Dvorana slavnih

... al pa takole podmažeš...

https://www.facebook.com/share/v/R36YkAMbedmtgFKP/

evo sem šel preverit, ni znaka za prepoved

Za na pot obstajajo spreji žepnih dimenzij, ki se polnijo z večje doze. Zadoščajo za 3-5x mazanje.

Ne vem kako sta uspela iz Avsrije na jadranko pridrajsat s temi kinderjajčki? Prava avanturista...

Načeloma ne dofilam. Pa ne vozim nad 140 na AC... RAID karkasa je po trdoti nekoliko tršja od STR. v dvoje pa vedno vsaj 2,5bar. 🙂 Lp,

KOVE 450R slečena različica modela 450rr..4 valjnik z 70 konjički, 160kg mase s polno posodo goriva.

Ninja za @mausa

nič..

lahko se ustaviš na pumpi pa mal dofilaš, lahko pa tut ne. Namreč sama konstrukcija (odvisno od modela, recimo STR je bolj mehka od E07+, dunlopa pa nisem vozil) je dovolj trda, da prenese vožnjo po asfaltu. Zaradi tistih nekaj kmjev, je pa tudi ne bo kar požrlo.

4.10 pol pa lahko probavas na polno 😆

Zdej ko je še dost profila imam 1,9-2.0 bar, sem jo spustil na 1,7 bar pa ni bilo dosti več oprijema. Oprijema ga pa kar ne zmanjka, guma res dobr funkcionira. Ker pa precej vozim po kamnih, se 2.0 zame čist dobr obnese. Sem pa res bolj lažje kategorije po teži. 😁 Lp

Ne poznam okoliščin nesreče, ki se je zgodila med Bistrico in Konjicami. Ampak po vsem bravurah kolegov motoristov, ki sem jih videl na včerajšnjem nedeljskem izletu je čudno, da ni nesreč še bistveno več. Vožnja po sredini in čez ob prometu v nasprotni smeri (tudi kar cela čredica pa se nikomur ni zdelo vredno umakniti na svojo stran), do pozdravljanja za ceno trka ali padca, do odločitve o postanku v gostilni čez cesto v zadnjem momentu brez žmiguca in brez, da bi opazovali kaj se dogaja za njimi do... In ko potem dodaš še kup italijanskih penzionistov, ki so prišli na kosilo v Slovenijo in ne pogledajo ne levo ne desno, ko se vključujejo v promet je res pravi čudež, da ni črna kronika daljša...

Mala učka Brseč

Kar vem ja, je legalna, nikjer nisem videl prepovedi. kKar se spomnim so konji res tam nekje blizu prelaza Bodaj. Sicer pa se po planoti pasejo tudi ovčke, nekaj je kolesarjev, ki se matrajo v hrib, občasno pa je pot tudi malo spodjedena od dežja. Previdnost v dolino ni odveč.

Ne da se mi iskati, je to legalna pot, glede na to da gre za NP? Malo bolj desno od te poti je nekoč konj skočil predme, šlo je za las. Še zdaj imam strah 😂 😂 Kolena so se tako tresla, da ni šlo ne naprej ne nazaj 😂 Malo je treba paziti, ker je na drugem bregu ranč in so večkrat prosti...

nič. Če maš oiler lahko mal z oljem spereš, povečaš doziranje, če maš sprej (za offroad) samo redno mažeš. Ko prideš domov jo očistiš. (al pa tut ne)

.. kardan ti je edina rešitev....

Jaz imam s sabo manjšo posodico z oljem, pa nakapljam ko se spomnim. Nekoč sem imel še čopič, pa sem ga že zdavnaj izgubil. Itak mi je delal svinjarijo. Pred tem sem imel scotoiler pa je nehal delat ko se je vse zamašilo. Pol sem mel uno zadevo na balanci, k jo obračaš, pa je vse odpadlo. Itd. Spreji so preveliki. Če cepam km-je dan za dnem motorja ne čistim, saj tud jaz mam drug režim higiene kot doma :))

Koncno en normalen komentar,ne pa sam nabijanje od tistih ki imajo prekratke noge ali pa premalo denarja, ali pa oboje.😁

RIbnčan majo elektrode za les švasAT

Moje mnenje je (potem ko sem pogledal cel jutup na to tematiko), da je glavni namen spreja zaščita proti kroziji. Torej, če maš o ring al pa x ring al kakšen drug ring na verigi, potem je glavno mazilo itak za to gumico, v notranjosti. Jz na daljše izlete ne jemljem nič za verigo. Ko sem doma in motor stoji, jo po pranju motorja očistim s cleanerjem in potem ko je se posuši, našpricam. Mogoče je na potovanju bolj problem dež pa prečkanje potočkov, kot pa prah.

da, dimnik je tokrat bolj na nivoju, se vidi, da TEŠ zapirajo

vizualno zaradi bokserja ne moreš narediti lepega motorja, tako da tole kar so sedaj naredili mu kar paše

Patronažna sestra je kakor ponavadi prišla k meni ob 11.30, ocenila mojo odrgnino na mojem desnen ramenu katera se lepo celi , nalepila nov flajštr in zopet bo prišla v četrek. V soboto sem z biciklom prevozil 60 km, včeraj 50, in danes jih je bilo na vrsti 40.

. ... boljš dve ure na malci pr Vikiju viset, kt osem ur delat

Mene pa je še bolj, kot komentatorja motil režiser. Za prvimi se jih je 4 ali 5 vozilo na kupu, mi pa smo morali celo dirko zijat Ducatije tudi, ko so bili po več kot sekundo narazen... Kot da drugi sploh ne dirkajo.

Feratanje v Martuljku. Zdravje se vrača. 😀

Problem je ta točka na spodnji sliki. Najlažje se je znebiš s popolnim resetom naprave, ki napravo postavi v tovarniške nastavitve in pobriše vse vnose v napravo. Preden ponastaviš si skopiraj priljubljene, shranjene GPX. https://www.zumouserforums.co.uk/viewtopic.php?p=22229#p22229 https://www.zumouserforums.co.uk/viewtopic.php?t=2599

V soboto en krogc,kamnk,železna kapla,do fakrja pa še do luisa,nazaj pa čez ljubelj,pa dam na pšanca...

No vidim, da ste vsi nekaj po hostah fural...tudi jaz se končno malo spravil na makadam in moram rečt, da sem bil happy ko radio, nobene gužve , vonj po smrekovini itd.itd. Krenil od doma preko Škofljice, Iga, Borovnice do Verda in potem smer Begunje pri Cerknici, postojanka za pišanje dokler nisem slišal nekih čudnih zvokov, no polulal sem se že tako, da gas pa naprej, lepa cesta, ko je popustil prvi krč (bo treba še nekaj žgancev pojest so včasih rekli oz. še kar nekaj makadama prevozit) je bil pravi užitek. Naslednja postaja pri mamki božji, čik pauza, pa popit malo "naravne" hribske vode naprej do Begunj pri Cerknici, malo na "šverc" mimo jezera, preko Gorenjega jezera na Bloško jezero, kjer je bila pavza pri medvedu k na vodi smuča in enmu, ki še zdaj ni ujel nobene ribe, nato pa preko Velkih lašč, Rašce, Ponikev, levo do Taborske jame in domov. U glavnem čista uživancija, pa notranjska je taku lepa, če malu skreneš s poti

Utopična... https://www.facebook.com/reel/887802176611100

Ne, z my 2025 bodo imeli bilj cestno orientirani modeli V4, V4 S and V4 Pikes Peak, model Rally pa ne.

Je res nekoliko dražja. 8.000 me je prišla nova predlani spomladi, ko sem jo pripeljal novo iz Avstrije. Rabljene se zdaj dobi v Italiji za 4.000€ dalje. Delajo jih od leta 2017. Če primerjaš s hard enduro 250 je še vedno cenejša, namen za mene, rekreativca je pa isti. Imel sem že tri Montese, eno 2t in dve 4t. Ta je prava varianta za vožnje, ki jih delam jaz. Ne trial, ampak vožnja po težjih (zame) terenih po gozdu. Ima 4,3l goriva, sedež, prostor pod sedežem kamor lahko dam orodje in še 2l goriva v plastenkah od Donata. Poraba je cca 1l/h. Je registriran in cestno legalen. Ima malo drugačno prestavno razmerje od tekmovalne trial Montese in malo daljši hod vilic. Teža 82kg pripravljena za vožnjo. KTM 250TPI prodajam, ker se odkar imam to praktično ne vozim več z njim.

Po nekaj dneh (delovnega) odmora v Chandigarhu sem zopet v sedlu. Odmor sem izkoristil za redni servis na motorju (olje, filtri, kontrola, ..), spletno izpolnjevanje obrazcev za pridobitev PK in IR viz za vrnitev domov, pranje oblačil. En dan pa sem "posvetil" celo driski, brez katere v Indiji pač ne gre. Cesta me vodi proti severu v zvezni državi Himačal Pradeš in Ladak. Od mesta Mandi proti mestu Manali je na cesti nemogoč strnjen promet. Očitno se "vsa Indija" seli v hribovje. V "dolini" so temperature okrog 43-45ºC zato ni čudno, da vse drvi v "hladovino". Počutim se, kot da vozim po Kranjski gori, Vršiču, Bovcu, Tolminu, itd. Skratka, množica turističnih krajev z raftingi, kanuji, ziplini, jadralnimi padalci ter "kafiči in burekarnicami" ob cesti. Še sreča, da vsaj temperatura z vsakim kilometrom postajala znosnejša. Se pač pozna, da se vozim že preko 2000 metrov nad morjem. Kmalu za predorom Atal (ali Rohtang) se promet nekoliko razredči. Na cesti prevladujejo tovornjaki, ki oskrbujejo mesto Leh oz. pokrajino Ladak. Pozno popoldne me (ves promet) zaustavi policijsko-vojaška kontrola v kraju Darcha. Razlog, sneg na cesti v nadaljevanju poti proti Lehu. Kasneje zvečer izvem za pravi razlog zaprtja ceste. Le-ta je izmenično zaprta med krajema Darcha in Sarchu. V spomladansko-poletnem času je na omenjenem odseku še toliko snega, da splužena "bob steza" ne omogoča dvosmernega prometa, predvsem tovornega. Zatorej je cesta en dan odprta v eno smer, naslednji dan pa v nasprotno. Naslednje jutro se odpravim na to "enosmerno" cesto. Kaj kmalu ugotovim, da je "enosmernost" precej upravičena. Ozke "bob steze" in uničeni deli ceste res ne omogočajo normalnega prometa. Cesta je iz kilometra v kilometer slabša. Nekajkrat je treba zapeljati čez manjše reke staljenega snega. Zato je priporočljivo omenjeni "enosmerni" del ceste prepeljati čimbolj zgodaj, ko taljenje snega še ni tako obilno. Na tem delu ceste se povzpnem na prelaze, ki so na višini med 4300 do 5000 metrov nad morjem. Pravi "trening" za tisto kar me še čaka. Za najvišji cestni prelaz na svetu, Umling La, je potrebno imeti dovolilnico, ki se dobi v mestu Leh. Sam nasedem indijskim motoristom, ki mi zatrjujejo, da le-te, kljub temu, da sem tujec, ne rabim. Zato še predno pridem pred mesto Leh zavijem na cesto, ki vodi proti mojemu cilju. Žal naslednji dan na policijski kontroli v kraju Mahe izvem, da brez dovolilnice ne morem nadaljevati proti Umling La prelazu. Torej brez obiska Leha ne bo šlo. Zato se obrnem in vozim proti prestolnici Ladaka. Na srečo je vsaj cesta solidna. Po prihodu v mesto poiščem prvo turistično agencijo, na katero naletim, saj dovolilnice izdajajo le-te (agencije). Po dveh urah ogledovanja Leha se vrnem v agencijo po dovolilnico. Naslednji dan se v Changthangu, kjer sem tudi prenočil, v obcestnem marketu (črni trg) oskrbim z bencinom (v dodatni rezervoar in kanister). V tem delu Ladaka je dobiti bencin (črpalke) manjši loto dobitek. Kasneje sem v kraju Nyoma naletel na najvišje ležečo črpalko na svetu (4200m). Brez dolivanja bencina sem nadaljeval v "moj hrib". Zanimivo, da bolj kot "rinem v hrib" lepša je asfaltirana cesta. Sicer ni široka, a je dobro vozna. O kakšnem snegu ne duha ne sluha. Tudi na cesti ni omembe vrednega prometa. Le tu in tam kakšen avtomobil ali motorist. Vsi so domačini (Indijci), le jaz izstopam kot "zunanji" turist. V zgodnjem popoldnevu prispem na Umling La. Cesta je bila zgrajena leta 2017. Sprva le za lokalno prebivalstvo, saj leži ta prelaz blizu kitajske meje. Kasneje so (smo) prelaz začeli "napadati" tudi ostali avto-moto-kolesarski turisti iz celega sveta. Glede višine in opozoril v zvezi s tem se lahko pohvalim, da nisem ime skoraj nobenih težav z redkim zrakom. Da sem imel nekoliko "globje" dihanje je pa pri nadmorski višini 5800m čisto normalna stvar. Sledi fotkanje na vrhu in potem počasi nazaj v "dolino". Narejena je še ena kljukica. Se nadaljuje, ko bom imel čas . ..

Žal je jadranka v soboto spet jemala svoj davek...