Dvorana slavnih

Tavžent, ja tisoč (1000) kilometrov je padlo danes. Mojih 480, pa Skalarjevih vsaj 520. Me je Skalar dva ali tri dni nazaj določil, da ga kao vodim v Italijo ali Avstrijo. Ni polovičarstva pri nas..oboje, ali pa nič. Mal čez osmo zjutraj skozi moker in meglen Trbiž. Oblaki proti zahodu niso obetali, ampak se je do Tablje že razkadilo. Prvi cilj Passo del Cason di Lanza. Tisti, ki ga poznate veste, da je naš Vršič proti njemu avtocesta skozi Madžarsko. Naslednji cilj je bil Zoncolan. Spodnji del ceste iz vzhoda je še vedno noro uživaški. Od tam skozi tistih pet, šest klavstrofobičnih predorov na jezero Sauris in čez prelaz Sella di Rioda. Priznam, da sem falil cesto proti Monte Croce, zato sva pa morala čez Passo San Antonio. Prvič. In je super. No, pa še faleni Monte Croce. Ker je bilo ovinkov za danes (predvsem za moj EMŠO) več kot dovolj, sva jo čez Avstrijo ( Lienz, Spittal, Koren) mahnila domov. Jaz sem še ujel svetli del dneva, Skalar sigurno ne več. In še ugotovitev. Kitajskih 95 konjev je (mogoče) bolj iskrivih, kot 115 Italijanskih.

V dobro voljo me spravlja motosvet. Edini "socialni medij", ki ga imam. Tko kot sem včeraj prosil @Tedybear-a da me pelje mal po novih krajih(vrhunsko je bilo!!!), sem že velikokrat prosil koga drugega, ki sem ga spoznal na motosvetu... vseh ne bom našteval... se bom onregnil še ob @DAMI34, s katerim sva že nekajkrat "prespala" skupaj () in je tudi zelooo fajn vodič. Veliko sem vas uspel spoznat, koga bom pa še. Sami fajn ljudje. Upam, da nekoč k bom star, da še mene kak mladec pobara, naj ga peljem kam, kjer še ni bil. TNX vsem!

Super vodstvo s stani @Tedybear. Zlo dobra družba. Sproščeno vzdušje in nezahtevna vožnja. Hvala! VID_20240918_101000.mp4

Tezava na TETu Grcija/sekcija 2 ni ta da bi se zakopal v blatu, prebil karter na posebej nastavljenem kamnu za prebivanje karterjev ali po pomoti padel v prepad na tvoji desni. Ne, tezava na sekciji 2 je ta, da na treku ni marketa, gostilne, niti petrola. Tako me je moj zvesti Garmin odpeljal z zadnjimi hlapi goriva na pol urni izlet izven treka po vijugasti cesti do najbliznjega petrola. Slava mu 🤔

Mazanje verige na TETu. Se dobro da je Kove lahek kot peresce da ga drzi suha veja pokonci.

🐷

a k ti pa jst zatežim, pa moped prodaš! pfffff

9 let nazaj, je bil ful zmatran.

Morš bit mocan, samozavestn, trdn kt hrast, iznajdljiv, pogumn, inteligenten, neomajn in lep k svina pa gre.

Like za pogum, da z lahom in kitajcem tako daleč od doma

Ravno asfaltirajo most. Ko bo rešeno, se bo dalo normalno iti z enduro motorji. Zgoraj so malo večji kamni, ni za take, ki cincajo. Je pa običajno vedno zaprta, ker je nepomembna povezava in je ne urejajo. Teren je zelo nestabilen in ob večjih nalivih dostikrat odnese kakšen del ceste, tako da moraš vzeti v račun, da boš mogoče moral obrniti in porabil več časa za pot.

Tudi naš Bil je bil kdaj zmatran, dokler je še bil z nami.

Sej nista bla delc. Ti zvis bogu za hrbtom. Teb je 500km do ankarana in domow. Ma to je tvoj, lokalen, problem. 🤌 Se pravi mal mona.

Je res nekoliko dražja. 8.000 me je prišla nova predlani spomladi, ko sem jo pripeljal novo iz Avstrije. Rabljene se zdaj dobi v Italiji za 4.000€ dalje. Delajo jih od leta 2017. Če primerjaš s hard enduro 250 je še vedno cenejša, namen za mene, rekreativca je pa isti. Imel sem že tri Montese, eno 2t in dve 4t. Ta je prava varianta za vožnje, ki jih delam jaz. Ne trial, ampak vožnja po težjih (zame) terenih po gozdu. Ima 4,3l goriva, sedež, prostor pod sedežem kamor lahko dam orodje in še 2l goriva v plastenkah od Donata. Poraba je cca 1l/h. Je registriran in cestno legalen. Ima malo drugačno prestavno razmerje od tekmovalne trial Montese in malo daljši hod vilic. Teža 82kg pripravljena za vožnjo. KTM 250TPI prodajam, ker se odkar imam to praktično ne vozim več z njim.

ne pozab name...ne rabim mopeda v kombi...bom že prišel na štart. ps. vedno se rad družim z mladino

https://i.postimg.cc/X7pq5WhL/ezgif-4-277cd83610.gif

Bolje v troje, kot sam na ridah

tle maš tri

sam tale je 100% resnična

Ahahaha. Sej res. Mladen... Cakam da se kdo opogum pa proda cf 450, ce pa ne, pa januarja v akcijo, k te mam v mislih, pa doga66, da vaju pelem na blegoš na ocvirkovco! Ce pa ne na ocvirkovco, pa ni hudic, da 3 mejhne motorje damo v kombi pa na velebit...druh let...

Zanimivo. Julija je bila za odcepom za Lavardet še vedno tabla o zapori. Pred nekaj leti, še pred korono, sem se kljub znaku o zapor (rampa je bila dvignjena) spustil do serpentin in je bilo kar nekaj parkiranih avtov ob cesti, čeprav je bilo precej razrito in ni bilo videti, da bo tu še kdaj povezava ampak le dostop kmetov do parcel. Sem pa šel, mislim da, lani (ali je bilo predlani? čas hitro beži...) pogledat iz spodnje strani, iz Campolonga, in je bila cesta do podrtega mostu na novo urejena, zelo razširjena in mi je delovalo, kot da imajo namen urediti tudi most in znova vzpostaviti povezavo. Ali kdo kaj ve o tem?

Kako se sproba zračnost križa je napisano v vsakem priročniku za uporabo motocikla. Včasih se niti ne čuti pri nihanju krakov, ampak pri neobremenjenem prednjem kolesu (kolo v zraku), ko počasi obračaš krmilo levo desno. Čutijo se rahli preskoki ali neenakomeren upor. Okoli križa je kar nekaj dela. Ker je motor verjetno že kar v letih in če ležaji še niso bili menjani, bi se splačalo jih zamenjat. Demontaža p. kolesa, blatnika. Izvlečeš krake vilic, odstraniš krmilo, odviješ sredinsko matico in odstraniš zgornji del križa. Sledi odvijanje sredinske matice, ki drži skupaj ležaje sredine. Zamenjaš ležaje in sestaviš. Pazi na vrstni red kosov, podložk in momente zatezanja.

Tole samo avto.nes spuca…Kove mors kupt.

Tudi letos bo v Idriji in njeni okolici, "cvililo, škripalo in tudi pokalo". Rally Idrija 09.11.2024 - 11.11.2024 Idrijski favorit Rok Turk.

torej sta srečala šoferje na Kove?

. ... sej za laha je baje tud možno dobiti "paket asistence" ... ne vem pa, če ga dajo tud za kitajca

. .... "Burgertranzit" ... bilo je ""WOW"

Tale TET Grcija je pa mojga kinderjajck kitajca ze cisto razjebal…..

Pozdrav. Jaz sem se pa danes koncno prikljucil na grški TET. Vreme mi sluzi dobro, Kove tudi.

Enkrat bo moj, ne vem pa še kateri model, uživaj

Kaj ti ni jasno? Gs je nateg za naivneze brez domislije. Mors mal nadmudrit cel svet. Bit pametnejsi od raje.

Majhna sprememba, da se bo vedelo, da je to Roberto.

Žena mu je prebrala.🤣

Si šel v kontra smer kot ostali 😅 Kar je v bistvu dobro, saj smo mi imeli za domov 20km stoječe kolone 🫣 Prvo na zbor, edina slika 😁 potem na WHOC (počasi se daleč pride) VID_20240915_152255.mp4 in nazadnje še na airshow VID_20240915_164156.mp4 VID_20240915_165200.mp4 VID_20240915_165837.mp4 VID_20240915_171447.mp4 VID_20240915_172333.mp4 VID_20240915_172203.mp4 15 stopinj, dež, ampak e5+ tako fajn greje, da je vedno toplo 😬

Super popolne za vožnjo. Ker vas ni bilo ne na Predelu, ne v Bovcu, ne pri Nebesih in na Kolovratu. Ne v Wajdušni, ne na Colu, in ne na Vrhniki. Je pa bil en K1600 in pa Skalar med Ljubljano in Mednim. Majke mi ....danes na 320 km srečal cca 5 motoristov.

O Katmanduju sem pogosto slišal v rani mladosti, ko so naši (takrat še jugoslovanski) alpinisti osvajali najvišje vrhove sveta. Naslednji spomini na Katmandu so vezani na "hipijizem". Ena od lokacij (poleg Istanbula, Teherana, Kabula, Lahoreja, Delhija, Goe), ki so jih hipiji v 60-70-80. letih obiskovali je bil tudi Katmandu. Sam sem bil takrat še "mlekopivec". Imel pa sem dolge lase, nosil doma, v loncu barvane majice (prevezanih z vrvjo) in seveda doma narejene kavbojke. Le-te so bile zgoraj tako tesne, tam okoli "moškosti", da bi z lahkoto postal sopran pevec. Spodaj pa so bile tako široke, da bi me na komunalnem podjetju z lahkoto zaposlili kot pometača. Ob prej naštetem je to bil ves moj prispevek k "hipijizmu". Moj namen obiska Katmanduja ni bil vezan le na pridobivanje pakistanske vize za vrnitev, ampak obisk znamenite hipijevske ulice Freak Street, ki se nahaja južno od znamenitega trga Durbar z mnogimi templji. Ena glavnih atrakcij, ki je privabljala "turiste" na Freak Street, so bile vladne trgovine s hašišem. Po kronanju mladega kralja Birendre leta 1972, je vlada začela "čistiti" ulice Katmanduja. Hipije so v naslednjih letih polovili in deportirali v Indijo. V skladu z direktivo ameriške vlade je bila proizvodnja in prodaja konoplje nezakonita, številni liki Freak Streeta pa so bili aretirani in obsojeni na zaporno kazen. Po nasvetu lastnice hostla, kjer sem bival, se do trga Dunbar zgodaj dopoldne zapeljem z moto taxijem. Kot bi vedela, da sem Savinjčan (poceni vožnja!). Po prihodu na Durbar trg se najprej zapodim pogledati "moj cilj" – Freak Street. Kot sem pričakoval, od hipijevskega "blišča" ni ostalo nič. Množica trgovinic in gostinskih obratov, ki so jih začeli šele odpirati, niso niti bleda senca nekdanjega dogajanja tukaj. Žal, je pač preteklo 50 let in več, ko je tu še bilo "življenje". Trg Durbar se nahaja v središču glavnega mesta Nepala, je kulturna, zgodovinska in arhitekturna znamenitost, ki sedaj privablja obiskovalce z vsega sveta. Trg, znan tudi kot Hanuman Dhoka ali Basantapur Durbar Square, je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, bogat s kulturnim, zgodovinskim in arhitekturnim pomenom. V središču trga stoji tempelj žive boginje, znan tudi kot Kumari Ghar. Bližnja palača Hanuman Dhoka je veličastna kraljeva palača iz 17. stoletja, ki zdaj služi kot muzej in ponuja vpogled v nepalsko kraljevo zgodovino. Stara kraljeva palača, znana tudi kot Basantapur Durbar, je sestavljena iz dvorišč in templjev, ki so nekoč pripadali nepalski kraljevi družini. Na trgu stoji mnogo hindujskih (večinska vera v Nepalu) templjev kot so: Kasthamandap, Taleju, Maru, itd. Nekateri od teh so bili delno ali v celoti porušeni v katastrofalnem potresu leta 2015. Sedaj je večino njih že obnovljenih. Po večurnem ogledovanju templjev, ljudi in utripa na trgu se odločim, da se peš vrnem v cca. 5 km oddaljen hostel. Naslednji dan grem na pakistansko ambasado po vizo in popoldne zopet naložim prtljago na motor za odhod iz nekoč "hipijevskega" Katmanduja. Naslednje jutro zapustim Katmandu po cesti H02, misleč, da bo cesta kolikor toliko "vozna". Žal sem se zopet zmotil. Vozim kilometre in kilometre po "gradbišču" z neštetimi tovornjaki in avtobusi. Na enem odseku ceste, kjer nastane zastoj me avtobusni šofer preprosto "odrine" v obcestni jarek. Na srečo ostanem na kolesih, a še preden se vrnem na cesto je avtobus že v daljavi in tako "spolno občevanje" voznikove matere odpade. Zaradi razočaranja nad nepalskimi gradbišči – beri cest – nisem šel v smeri Everesta, katerega sem želel videti s sprejemljive razdalje. Do tja (Everesta) pač ne vodijo ceste. Zatorej sem se odločil, da grem proti jugu oz. Indiji. Še zadnjič prespim na nepalskih tleh v mestu Simara. Naslednji dan pa zopet spoznam blišč in bedo "Indije Koromandije".

Da ti pomagam: Premalo sexa kvari vid!!!