Dvorana slavnih

Hello. 50km update. TC je tak kot na R1200GS leta 2010. Zanic. ABS na prednjem kolesu je super. Zadnji je itak izklopljen. Agregat je cisti KTM. Po moci in navoru, predvsem pa po zvokih v motorju. Moras pogledati ce je sploh kaj olja notri. Lp Krucy

Gremo na jug...

Človk pošten pove 😂

Tedybear vsekakor ne. Zjutraj čofotal v Ukancu, preden navali tja 20% Slovenije.😕 Tedybear ima eno malo jablano, ki je še nikoli ni obral. Je pa izza bajte. Če se nisi zbudila v objemu kakega samskega soseda ( 2 po 60+ imam blizu) jablane nisi mogla videt. 😍 Lahko, da je bil sosed.....če si seveda 100% kje T. domuje.😁

124km update. Dober moped, TC off, rear ABS off. Edino gume bo treba menjat za kaksne bolj resne.

Še malo....

Poln rezervoar, do pokrovcka. Normalno tankam do grla, ne do pokrovcka. Spredaj 95,6kg, zadaj 98,8kg. Skupaj 194,4kg. lp krucy

@pik1 evo. Zelen, za na "jago".

Nobena cesta ni nikjer in nikoli nevarna!!! Nevarni so vozniki na njej.PIKA! Potiskanje je prava tehnika ostalo je za na dirkališče. Tudi na ravnini gre na trdo, saj veš baba se spomni, da bi zavila levo... Upam, da ni potrebno dokazovat, da jih v pojstli največ umre... PS, muzikanta samouka ne boš nikoli naučil igrati po notah...

. ... hidriram se s "hidrati"

Sem državni prvak v robotiki 12 let mentor modelarjem 24 let peciklmehanik Hobi šlosar Hobi tišler Hobi štromar JEST TEGA JEBENEGA ŠRAUFA NE NAJDEM !!!!

Če se pretirava, greš v maline pri obeh tehnikah. Razlika je le ta, da greš, če se izrazim po @Borutt-ovo, z opica stilom, v maline z večjo brzino.

Sprint je za cicibane.😂

Šprint. https://de19.seedr.cc/ff_get_premium/5499501629/MotoGP.2024.Round12.Spain.Aragon.Sprint.WEB.1080p.h264.English-MWR.mkv?st=GYr_5wBZQgJ7LdcUkZLdFQ&e=1725303032 Grem pogledat. Bagnaia jamra da ni bil motor, ni bla njegova napaka, ni bla elektronika in ni bil mehanik. In da se je to zgodilo tud v petek. Ni pa rekel de je francosko, črno, okroglo.

Menda tud polcaji vozijo ta čudno varianto pa so preklet hitri pa okretni,sam povem namest prjatla 😋

Študeram s čim nej zacnem...

A Rossi je dons tud vozil? 😱

Itak, mu ga je Stoner iz muzeja posodu.

. ... a se gresta mal pogret dol ?? pa. ... sej je res kar mal mraz tle v naših krajih

Ker sem zdaj dvakrat v 2 tednih bil na celotni magistrali od Reke do Paklenice, bi želel prispevati svojo izkušnjo. Gužva je bila srednja, ampak res nisem šparal in sem vozil tudi med avti, prehiteval v preglednih ovinkih itd. Zagotovo so si avtomobilisti mislili: "Glej ga kretena..." Sem pa užival na polno. Hitrosti po ravninah tam do 140, ovinki pa nekateri s kolenom po tleh, nekateri pa zelo blizu. Načeloma precej dinamična vožnja, a po mojem mnenju, dokaj varna. Skoraj nikoli ne peljem tehnike potiskanja, pač pa se vedno nagibam v ovinek, ker imam tako boljši nadzor nad motorjem in bolj čutim kje približno je meja, da sem v polnem nagibu. Nisem strokovnjak, da bi potrdil katera tehnika je boljša/bolj varna, menim pa, da naj vsak pelje, kot meni, da je njemu bolje. Sam na športnem motorju si ne predstavljam, da bi ga potiskal v ovinek, z izjemo počasnih in res ostrih ovinkov (varianta Vršič ipd.). Poznam sicer zelo dobrega motorista, če ne kar norca, ki litrske sportive (ima 3) nažiga do amena (konstantno preko 200 po regionalnih cestah) in jih pretežno vozi tako, da motor potiska. Res pa ga obvlada. Vedno vozi tudi v kavbojkah in kolen ne brusi, razen ko vsakih nekaj let pade Sicer pa sam vozim serpentine na bližnjem hribu (komur je poznano Hočko Pohorje) vozim s cca 50-60 km/h na koleno. Sem že poskusil tudi tehniko potiskanja pri isti hitrosti in sem brusil tačke. Ne morem trditi, mislim pa, da sem v drugem primeru pri potiskanju bil precej bolj na meji zdrsa, kakor v primeru, da sem se sam nagibal. Lahko me seveda prepričate drugače. V primeru, da pa bi vozil počasneje, pa ne bi motorja niti potiskal od sebe niti se sam nagibal, pač pa ostal v nekakšni liniji z motorjem (tako peljem, ko sem v grupi).

Evo. Skonfiguriral. Na hitro, triple black, dodane lite feltne, kufri, tank torba pa se par malenkosti. Luč, 5 let garancije, de zna počepnt…31k€. X zgoraj desno sm najdu prej kot sponzorko. Tako de ne, ne bom vozil te grdosije. (K mi sploh ni grda).

Nisem. Sem pa sel polno natocit. Na poti domov me je @Ni3ous prehitel na AC.

Tečaj stane 133€*, dvomim da si ga ne moreš privoščiti. Za to ceno dobiš tudi kosilo, druženje, na posebnem poligonu se učiš vožnje na trial motorju. Se ti res zdi bolj zanesljivo na forumu spraševati kaj učijo in česa ne učijo na Vranskem?! *Cena 133€ je z vključenim popustom za Plus in Premium člane. Če sam nisi član, ti lahko član v zameno za 133€ kupi darilni bon in imaš tako vseeno nižjo ceno. p.s.: Na Vranskem ne učijo vožnje po nasprotnem pasu.

septembra, ampak kot vidiš, vožnja v grupi je zelo nevarna

Jaz bom zaključil. Me pa zanima, če kdaj prebereš kaj napišeš? lp

Z Jadranke vsako leto ene dva "prideta" domov v "kišti" . Tistih, ki rabijo "samo" rešilca, se pa sploh ne šteje. lp

Vransko očitno uči pravo tehniko. Za Wanabee racerje, pač ni prava. fortnine police training - Iskanje Google lp

Kar do danes ni še nihče nič nakazal na moj benčni račun za mojo željeno novo cestno specialko, in ker nikoli nisem bil kolesarsko dirkalno usmerjen, ampak, kakor nekoč z mopedom potepuško usmerjen, sem seveda s pomočjo Googla uspel najti precej cenejše kolo, zame primerno "potepuško". V Dubrovniku še nisem bil, ne z avtom, ne z mopedom in seveda tudi s kolesom ne. Sanja svinja o koruzi ...

Pri vračanju v "dolino" se na cesti proti Manaliju v bližini kraja Sarchu ustavim na 19. ovinku "Gata Loops". Ko sem se peljal proti "mojemu" prelazu (Umling) sem mislil, da gre za običajno smetišče plastenk. Ob vožnji nazaj pa mi radovednost ni dala miru in sem se ustavil, da vidim čemu toliko plastenk le na enem ovinku. Ugotovim, da gre očitno za "sveto" mesto. Zvečer mi "stric Gugl" potrdi moje razmišljanje. Oktobra 1999 je voznik tovornjaka skupaj s pomočnikom peljal tovor v Leh. Voznik je bil opozorjen na sneženje, a se je kljub tveganju odločil, da bo pot opravil v roku. Voznik je varno prišel do Gata Loops. Med vožnjo navkreber se mu je tovornjak na 19. ovinku pokvaril in obstal. Po večkratnem poskusu voznik ni mogel odpraviti težav na vozilu. Voznik in pomočnik sta čakala na pomoč, vendar nihče ni prišel mimo. Sčasoma je pomočnik zaradi naraščajočega mraza začel zbolevati. Voznik se je odločil, da gre peš do bližnjega naselja in poišče pomoč za vozilo in svojega pomočnika. Oba sta se strinjala, da pomočnik ostane v tovornjaku zaradi varovanja tovora in tudi zato, ker ni bil v stanju hoditi. Voznik je hodil kilometre in kilometre, dokler ni prišel do Sarchuja, ki je bila najbližja vas, vendar tam ni bilo nobenega mehanika. Preden se je voznik uspel vrniti do tovornjaka, je začelo močno snežiti. Ko se je vreme po nekaj dneh razjasnilo, je končno prišlo nekaj pomoči. Voznik je skupaj s posadko za pomoč iz Manalija pohitel nazaj do 19. ovinka-serpentine, kjer je bil tovornjak zapuščen. Takoj ko so prispeli na kraj, so našli truplo pomočnika, ki je umrl zaradi mraza, žeje in lakote. Vaščani so truplo pomagača pokopali točno na kraju smrti. Da bi pomirili duha pomočnika, ki je tam umrl, so se vaščani odločili, da na tem mestu zgradijo majhen tempelj. Ko je bil tempelj zgrajen, so domačini in vozniki začeli darovati duhu Gata Loops, tako da so za seboj pustili steklenico vode ali cigarete. V Dhrasani zavijem levo proti Shimli, saj ne želim prehitro pasti v "nižino" ampak želim še en dan porabiti za počasno "aklimatizacijo" na višje temperature, ki me čakajo. Vožnja po podeželskih cestah na približno 1500 m nad morjem in temperaturah okrog 25ºC je dokaj prijetna. Prometa je razmeroma malo v primerjavi, kako je bilo okoli Manalija. Prav zanima me, kako bo tu s prometom čez nekaj let, saj množično gradijo hotele in počitniške hiše. Po enem dnevu "hribovskega" podeželja prispem v Yamunanagar. Temperature v "nižinski" Indiji so se zopet povzpele na 42-45 ºC. Po dnevu "kuhanja" med vožnjo prispem v Bambaso, obmejno mesto z Nepalom. To je eno od treh mejnih prehodov, kjer je omogočen prehod tujcem z lastnimi prevoznimi sredstvi. Kmalu po prihodu v Nepal ugotovim, da je tukaj mogoče za "3 mm" boljše kot v Indiji. Tu mislim na temperature, infrastrukturo, voznike in ceste. Žal to slednje (ceste) že naslednji dan postanejo prava mora. Še preden "padem" v cestni kaos opravim nekaj vožen čez naravne rezervate. Zaradi nevarnost napadov divjih živali, predvsem tigrov, se je potrebno na vhodu prijaviti in voziti v skupini z drugimi domačini (motoristi in avtomobilisti). Na izhodu je treba oddati prijavni listič, da imajo nadzor ali smo vsi varno zapustili rezervat. Na relaciji ceste H01 Butwala – Bharatpur, proti Katmanduju, me pričaka cestno gradbišče. Na omenjeni trasi, dolgi približno 100 km, je vožnja nad 30km/h pravi luksuz. Ne razumem, da obnavljajo celotno razdaljo naenkrat in ne po odsekih. Že po nekaj kilometri postanem "mlinar" na motociklu, saj se izpod koles osebnih vozil in tovornjakov obilno kadi in vse to (prah) konča na motociklu in meni. Večkrat se moram ustaviti in z vodo sprati prah z vizirja na čeladi, saj skoraj ne vidim več na cesto. Kasno popoldne zapustim glavno cesto H01 ter H02 proti Katmanduju in zavijem na podeželsko gorsko cesto F120. Bilo je prelepo, da bi trajalo. Pripeljem do cestnega udora oz. plaza zaradi katerega je cesta zaprta. Kmalu se pripelje še nekaj domačih motoristov, ki se z delavci na bagrih in buldožerjih dogovorijo, da bodo naredili "stezo" po kateri bomo lahko nadaljevali našo pot proti Katmanduju. In res se čez pol ure že peljem proti mojemu današnjemu cilju. Na srečo v nesreči tik pred Katmanduju zapeljem v izredno močno nevihto. Namenoma nisem oblekel dežni kombinezon, pač Savinjčan, saj sem želel izkoristil zastonj pranje motocikla in moje motoristične opreme. Katmandu tu sem, lep in moker. Se nadaljuje, ko bom imel čas . ..

Kapo dol stari.....

Pa ja, itak da sm. Če bi mal po telefonu prebrskal, bi še najdu kako sliko skupi z njim. Tak da, jest sm uredu: všeč so mi stare in debele, najboljši avto je taljan in poslušam Murkota !

Študeram al si nej pregriznem vratno žilo,al se nej raj vržem med ljudožerske piranje,po radiju sm slišou t nou kumad od Damjana Murka Nežni dotik...ne,tega ne prenesm več...

.

Moj zadnji nesrečni padec s kolesom 1. julija letos pri Cerknu me ni odvrnil od vožnje s kolesom, zato sem se odločil, da si bom za naslednjo kolesarsko sezono kupil vse novo, ker je sedanje svoje že odslužilo, in naredil sem tudi predračun vsega kar imam namen kupiti, in pri tem ugotovil, da je cena vsega kar imam namen kupiti precej večja od tega, kar jaz fiinančno € zmorem. Zato danes objavljam tudi številko mojega bančnega računa BANKA UPANJA 1000 0100 0010 00011. Barvo novega kolesa in vse opreme sem izbral s pomočjo barve mojih las.

Peace and nice day Brothers & Sisters. Včeraj ob 16.40 je bilo na osončenem termometru na našem balkonu še vedno poletnih 48 stopinj. Jaz sem pa popoldne s pomočjo mojega velikega prjatla Googla pripravil fotografij mojega računalniško hardwarsko odraščanja z mojimi dosedanjimi računalniki. Mogoče sem kakšnega tudi izpustil (pozabil). Nisem pa pozabil, da sem po svoji prometni nesreči imel 3 prenosnike. Prvega sem dobil od moje drage in je kmalu "izdahnil", drugega mi je priskrbel hčerkin prijatelj in tudi ta ni zmogel "vseh mojih zahtev" , LENOVO ideopad 320 s katerim sedaj to objavljam, sem pa dobil od svoje hčerke, katera nima več časa za njegovo uporabo (2 otroka).

To se mi je zdela zanimiva fora....kaksno bi bilo stanje prvenstva brez sprint dirk: 1 Bagnaia - 218 (Current - 275) 2 Martin - 175 (Current - 270) 3 Bastianini - 161 (Current - 214) 4 Marquez - 134 (Current - 192) 5 Vinales - 88 (Current - 139) Franci je še vedno ta glavni, ko pride do nedelje...

Ni treba. Nalašč nisem naredil selfija, da ne bi bilo preveč smeha. Ampak ne bi bilo videti dosti drugače, kot na tej sliki... Kupujem le motorje, ki so mi vsaj približno prav. Žal je nabor takih zelo skromen...

Evo, sem bil danes na servisu pa so mi za krajšanje časa dali tole čudo za poskusit. Kaj naj rečem: Na kratko, če odmislim nekaj stvari, ki me motijo, je to super motor pa za en drek GS. Res lahkoten, dovolj poskočen in, za razliko od starega, kar sili v bolj razposajeno vožnjo. Je pa majhen, za GS standarde neudoben, menjalnik je klonk, klonk v vsako prestavo, neglede kako se trudiš, da bi prestavil lepo, kviki je še vedno za en drek, ko spustiš plin, če tudi zelo počasi, se zračnosti, ki se naberejo skozi prenos res čutijo, kar pri starem ni bilo tako izrazito, sploh ne pri novem motorju in mehanski zvoki iz agregata samega so nadležno in prav nič pomirjajoče glasni. Zna biti, da bo všeč marsikomu, ki bo odmislil predsodek, da je to GS (ker pravzaprav ni) in ki ima seveda dovolj denarja, da si ga bo kupil kar tako. Za se malo preganjat naokoli. Tistim, katerim pa je važno samo, da je GS in najnovejši model pa je tako ali tako vseeno, kakšen je. Glavno, da je najnovejši in da ima vso možno opremo. Da si pač najjači v gostilni.

Po nekaj dneh (delovnega) odmora v Chandigarhu sem zopet v sedlu. Odmor sem izkoristil za redni servis na motorju (olje, filtri, kontrola, ..), spletno izpolnjevanje obrazcev za pridobitev PK in IR viz za vrnitev domov, pranje oblačil. En dan pa sem "posvetil" celo driski, brez katere v Indiji pač ne gre. Cesta me vodi proti severu v zvezni državi Himačal Pradeš in Ladak. Od mesta Mandi proti mestu Manali je na cesti nemogoč strnjen promet. Očitno se "vsa Indija" seli v hribovje. V "dolini" so temperature okrog 43-45ºC zato ni čudno, da vse drvi v "hladovino". Počutim se, kot da vozim po Kranjski gori, Vršiču, Bovcu, Tolminu, itd. Skratka, množica turističnih krajev z raftingi, kanuji, ziplini, jadralnimi padalci ter "kafiči in burekarnicami" ob cesti. Še sreča, da vsaj temperatura z vsakim kilometrom postajala znosnejša. Se pač pozna, da se vozim že preko 2000 metrov nad morjem. Kmalu za predorom Atal (ali Rohtang) se promet nekoliko razredči. Na cesti prevladujejo tovornjaki, ki oskrbujejo mesto Leh oz. pokrajino Ladak. Pozno popoldne me (ves promet) zaustavi policijsko-vojaška kontrola v kraju Darcha. Razlog, sneg na cesti v nadaljevanju poti proti Lehu. Kasneje zvečer izvem za pravi razlog zaprtja ceste. Le-ta je izmenično zaprta med krajema Darcha in Sarchu. V spomladansko-poletnem času je na omenjenem odseku še toliko snega, da splužena "bob steza" ne omogoča dvosmernega prometa, predvsem tovornega. Zatorej je cesta en dan odprta v eno smer, naslednji dan pa v nasprotno. Naslednje jutro se odpravim na to "enosmerno" cesto. Kaj kmalu ugotovim, da je "enosmernost" precej upravičena. Ozke "bob steze" in uničeni deli ceste res ne omogočajo normalnega prometa. Cesta je iz kilometra v kilometer slabša. Nekajkrat je treba zapeljati čez manjše reke staljenega snega. Zato je priporočljivo omenjeni "enosmerni" del ceste prepeljati čimbolj zgodaj, ko taljenje snega še ni tako obilno. Na tem delu ceste se povzpnem na prelaze, ki so na višini med 4300 do 5000 metrov nad morjem. Pravi "trening" za tisto kar me še čaka. Za najvišji cestni prelaz na svetu, Umling La, je potrebno imeti dovolilnico, ki se dobi v mestu Leh. Sam nasedem indijskim motoristom, ki mi zatrjujejo, da le-te, kljub temu, da sem tujec, ne rabim. Zato še predno pridem pred mesto Leh zavijem na cesto, ki vodi proti mojemu cilju. Žal naslednji dan na policijski kontroli v kraju Mahe izvem, da brez dovolilnice ne morem nadaljevati proti Umling La prelazu. Torej brez obiska Leha ne bo šlo. Zato se obrnem in vozim proti prestolnici Ladaka. Na srečo je vsaj cesta solidna. Po prihodu v mesto poiščem prvo turistično agencijo, na katero naletim, saj dovolilnice izdajajo le-te (agencije). Po dveh urah ogledovanja Leha se vrnem v agencijo po dovolilnico. Naslednji dan se v Changthangu, kjer sem tudi prenočil, v obcestnem marketu (črni trg) oskrbim z bencinom (v dodatni rezervoar in kanister). V tem delu Ladaka je dobiti bencin (črpalke) manjši loto dobitek. Kasneje sem v kraju Nyoma naletel na najvišje ležečo črpalko na svetu (4200m). Brez dolivanja bencina sem nadaljeval v "moj hrib". Zanimivo, da bolj kot "rinem v hrib" lepša je asfaltirana cesta. Sicer ni široka, a je dobro vozna. O kakšnem snegu ne duha ne sluha. Tudi na cesti ni omembe vrednega prometa. Le tu in tam kakšen avtomobil ali motorist. Vsi so domačini (Indijci), le jaz izstopam kot "zunanji" turist. V zgodnjem popoldnevu prispem na Umling La. Cesta je bila zgrajena leta 2017. Sprva le za lokalno prebivalstvo, saj leži ta prelaz blizu kitajske meje. Kasneje so (smo) prelaz začeli "napadati" tudi ostali avto-moto-kolesarski turisti iz celega sveta. Glede višine in opozoril v zvezi s tem se lahko pohvalim, da nisem ime skoraj nobenih težav z redkim zrakom. Da sem imel nekoliko "globje" dihanje je pa pri nadmorski višini 5800m čisto normalna stvar. Sledi fotkanje na vrhu in potem počasi nazaj v "dolino". Narejena je še ena kljukica. Se nadaljuje, ko bom imel čas . ..

...mislim, da to paše v to temo in ne v kontra temo, kaj si ženske mislijo o moških.... namreč: Obstajata dve vrsti moških: JOŠKOFILI, ki obožujejo ženske z velikimi joški in JOŠKOFOBI, ki ne marajo žensk z majhnimi joški.

Nexx xwed3 carbon pro...prejšnja je šla prisilno v franže...pa sem moral nujno po novo.

odvoz Dinos v tej ceni?