česa ne učijo na Vranskem?! *Cena 133€ je z vključenim popustom za Plus in Premium člane. Če sam nisi član, ti lahko član v zameno za 133€ kupi darilni bon in imaš tako vseeno nižjo ceno. p.s.: Na Vranskem ne učijo vožnje po nasprotnem pasu.

Dejmo ja. Ja nč, bomo pa vozil s 100m presledka, pa ne bo vec grupa. Vmes mal pokažemo stile vožnje pa bo...

Z Jadranke vsako leto ene dva "prideta" domov v "kišti" . Tistih, ki rabijo "samo" rešilca, se pa sploh ne šteje. lp

Vransko očitno uči pravo tehniko. Za Wanabee racerje, pač ni prava. fortnine police training - Iskanje Google lp

Motor z rogovilo se na ta način pelje zelo lepo. Če maš zaresn motor, na klipone, ne. Na pokončno sedečih pač. Dejva se strinjat, da se ne strinjava.

smešno, ampak ko brzina nekoliko pade, je ta tehnika dejansko OK. Podreš motor pod sabo in sediš na njemu. odkar nimam cestnega motorja, tole vsake tolko probam, za prelaze je super. Se pa ne znam "preprogramirat", da bi to vozil refleksno. Poskusi, priporočam. Prvie pol ure je grozno. Ps, mp3 ni motor.

Prjatla je zagrabila kriza srednjih let in je kupil 500 ccm MP3. Razen Tomosa prej ni vozil motorjev, zato je šel v šolo varne vožnje na Vransko. Nabit s teorijo se nam je pridružil na izletu do Paklenice. Vozil sem za njim in bilo je grozno. V ovinku motor porine stran od sebe, to pomeni, da on sedi precej vzravnano, motor pa nagne v ovinek. Trdi, da so jih tako učili. Torej, videti je grozno in skegano z moto logiko. Na dveh ovinkih je šel precej čez črto, na srečo je bila cesta prazna. Ni mi jasno ali je on kaj narobe razumel, ali je tehnika vožnje na MP3 res taka?🤔

bad luck

Po nekaj dneh (delovnega) odmora v Chandigarhu sem zopet v sedlu. Odmor sem izkoristil za redni servis na motorju (olje, filtri, kontrola, ..), spletno izpolnjevanje obrazcev za pridobitev PK in IR viz za vrnitev domov, pranje oblačil. En dan pa sem "posvetil" celo driski, brez katere v Indiji pač ne gre. Cesta me vodi proti severu v zvezni državi Himačal Pradeš in Ladak. Od mesta Mandi proti mestu Manali je na cesti nemogoč strnjen promet. Očitno se "vsa Indija" seli v hribovje. V "dolini" so temperature okrog 43-45ºC zato ni čudno, da vse drvi v "hladovino". Počutim se, kot da vozim po Kranjski gori, Vršiču, Bovcu, Tolminu, itd. Skratka, množica turističnih krajev z raftingi, kanuji, ziplini, jadralnimi padalci ter "kafiči in burekarnicami" ob cesti. Še sreča, da vsaj temperatura z vsakim kilometrom postajala znosnejša. Se pač pozna, da se vozim že preko 2000 metrov nad morjem. Kmalu za predorom Atal (ali Rohtang) se promet nekoliko razredči. Na cesti prevladujejo tovornjaki, ki oskrbujejo mesto Leh oz. pokrajino Ladak. Pozno popoldne me (ves promet) zaustavi policijsko-vojaška kontrola v kraju Darcha. Razlog, sneg na cesti v nadaljevanju poti proti Lehu. Kasneje zvečer izvem za pravi razlog zaprtja ceste. Le-ta je izmenično zaprta med krajema Darcha in Sarchu. V spomladansko-poletnem času je na omenjenem odseku še toliko snega, da splužena "bob steza" ne omogoča dvosmernega prometa, predvsem tovornega. Zatorej je cesta en dan odprta v eno smer, naslednji dan pa v nasprotno. Naslednje jutro se odpravim na to "enosmerno" cesto. Kaj kmalu ugotovim, da je "enosmernost" precej upravičena. Ozke "bob steze" in uničeni deli ceste res ne omogočajo normalnega prometa. Cesta je iz kilometra v kilometer slabša. Nekajkrat je treba zapeljati čez manjše reke staljenega snega. Zato je priporočljivo omenjeni "enosmerni" del ceste prepeljati čimbolj zgodaj, ko taljenje snega še ni tako obilno. Na tem delu ceste se povzpnem na prelaze, ki so na višini med 4300 do 5000 metrov nad morjem. Pravi "trening" za tisto kar me še čaka. Za najvišji cestni prelaz na svetu, Umling La, je potrebno imeti dovolilnico, ki se dobi v mestu Leh. Sam nasedem indijskim motoristom, ki mi zatrjujejo, da le-te, kljub temu, da sem tujec, ne rabim. Zato še predno pridem pred mesto Leh zavijem na cesto, ki vodi proti mojemu cilju. Žal naslednji dan na policijski kontroli v kraju Mahe izvem, da brez dovolilnice ne morem nadaljevati proti Umling La prelazu. Torej brez obiska Leha ne bo šlo. Zato se obrnem in vozim proti prestolnici Ladaka. Na srečo je vsaj cesta solidna. Po prihodu v mesto poiščem prvo turistično agencijo, na katero naletim, saj dovolilnice izdajajo le-te (agencije). Po dveh urah ogledovanja Leha se vrnem v agencijo po dovolilnico. Naslednji dan se v Changthangu, kjer sem tudi prenočil, v obcestnem marketu (črni trg) oskrbim z bencinom (v dodatni rezervoar in kanister). V tem delu Ladaka je dobiti bencin (črpalke) manjši loto dobitek. Kasneje sem v kraju Nyoma naletel na najvišje ležečo črpalko na svetu (4200m). Brez dolivanja bencina sem nadaljeval v "moj hrib". Zanimivo, da bolj kot "rinem v hrib" lepša je asfaltirana cesta. Sicer ni široka, a je dobro vozna. O kakšnem snegu ne duha ne sluha. Tudi na cesti ni omembe vrednega prometa. Le tu in tam kakšen avtomobil ali motorist. Vsi so domačini (Indijci), le jaz izstopam kot "zunanji" turist. V zgodnjem popoldnevu prispem na Umling La. Cesta je bila zgrajena leta 2017. Sprva le za lokalno prebivalstvo, saj leži ta prelaz blizu kitajske meje. Kasneje so (smo) prelaz začeli "napadati" tudi ostali avto-moto-kolesarski turisti iz celega sveta. Glede višine in opozoril v zvezi s tem se lahko pohvalim, da nisem ime skoraj nobenih težav z redkim zrakom. Da sem imel nekoliko "globje" dihanje je pa pri nadmorski višini 5800m čisto normalna stvar. Sledi fotkanje na vrhu in potem počasi nazaj v "dolino". Narejena je še ena kljukica. Se nadaljuje, ko bom imel čas . ..

pozdrav sorry za zamudo, bil offline. Ja oddrajsal, čudovito.Fantastično,prečudovito. Moram pa poudarit , da je pa parih odsekih potebno bolj previdno-vsaj jaz tako menim.Z 750 bi kmalu obrnil, verjamem da bolj izkušeni bi speljali tudi s tem motorjem.Oddrajsal sem z gsa s terraforce brez panike, še celo nekaj zabave sem si privoščil. Rezgledi so fantazija, tu je potebno pazit da ne padeš preveč v zjanje okoli sebe med vožnjo, ker se cesta hitro spremeni iz utrjenega makedamav v skoraj rizel....pa nekje je precej ozko.....

A To misliš na nas z BMW PS prebral PARKIRAT 😂

1. res je. Zato mamo AC, ki so baje bolj varne, al so vozniki bolj varni...čist si me zmedu 2. ni res. Vzemi v obzir, da večina ne vozi "prepočasi" ampak prej prehitro, potem pa še "potiska". torej po nepotrenem povečuje naklon motorja. Le zakaj je to dobro. hm...da se drajsajo tačke prej, da ni pussi štrajfov, da prej zdrsne moped v maline? sej bi lahko prilimal 100 posnetkov s tube, o pravilni in varni vožnji, ma se mi ne da več "potiskat" ps. z babami so skus težave (žal preverjeno)

Meni znese samo 20-21-22. 9. Ps:Ne bi nc kej ocenjeval. Se dobimo tam.

Kdaj napademo jadranko?

Jaz bom zaključil. Me pa zanima, če kdaj prebereš kaj napišeš? lp

To verjetno ne sodi na moto forum. Po operaciji raka na dojkah obstaja možnost, da se razširi na pljuča in je kontrola (Golnik) neka normalna rutina. Me veseli, da je vse v redu. lp

in kako tehniko so mel skoz oviunek, si sezanjen? Kolikorat letno odpiliš jadranko? jaz vsaj 10x ali več. Pa si dovolim mal klobasat okrog tega. Jadranka je pač nevarna cesta, kot so druge ceste nevarne. Sveže voznike zanese nepoznavanje, ovinki, ki se zalomijo ter podobno. Seveda še nisi dokazal da je visenje kotra ovinku smiselno, predvsem pa bolj varno, da ne prideš domov v kišti. Sam to me zanima. ps. tudi nekaj mojih prijateljev je žal že v kišti, tudi jaz bi bil, če ne bi mel sreče, najbrž v kišti. 22. dec 2023 (čelno trčenje na mojem pasu) , pa ko sem se avtu, ki je prehiteval šlepar čez nepregleden ovinek umaknil, sem mel pač srečo, da nisem u kišti. Najbolje bit doma u pojsli, a ne

99% jadranskih ovinkov se odpelje v naslednjem stilu: -desni ovinek, nagnemo glavo desno od krmila, torzo temu sledi (ni potrebe po presedanju in kakršnem koli kolenčkanju, zelo pomembno je da gre pogled v iztek ovinka!!!!, pa ne bo neljubih presenečenj v stilu poljubljanja ograje, o fak se je ovinek zalomil, kaj sedaj, mama sej že porivam moped, mal me je strah dodatno porinit -levi ovinek, nagnemo glavo levo od krmila, torzo temu sledi (ni potrebe po presedanju in kakršnem koli kolenčkanju), zelo pomembno je da gre pogled v iztek ovinka!!!!, pa ne bo neljubih presenečenj v stilu poljubljanja ograje, o fak se je ovinek zalomil, kaj sedaj, mama sej že porivam moped, mal me je strah dodatno porinit -pred levim ali desnim ovinkom je prekleto smiselno pregledat cel ovinek, torej od vhoda do izteka, da ni neljubih presenečenj. -ne se bat zaviranja, če ste predolgi, lahko komot korigirate z zadnjo zavoro, kar motor porine bolj v ovinek (seveda predpostavljam da ste normalno vozili ne pa v angleškem stilu porivalca motorja). Vsa zaviranja se lahko vršijo tudi v ovinku, seveda ne na silo ampak mehko, pa se marsikaj lahko reši (kamen, sekalce ovinkov ter podobno) -ne prehitevajte z vstopom v ovinek, namreč, kar opažam pri takih, ki radi tišijo, da jih mal zmede hitrost, ne vedo kje je prava točka zaviranja in ovinek vzemejo prehitro (začnejo prehitro zavijat), kar pomeni, da so pri izhodu iz ovinka predolgi (velja za desni ovinek) posledično (sploh če se ovinek zalomi) malce kolovratijo po nasprotnem voznem pasu. (beri jih odnese čez črto) lp jadrančko, ki ga vseeno včasih zrinejo z motorja, sam take situacije veljajo za bolj izjemne kot pravilo ampak to sem zapisal, ker bi rad da so in smo vsi vedno celi, ter uživamo v lepotah jadranke

NE, talanskega mi je pa že predlan zmanjkAL

A Talanskega tut NE?

aaaaaaaaaajoooooooooojjjj.....

DUpust ceu nasledn tedn pa jest vohAM

Kar do danes ni še nihče nič nakazal na moj benčni račun za mojo željeno novo cestno specialko, in ker nikoli nisem bil kolesarsko dirkalno usmerjen, ampak, kakor nekoč z mopedom potepuško usmerjen, sem seveda s pomočjo Googla uspel najti precej cenejše kolo, zame primerno "potepuško". V Dubrovniku še nisem bil, ne z avtom, ne z mopedom in seveda tudi s kolesom ne. Sanja svinja o koruzi ...

. ... pa še to more bit na severni strani najbrž

V soboto zjutraj pred šihtom čujem po radiju danes se odpira agra sejem v Gornji Radgoni mogoče bi pa popoldne skočil na en pir pa še kaj malo pofirbcal Evo pir je pasal v nulo Prednost motorja je, da te spustijo dobesedno do vhoda na prireditev Ena za dokaz drugače nisem slikal nič je pa bilo prav fino se malo gužvat Seveda sem šel potem še v trgovino Dvestoosemdeset super uživaških kilometrov se je nabralo

.

Evo. Skonfigurirate si lahko že tudi ADV...

. ....tist na zicu ima pa plenico ???

Na zrk

saj bo fantje

Ni treba. Nalašč nisem naredil selfija, da ne bi bilo preveč smeha. Ampak ne bi bilo videti dosti drugače, kot na tej sliki... Kupujem le motorje, ki so mi vsaj približno prav. Žal je nabor takih zelo skromen...

...obstaja en modri rek....od naših pradedov: ...julij, avgust, Jadranko pr mer pust.

Ena je to nardila pred tocno 7 leti, na uro natancno.

Res je pa ob gmajni. Dons je kr uroče,

Celo poletje nisem prižgal klime v bajti. Ponoči vse odpremo, da se shladi, čez dan vse zaprto. V bajti 22-23 C.