Dvorana slavnih

Četrtek 30. januar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/3XzdsczeKVFXrZ4EA Danes naključna izbira ceste iz mesta Phayao v Nan. Že na Google maps-u je bilo videti, da zna biti del odseka te ceste zelo zanimiv. Res je bilo tako. Cesta, ki bi jo lahko prevozil kar nekajkrat gor in dol zapored. Nekaj naključnih postankov s čudovitimi razgledi, uživanjem na soncu in dveh kolesih. Tak je bil današnji dan v grobem opisu. Zjutraj nas je bilo kar nekaj v vrsti za štart. Nekje po poti. Okraski in detajli so skrbno izdelani. prav grdo me gleda unle "zločko" Ob poti zagledava tablo za Phu Langka Forest Park. Pa pejva... opuščena hišica ob poti... Na vrhu sva obrnila, saj bi se morala naprej odpraviti peš. Do vrha je še kar lep kos poti peš... Po poti v nazaj v dolino, je kar nekaj nasadov cvetja. In domačini v gozdu nabirajo material za izdelavo metel. Postanek na zanimivi lokaciji. Cesta 1148. Razgled v dolino je čaroben. Seveda se razgledava okrog in okrog. Najlepši razgled pa kar izza šanka... Ker se nama ne mudi, ... si privoščiva jeno kafe. Bogati zbirki motorističnih nalepk, ... Dodava še eno. Ob odhodu se zapletm v pogovor z Malezijskim motoristom. Vozi tudi pri nas znan model motocikla, seveda me zanima kako se obnese? Takole je odgovoril... @SuNa pa medtem opazuje ženice pri vezenju. Cesta 1148 je res neverjetna. Če bi le lahko videli najine nasmeške pod čelado! Najraje bi obrnila in ponovila ta odsek! Ena za "rossifane" Zaustaviva se v senci in mal poguglava KAM? U banane al pa v Papajo Ko prispeva v Nan greva na potep po mestu, da se malo razgledava. Prva postojanka pri Wat Si Phan Ton tempelj. Lepo izrezljan prenec dolgega čolna. Tempelj ves v zlatu. Nori so na zlato barvo... Podrobnosti so dodelane, da komaj vrjameš. Poklon mojstrom, ki so ga izdelovali. Hja pa dejmo še kako za povišanje cukra Za lažje preračunavanje cen: 1€ je cca. 35 bahtov. Mamljive sladice. Grozdje ni poceni... Je pa ananas. Al pa Pitaja... Prleške mandarince na steroidih Korenje tud... Losos kot losos... mmmm, rdeče meso telo ga potrebuje... Riba pa kot riba. Raki, takšni in drugačni, skratka vse po evropskih normah. Mal drugač kot klasične tržnice tukaj. EEEE, tole me pa zanima... Tule pa bjžmo hitro naprej...

Sreda 29. januar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/SK6QKf9DWTPSNuST8 Zjutraj se zbudiva ob zvokih radia na Valu 202. Ob zajtrku poslušava nočni program (šest ur časovne razlike) in spakirava najine stvari. Pakiranje je postalo že rutina in ni težav, če imaš sistem zlaganja dodelan. Tudi današnji dan posvetiva predvsem ogledom in ne toliko vožnji. Več v slikah, ki sledijo. Zapuščava Chiangsaen... Prvi postanek danes. Long Neck Karen Village. @SuNa nimam tako dolgega vratu. Mogočni bambusi. Zelo skromna bivališča prebivalcev vasi Karen. Po pravici povedano, nama je bilo kar malo žal, da sva vas obiskala ... delovala nama je kot rezervat, ki ga hodimo obiskovat tujci. Gospa mi je povedala, da ima moj vratni okras le kilogram, njem pa tri. Z ročnimi izdelki, ki jih prodajo, si (upam) privoščijo vsakodnevne dobrine. Vsaka od hiš ima enake izdelke naprodaj. Marljive ženske ročno tkejo tkanino za svoje izdelke. Na ročnih statvah ustvarjajo neverjetne vzorce. Tudi rezbarij iz lesa in okraskov iz kovine ne manjka. Sva pa v vasici srečala štiri Slovence. Pot do vasi je enaka kot celotno področje vasi. Vasico sva zapustila z zelo mešanimi občutki... Vmes sva šla preveriti kvaliteto kavčuka. Poltovornjački so naloženi do zadnje luknje. Spet mogočen slavolok. V ozadju znameniti beli tempelj Wat Rong Khun. Turistov kot listja in trave... Zasnoval in zgradil ga je Chalermchai Kositpipat, nacionalni umetnk. Za kaj več pa povprašajte Google. Mi2 sva se raje pobrala naprej... Popoldanski sprehod po mestu Phayao in ob jezeru poleg katerega mesto leži... Še sreča, da so krapi in ne piranje! Zelo lepo oskrbovana sprehajalna steza ... Pho Khun Ngam Muang spomenik. Velikanski listi lokvanjev. Tudi manjši so na ogled. Sprehod končan. Počasi proti "domu"...

Pa ni treba da ste vsi zaljubljeni dons......na 1 novembra tut niso vsi mrtvi.....

Včasi so to že imeli...

Ovo bjelo govno.....

Petek 31. januar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/WLN6Vzt5CGUH126E8 V mestu Nan ostaneva še en dan. Brez dodatne prtljage se je še lažje zapeljati. V plan sva si zadala prevoziti nekaj okoliških cest, po izgledu na zemljevidu naj bi bile motoristom zanimive. Pa da vidimo, če je temu res tako. Jutranji štart, tokrat brez dodatnega pakiranja. Že na začetku se nama ponudijo krasne ceste. Gradnja domov je tu nekoliko drugačna. Takšnala vikendica bi pa tudi prinas sedla... Pokrajina pa naju pušča brez besed. Razgledi so res čudoviti. Zapeljeva se skozi Doi Phu Kha nacionalni park. Znan je po številnih razglednih točkah. Vmes imava kar nekaj postankov. Zanimivo bi bilo prenočiti v takšni koči sredi ničesar v parku na višini 1715nm. Nedaleč stran sicer restavracija in kavarna... z razgledom. Nadaljujeva po ovinkasti cesti. Malo navkreber in zopet navzdol. Cesta kot "vlakec smrti" Roller Coaster pravi @SuNa. Ju3 preveriva, če naju je ujel v objektiv. Midva sva njega. Bo Kluea je okrožje v provinci Nan. Nahaja se približno 80 kilometrov od mesta Nan in slovi po proizvodnji gorske soli. Vasica v kateri je slani vodnjak. Cela vas se ukvarja s pridobivanjem soli. Spet zelo turistično. Naletiva ravno na val turistov zato malo počakava, da se nabašejo v minibuse in odbrzijo naprej... Par minut prej je bila tule prava gužva. Danes vaščani še vedno tradicionalno kuhajo sol. Z zajemanjem slane vode iz tega vodnjaka... kuhanjem slanice 4 do 5 ur. Slanica vre v teh posodah, da izhlapi do suhega... nato jo preložijo v košare, kjer se nad ognjem dodatno suši ... ... in izhlapi odvečna voda. Sol ostane trda, nato jo zdrobijo... Potem pa pride na vrsto Krpan s kobilico. Ali pa turisti... Ponudba na stojnicah za vse okuse... Še sprehod po vasici. Nekaj ribjega podmladka se pa lesketa v tem potočku. Poštni nabiralnik sva našla, a kaj ko nikjer do sedaj nisva naletela na razglednice. Ta most je že moderniziran. Bambus ima pritrjen z vijaki. Seveda sva se podala na drugo stran... Te lesenjače pa izgledajo še zelo prvinsko zgrajene. Niso le v turistične namene. Še vedno izgledajo naseljene. Tudi tu sol. Sol dodatno sušijo tudi na soncu. Celotna vas sodeluje v procesu pridobivanja soli in privabljanju turistov. Fast Food... Da ne omagaš med hojo po vasici, si lahko na stojnicah privoščiš prigrizke. Še enkrat Fast Service. Držalo je do konca najine poti... Po ogledu vasice in okrepčilu, kreneva naprej. Tukaj bi z lahkoto preživela kakšno noč. V takšni še lažje. Res so zanimive te hiške. Da o cestah ne izgubljam besed. Zanimivo, speljane so po robu vrhov, namesto po dolini ob potokih ali rekah. Ki nama postrežejo z neverjetnimi razgledi. Koruza pa nasajena na strmih pobočjih namesto v ravnini kot pri nas. Čeprav imava na momente občutek, da se voziva čez mogočno džunglo. Kot indijansko poletje pri nas, pozno jeseni. Polno listja na cestišču. Edine opice, ki sva jih doslej srečala na poti. Handa Monkey - retro motocikli. Cesta 1081 je res raj za motoriste. Preimenovali so jo v cesto 3 zaradi oblike ovinkov, ki spominjajo na številko 3. Tudi nadaljevanje ceste proti domu je bilo eno samo uživanje v ovinkih... V krožnem po levi? Uf, to nama je pa še vedno malo čudno. In končala za danes. Prijetnih +200 km se je nabralo.

Še ena krasna slika od Maradone 😍

Še dve lepi fotografiji našeg Bila in Pike iz Logatca, leta 2.006, meseca avgusta, otok Lošinj, Mali Lošinj, avtokamp Čikat, morje ...

Lutke so že naredili, še kroje morajo popravit. Če smo že pri prilagajanju modne industrije trebuščkom, kdaj bodo pa moto tovarne tank pri motorju prilagodili....

Zopet se mi je nekaj zdelo in zopet se nisem zmotil: disk D / slike / Bloke / datum neznan / še eno druženje Pike in Bila, najbrž vključeno v Idrijsko / Logaški piknik ?

Torek 28. januar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/v8KLuyYL5kv32ZpA9 Današnji krogec znaša komaj nekaj več kot sto kilometrov. Dan ni bil toliko namenjen vožnji, ampak ogledu nekaterih točk, ki sva si jih zadala, da jih obiščeva, ko bova tukaj. Pa naj govorijo slike... S5 žeja... Vreme sodeluje z nama, končno se je spet malo ogrelo... Vidijo se sence kar pomeni, da bo napoved le držala... Riževo polje nudi hrano mnogim pticam. Pot naju vodi višje in višje. Narava in ceste 👍 Bo naš domači benjamin kdaj tolikšen? Kam jo bova mahnila? Srečava malezijskega motorista. Tudi on je izbral podobno pot. Še kar se vzpenjava. Parkirava motorje in greva do razgledne točke. Obmejni vojak se ne pusti dosti motiti, Tu sva najbližje meji z Mjanmarom. Seveda obvezna skupna fotografija. Kosmati obmejni čuvaj. Vojska ima tu zelo lepo urejeno razgledno točko namenjeno turistom tik ob meji. Prebudi se otroška plat. Pogled proti Mjanmaru. Okopi, kot da bi se šli vojno. Prav poziral mi je. Ovinkasta cesta naju vodi naprej. Med plantažami kave. Sveži plodovi kave. Znotraj ovoja se skriva nam znano zrno. Tale je pa že zrela. Oluščena zrna.. Takole pa prečiščena potem sušijo na soncu. Na koncu pa spražena pakirajo. Vendar je tole proizvodnja bolj za turiste kot veleprodajo. Še sprehod po vasici. Tudi za zabaco so skrbeli "ringlšpil". In še slovo od prijetne gorske vasice. Podava se naprej v dolino... Ponujajo se veličastni pogledi.. Neka čudna šopasta trava? Ne, nasad ananasa. Res je bolj majhna, a tile listi so ogrooomni! Korenine se oklepajo tal. Ustavila sva se za ogled znane jame Tham Luang. Znana je žal po reševalni akciji. Poleti leta 2018 so uspešno rešili 12 tajskih dečkov in njihovega trenerja. V ozadju oprema, katero so uporabljali pri reševalni akciji. Kmalu zatem, ko so vstopili v jamo, so se začele močne padavine. Poplavile so jamski sistem. In jim onemogočile pot proti izhodu. Prizadevanja, da bi našli skupino, so ovirali naraščajoča gladina vode in močni tokovi. Tale del na sliki je bil popolnoma zalit z vodo. Britanska potapljača sta jih prva dosegla cca. 4 kilometre od ustja jame. Temu reševanju je namenjena tudi tematska steza, ki prikazuje kako je reševanje potekalo. Pred vhodom v park kjer se nahaja jama. Mae Sai Border Checkpoint. Znana turistična točka, ki je obenem zapisana kot najbolj severna točka (kar ni čisto res) Parkirava v bližini in se peš odpraviva... Do obeležja, ki stoji na meji zraven mejnega prehoda. Seveda ne manjka stražarja, ki pa ga mi turisti ravno ne zanimano... Še so vidni sledovi močnih poplav. (vreče s peskom) Glede na to, da je mesto zelo turistično ne manjkajo raznorazne "Đinđe minđe" Res da so redki so pa tudi takšni lepotci prisotni na cestah... Namen sva imela obiskati še kuharski tečaj. Pa so kuhinjo pred pol ure že zaprli... Pa ena za sponin... Al pa dve... Podava se naprej do znamenitega zlatega trikotnika. Ob cesti prodajajo sveže jagode. Območje zlatega trikotnika se nahaja v provinci Chiang Rai na severu Tajske. Veličasten zlati Buda. Nori so na zlato barvo...Vedno pa ni samo barva je tudi pravo zlato. Mogočni kipi v okolici Bude. Kar nekam majhen se počutiš ob takšnem velikanu... "Happy Buddha". Ob pravi sončni svetlobi so kipi še bolj mogočni. Melodija zvonov. Welcome to AEC (ASEAN Economic Community) Golden triangle Tromeja. Tajski del zlatega trikotnika privablja turiste v majhno mesto Sop Ruak, ki velja za središče trikotnika. Pogled na Laos in Mjanmar v ozadju. Kar precej motoristov se nas je nabralo na kupu Popotnik, Mazlan Mopit ki ga že nekaj časa spremljava na FB. Kako je svet majhen in poln naključij! Jeseni ga je zima pregnala v tople kraje. Spomladi se vrne v Evropo. Sva dogovorjena da se zopet srečamo. Van Pak Len Laos v ozadju. Takojpo tejle fotografiji opazim, da se kovček nekam čudno ziblje. Odpadla sta dva vijaka na nosilcu. Nič akcija, iskanje vijakov, ki jih kar hitro najdem pri lokalnem mojstru. Ja tud šraufal smo... Mal drame pa mora bit

Jaz uporabljam za lepljenje podplatov ali krpanje lukenj na podplatu kar gradbeno lepilo Sika 11FC v črni barvi. Nisem še lepil motorističnih škornjev, sem pa lepil športne copate, čevlje, gumi škornje tudi gojzerje z zelo trdim Wibro podplatom. Drži za večno. Treba pa je biti pozoren, da ga ne vbrizgneš preveč, da ti na notranjo stran ne naredi kake izbokline. Takega čevlja ne boš mogel več nositi. Ko podplat zalepim vedno čevelj postavim na časopisni papir na tla, si nadenem vrečko na nogo in čevelj obujem, da izbrizgam odvečno lepilo. Nato lepo obrišem rob med obuvalom in podplatom in pustim sušiti 24 ur. Tuba lepila stane 12€ (merkur). Rabiš pa še pištolo za iztiskanje in nekaj cunje. Na koncu spoj obrišeš z mokro cunjo. Pa veselo furajte.

Ponedeljek 27. januar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/11U4BbqwHxhdrP6i7 Zjutraj je kazalo na običajno megleno jutro kakšno uro, ali dve, a se je žal zavleklo čez cel dan. Toliko o najini "sreči z vremenom", ki sem jo omenjal v prejšnji objavi. Danes naju je precej ohladilo. Dnevna temperatura je bila po občutku nekje 15 stopinj in sonce nikakor ni pridobilo na moči. K sreči planirana pot za danes ni bila dolga. Vmes sva obiskala jamo, oz. jamski tempelj Wat Tham Chiang Dao in premik še malo dlje na sever. Kaj čmo, jutranja rutina. Pripnem prtljago... V pričakovanju dneva. Pa pojdiva v ovinke... Prvi današnji postanek. Pred vhodom v Chiang Dao Cave. Motorje sva parkirala v notranjosti kompleksa... Vhod v jamo. Dve jami lahko prosto obiščes sam, saj sta osvetljeni. Za ostale dele je potreben vodič z dodatno osvetlitvijo. Temperatura v jami je bila zelo prijetna. Igra narave. Zanimiv vzorec tal na nekaterih mestih. V jami je veliko kipov in svetišč. To je na Tajskem nekako tradicija. V vsaki jami so svetišča. Tudi naravnih lepot ne manjka. Nivo vode sega včasih zelo visoko. Zunanji del ribnika krasijo različne podobe. V vodi pa mrgoli rejenih krapov. Ob udarcu na gong... Še dobro, da ni živa... Kobra mislim. Zanimivi vzorci na stavbah. Pogled proti stopnicam in vhodu v jamski kompleks. Zapuščava jamo in naprej v upanju na sonce. V ozadju nasadi mandarin, spredaj pa pitaje. Nič ne bo s 🌞 danes... Mrrrrzlo... Končno mopki parkirani... Plovba po Mekongu... Mi2 pa na sprehod ob Mekongu. Kako iz starih gum narediš kanto za smeti. Meja na tem delu poteka po sredini reke Mekong. Za plovbo v takšnih plovilih je potrebno kar nekaj vaje. Signala ni?! Mojstri bodo vse uštimali. Zanimive bambusove lestve uporabljajo pri delu. da so izoliran od zemlje. V mestu je veliko ostankov starodavnih templjev in mestnega obzidja. Pa tudi kak zanimiv obcestni kamen se najde. Sva 7km od Zlatega trikotnika. Malo prehitro sva se odpravila v mesto. Stojnice šele postavljajo. Ponudba bo očitno pestra, glede na število prodajalcev. Priprava uličnih prigrizkov. Olje ima garant cca. 10.000 za seboj, glede na barvo. Še pogled na reko in Laos v ozadju.

Sobota 25. januar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/3KZMpYUb3bFAUJ7v8 V planu imava krajšo vožnjo, a se je zavlekla do teme. Z vsemi ogledi in ovinki na poti, čas teče zelo hitro. Zjutraj naju na parkirišču pred hotelom preseneti množica motoristov. Nisva jih slišala, kdaj so sinoči prispeli. Fantje so na turi iz Malezije. Mae Hong Son loop in 1864 ovinkov na tej poti. Znana destinacija motoristov. Za spomin še ena nalepka. Eno pa midva pustiva tu. Vas Ban Rak Thai Majhna, slikovita vasica, ki se nahaja na severu Tajske blizu meje z Mjanmarom Ta vas je znana po svoji bogati kitajski dediščini. Naselili so jo vojaki Kuomintanga, ki so pobegnili s Kitajske med kitajsko državljansko vojno v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Saj ne, da bi vse to vedel, ker me je zanimalo, sem malo pogooglal in prepisal... Še ena pred odhodom... Čajni grmički Mogočni bambusi... Korak iz ceste, že prava džungla. Našla sva en mali mostiček. In brzice pod njim. Vmes sva se pa podila po ovinkastih cestah. Most iz bambusa. Precej turistično obiskana točka... Pokrajina je zelo slikovita. Žal ne tako zelena kot v času vegetacije, ja tudi tu je zima... Narava je neverjetna pri svojih stvaritvah. A sem že zapisal? Ceste!!!! Postanek na vrhu prelaza. Lokalni motorist na zverini, Vstrom 150. Pogled v dolino in na gore v okolici... Lokalna ponudba in lokalni "samohranilec". Teh je povsod polno. Je pa zanimivo, da naju ni preganjal niti eden. Trenutno velika večina citrusov v ponudbi. In zopet pot pod kolesa. Najdeva tudi takšne odseke cest. Najdi vsiljivca na sliki! Lepo v vrsti, en za drugim. Kho Ku So Bamboo Bridge. Še ena od "must see" zadev na najini poti... Most je v bistvu 800 metrov dolga sprehajalna pot bolj namenjena turistom kot kaj drugega. Ali je kaj trden most? Precej škripa med hojo... iz razcepljenega prepletenega bambusa. Barvne kombinacije nasadov. Še ena za Instagram! Mogočen slavolok proti mestu. Sence so že dolge... Naju pa čaka še lep odsek prelepe ceste... Tako, da ob popolni temi prispeva do nastanitve.

Četrtek 23. januar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/WiZzPcwFs8UYqsBX8 Danes se morava malo podvizati in narediti kakšen kilometer več, saj je Tajska res razpotegnjena od severa proti jugu, @SuNa pa še na žalost ni v penziji. https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/td0/1/16/1f602.png Jutra so kar sveža, takoj ko se prikaže sonce, pa greje na polno. Ceste so danes večinoma dvo, ali tro pasovnice v eno smer. K sreči je pokrajina zanimiva in nama vožnja ni tako utrujajoča, čeprav so ovinki zelo redki. Tranzit pač terja svoj davek. Midva si ga popestriva z menjavo motorjev in primerjavo, kdo ima boljšega. https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/td0/1/16/1f602.pnghttps://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t52/1/16/1f648.png Jutranje opravilo, ki postaja rutina. Malo čez deveto sva odrinila, čeprav sva start planirala ob osmi uri. A policist ne rabi čelade??? Vprašam, za prjatla? https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t52/1/16/1f923.png Prva riževa poljs na poti. Namesto traktorja, uporaba drona. Pa naj še kdo reče, da so zaostali. Hromovana makinka,... Njihove ceste bi bile našim lahko za vzgled. https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t7b/1/16/1f44c.png Le kako se lahko napol prazen vozi do naročnikov. Kakšnih par bi pa še lahko dodal. https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/td0/1/16/1f602.png Dobro skriva registrsko! https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/td0/1/16/1f602.png Radarje imajo očitno dobro skrite. Jih nisva opazila. Obljubljena dežela za motoriste. Lahko vozimo najhitreje. Menjava najinih zverinic. Kot krpan na kobilici. Mimo duriana tudi letos ne gre. Nisva samo midva žejna. Po 475 km se prileže eno hladno https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t15/1/16/1f37a.png bosih nog. Današnja postojanka. Obilo kokosov na dvorišču. A kar tegale bova?

Sobota 1. februar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/S17odEmhX9qn8Nik8 Najina pot se preveša v zadnjo tretjino. Začneva spust proti jugu. Želiva se izogniti glavnim prometnicam, zato poiščeva stranske alternative. Današnja vodi preko rokava umetnega jezera Sirikit. Nikjer nisva zasledila voznega reda trajekta. Skleneva, da v kolikor ga zamudiva, bova pač podaljšala pot po cesti v stilu kar bo pa bo. Žabo v vodo tiščat pač ni problem... Zjutraj sva malo dlje poležala. Sonce je že visoko. Ni druge je potrebno na pot v planu je kar nekaj kilometrov, še posebej če ne bo trajekta. Zapuščava mesto Nan. Preden se zapodiva v odmaknjene predele, napolniva do roba. Sva že v objemu zelenja. Road kill. Pa pravijo, da kač pozimi ni. Kar nekaj rogatih je za cesto. Imajo zimski kožuh. Ribiška vas Pak Nai. Plavajoča vasica, od koder vozi trajekt na drugo stran. Službeno vozilo lokalnega policista. Vrsta za na trajekt je že kar dolga. Nisva vedela, ali čakava na pravem mestu za vkrcavanje. Na tej številki naj bi dobila pravo informacijo... Eden od čakajočih domačinov je poklical na tole cifro in dobil odgovor da trajekt "pride"... Da nama hitreje mine čas, se sprehodiva po okolici... in napraviva nekaj fotografij. Zanimovo, vse hiše plavajo na vodi na splavih iz bambusa za dodatno plovnost pa imajo dodane razne sode iz plastike in kovine. Čez dobro uro se le peripelje težko pričakovani trajekt. Na njem pa kopica motoristov, ki potujejo v obratni smeri. Nalepkam se pridruži še naša. Skoraj smo že odpluli, pa se je kapitan usmilil še enega motorista in ga naknadno vkrcal. Pa ne bo treba okrog po cesti! Sonce močno pripeka, sence pa ni. Še dobro, da plovba ne traja dolgo. Okrog pol ure, pa smo na drugi strani. Zapodil sem see v prašni klanec. Še dobro, da je suho... Za mano še @SuNa... Nato pa v senci počakava še zamudnika Tomaža (Thomas). Malo poklepetamo, izmenjamo nekaj informacij nato pa se podamo naprej... Od daleč opazujeva, kako je s ceste zapeljal v jarek. Na srečo nihče poškodovan, razen vozila. Prvič naletela na brušeno asfaltirano površino. Če sva že prečkala jezero, greva pogledat pa še jez. Vhod proti jezu - Sirikit. Lepo urejena okolica dostopa do jezu. Pravi park. Skupina lokalnih motoristov. Sprehodiva se po urejenem parku. Pogled na jezero. In na celoten jez. Ob spustu še fotografija za spomin s pogledom na jez in elektrarno na dnu pod jezom. Ker je na najini poti še en jez, v bistvu je del istega jezera, obiščeva še tega. Jez Chong Khao Khat. Ko je pokrajina zelena so verjetno razgledi še lepši. Med otočki se vozi kar precej motornih čolnov. Le kdo bi ob takšni vročini stal pred policijsko postajo? Lutka, seveda. Vožnjo za danes končava v mestu Uttaradit. Sprehodiva se po mestu. Zavijeva še v eno izmed trgovin in... Na hladilniku s pivom naju pričaka tale napis. Jebemti politiko.

. ... nehal je snežit ... pa ni več romantičn

Ker je dopoldne snežilo, raje nisem šev b bližnji Hofer po šopek, zato sem ga poiskal z Goglom in ji ga poslal na njen e-mail, tako da sem obvladel dve muhi na en mah, nisem tvgal svojega zdravja in prihranil sem nekaj €€ .

Pomembna malenkost... Africa je njegov motor, s katerim je lani prevozil Avstralijo. Bi rekel, da ga ima v malem prstu Sicer pa je to nabijanje konjev na adv/big enduro segmentu motorjev bolj marketinška finta. Na teren jih itak ne moreš spravit, na cesti pa jih je že 70 ali 80 dovolj, ker s takim motorjem itak večina potuje solo in ne preveč naloženi.

Za ene stresni dan, za druge pa dan neodvisnosti 😁

.

🤣 vsak se mora sprijaznit sam s tem da se stara in da je veno manj relevanten, jeza na mlajše generacije res nima smisla. Ne pozabite, odraščajo v družbi, ki smo jih mi vzpostavili

leta, ujebemti 2025-9 let nazaj se je moj "tjulenj" tko crkljal zraven mojemoje Ta pravi kauč potejto je bil (pogrešam ga...še vedno)

jaz sem se odločila, da letos hujšam samo v denarnico. Morm rečt, da mi gre dobro 🏆

moja hči je 3. letnik oblikovne šole. Smer tehnik oblikovanja uporabnih predmetov. V prvem letniku je bila edina v razredu, ki je poznala vse mašine za obdelovanje lesa in jih tudi opravljati. Zakaj? Ker na njihovi OŠ je tehnika res bila tehnika. Drugje pa, kot je Kaldu napisal, bolj teoretične ure, očitno. Vsa tri leta je kar se tehnike tiče krepko v ospredju, pred ostalimi v razredu. Ker jo to veseli. Ker se vidi v tem. Ker lahko izraža svojo kreativnost. Doma pa skoraj krpe ne zna v roko vzeti, da bi spucala nekaj...... Ta mladina je lena. Lena za stvari, ki jih je treba narediti, pa pač ni nekega vzhičenja zraven. Navajeni so živeti z dopaminom v riti. Več, kot ga je, hitreje, boljše in natančneje naredijo, kar jim je za narediti. Če dopamina ni (kar roko na srce, tudi sama ne doživljam orgazmov ob pucanju stanovanja, ampak jebatga, je treba), potem ni motivacije, izgovori in lenoba, ki je naša generacija ni poznala. Ali pa si je ni upala privoščiti.

Jaz motoristične škornje mažem s tjulnovo mastjo. 6 ur vožnje po dežju z enim postankom za točenje goriva pa so noge ostale suhe. Dobiš jo v trgovinah za čevlje, Lovskih trgovinah in v Inposu v Celju.

Leta 2.006 sta bila z nami "v koči" na Rogli tudi naš Bil in njegova prijateljica Pika iz Logatca, in obeh že kar nekaj let ni več.

Nedelja 26. januar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/zXzHFE3R4fhb769h6 Včeraj zvečer sva po premisleku rezervirala še eno noč na isti destinaciji. Malo bova izpregla najin tempo in naredila krog brez dodatne prtljage. Če pri novoletnem lotu nisva imela sreče z žrebom nagrad, sva zadela glavni dobitek pri planiranju te poti. Vreme je enkratno. Napovedi ne spremljava več, saj je dan enak dnevu. Samo ☀️☀️☀️... Naj slike govorijo. Najprej na "pumpo" konjička sta celo noč trpela žejo. Air Diamond Cafe... odsluženi A330-300 je preurejen v zanimivo tematsko kavarno. @SuNa je zamenjala službo Airasia zaposluje tudi male stevardese Da bova skupaj, sem šel pa za pilota ... Tudi manjša letala so na ogled. Ne manjka niti vojske, ki preži na obiskovalce Mal pa pogrešam mojga ponija... Vse je že obrnjeno na glavo na totem svejti. Tematika je čisto na mestu. Samo še Kremenčkovi so manjkali... Zanimiv mostiček, kot sem zapisal vsak je nekakšna turistična znamenitost. "U turn" se za njega ni končal dobro. Prenaložen? Kolesar na hitri cesti. Ja, mogoče hitrejši od nekaterih skuterjev. Pavza za vonjanje cvetov. Orhidejino drevo? Je rekla, se grem malo namočit. Prevroče je! Stari tempelj v bližini vročega izvira Thaweesin Mogočno drevo sredi mesta. E pur si muove! Za vsakega se kaj najde. Pravkar nasajena polja riža. Je šla preverit, kakšna bo letina. Menda super kaže! Js sem pa mal ketne preveril... Tole bo pa za v temo mazanje verig... Ena "u letu" mora biti vmes! Al pa dve! "šajs kubla" sredi gozda, če te prime, te pač prime... Ogromno plazov je nastalo v severnih predelih Tajske. Vsi so posledica tropske nevihte Yagi, ki je pustošila septembra 24. Se vam zdi, da sva utrujena od vseh ovinkov? Sem ji rekel "ti loviš"... Pa me je v objektiv. Ob najhujši vročini postanek za kavo. in skok na plač po par mandarin... In naprej po drevorevdu, dobra zaščita pred vročino. Znak že, a pravih 🦧 ni nikjer. Verjetno prevroč del dneva. In prispela sva nazaj. Danes še po svetlem. Mrak se tu začne že ob 18. uri. Obisk lokalne tržnice. Tu pa res najdeš vse kar rabiš. Tile čiliji so pa hudi. Na prodaj bolj "zimska" zelenjava. Meso izgleda prav mamljivo, čeprav ni pod neonskimi lučmi. Z PVC embalažo pa res pretiravajo. Visoka vsebnost beljakovin. Mmm, dober prigrizek. Ocvrto, pečeno, ... Tiste v desnem kotu so se še premetavale. Muhe tule nimajo šans... Raznorazna zelenjava. Čorbe, čorbice takšne in drugačne... Skrbno pripravljena stojnica. Ananas - sonce sije... tako pravi desetdnevna napoved...

Petek 24. januar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/vc5Bq2LMGyDoLBU29 Današnje jutro je bilo dokaj sveže. Se pozna, da sva na severu. Temperature so zjutraj okrog 15 stopinj, a čez dan se povzpnejo do 32. Današnji cilj je bil obisk najvišjega vrha Tajske Doi Inthanon (2565 m). Do tja naju je popeljala cesta polna ovinkov. Po včerajšnji ravninski etapi, se je takšna vožnja prav prilegla. Nasmešek se je obema raztezal od ušesa, do ušesa. Pravzaprav sva to prišla iskat na Tajsko. Vredno obiska, motoristi! Namesto slike jutranjega pakiranja, zadnja fotografija najine nastanitve. Vstopni portal v nacionalni park Doi Inthanon. Zelo lepe in široke ceste. Vredne plačila vstopnine, 640 baht (cca. 18,17€ za oba in motorja). Ob vznožju proti vrhu. Vse cveti. Najvišji vrh v parku je gora Doi Inthanon, ki je najvišja gora na Tajskem - 2565 m. Ta je bolj majhne sorte, kot @SuNa. Ga je osedlala brez težav. Besede so odveč. Vrh je osvojen. Skrbno urejeni vrtovi. Vrh krasita dve pagodi, posvečene kralju in kraljici Tajske. Večbarvni kamniti reliefi zunaj kraljeve pagode pripovedujejo zgodbo o Budi. Še druga pagoda v ozadju... Iiii, kako luštkan slonček! Po navadi so pri nas trobila prepovedana, ... (google ni našel ustreznega prevoda). Današnji ovinki so naju pustili brez besed. Cesta je speljana kot proga za vlakec smrti. Vzponi in spusti so res ekstremni. Žal slika ne prikaže pravega naklona... Ceste lepe, gladke brez flik in lukenj. Res se jih ne naveličaš. Cestna oznaka. Saj sem že zapisal, da sva danes neizmerno uživala? Pravzaprav vsevdni do sedaj... Najlepši prometni znak na današnji poti. Velikokrat se je ponovil. Ob koncu dneva sta tudi konjiča občutila žejo. Vendar sta zelo varčna.

Martin’s hand injury, sustained in Sepang, means he will arrive for the first race of his title defence with barely any laps under his belt of his new machinery since leaving Ducati.

. ... jest od keto jem ponavad sam ketonal

Sreda 22. januar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/GYKDNNvKUDUbgHT87 Zjutraj sledi rutina, ki se naju bo držala še dober čas. Zajtrk, pakiranje in start. K sreči nama te stvari ne delajo večjih težav, samo če stvari zloživa vedno na isto mesto. https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t57/1/16/1f609.pngTukaj se še malo loviva. Uvodni kilometri poti so za nama, zato lahko danes malo podaljšava pot. Sever Tajske je še daleč. Jutranje bujenje ili ptice, ali pa petelini... Prijetne jutranje temperature naju kličejo na cesto. Spominska parna lokomotiva. Tudi muzej je povsem blizu. Kljub zimski sezoni, je kar nekaj cvetja na Tajskem. Vstopni portal na poti proti jezu. Srinagarind jez na reki Khwae Yai. Pa da vidimo, kakšna bo letina kavčuka za naše gume. https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t52/1/16/1f923.png Končno prvi pravi owiwnki https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t52/1/16/1f923.pnghttps://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t38/1/16/1f918.png! to sva prišla iskat... Pozor, sloni na cesti! https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/tc1/1/16/1f62e.png Ni glih konjski kakec! Naslednji bo moj, če ugledam slona! https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t52/1/16/1f923.png Nakup priboljška za ob kavi v lokalni trgovini. Ni, da ni kavica priboljšek in... Tudi izven civilizacije brez goriva ne gre. Tukaj točijo na ročni pogon. Pragozd si počasi prilašča vozišče. Precej odmaknjen predel. Takole izgleda najina uživancija v živo. Pogled proti jezeru Sinakharin (sam ga ni videt https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t52/1/16/1f648.png) je precej meglice v ozračju.

Torek 21. januar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/16GWzgBzhWzbhgZK6 Dan se je začel v pričakovanju. Končno bova midva sedela za krmilom prevoznega sredstva in ne drugi. https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t4/1/16/1f60f.png Zjutraj prevzameva motorja, se zapeljeva nazaj do hotela in oprtava prtljago. Popijeva še kavico in kreneva na pot. @SuNa je prvih nekaj kilometrov pod čelado precej preklinjala, kajti sportaki ji od nekdaj niso preveč sedli. Je ponosna najemnica Kawasakija 300, Js pa Hondice CB300F. Vožnja čez BKK je potekala tekoče. Seveda sva pozabila okrog vratu nadeti fotoaparate, tako da začetna vožnja ni zabeležena, ko pa sva se izmotala iz gužve pa sva nadela tudi fotoaparate. Dan sva zaključila v mestu Kanchanaburi, kjer sva si ogledala znameniti most na reki Kwai. Hondica in Kwak Takole sva jih osedlala... Ni glih neke gužve Pole position... Tle se pa že da dihat... Povsem normalno naložen... Tale ma pa že malo "težko sapo" Njihova gradnja izgleda zelo lepo, no ne vsa... malo sva se posladkala na poti... Ni endura, je pa... žverca od 300ccm ina okoli 38 iskrih. Znan most iz zgodovine WW2 Sedaj pa oblegana turistična znamenitost, tako tudi muzej v bližini in se še najde... no ena za spomin "bila sva tam". Sonce se počasi poslavlja. Restavracije na reki. Pivce na balkonu za boljši spanec.

Ponedeljek 20. januar Po dooolgem letu sva prispela na letališče Suvarnabhumi. Z mestno linijo ARL in BTS se zapeljeva proti središču mesta. Namestiva se v najinem hotelčku, si privoščiva prvo lokalno pivo in kratek sprehod. Za prevoz do hotela v mestu izkoristiva ARL vlak, ki te za dober € pripelje v center mesta. Juhu, prvo na Tajskem Mi2 v hladu ob 🍺 čakava, da naju bukirajo... Malo po okolici, da se "naštelava na nov luft" Večerni sprehod nama ponudi nove poglede... V tale kaos se podajava ju3... Tako sedaj pa polnit baterije...

Kot sem zapisal, zares se začne na letališču... Tokrat spet v Zagrebu, do kjer naju je zapeljal kolega... Jah nč, bo treba počakat... Aaaaaa, po repu ga poznam, tale bo taprav. Skozi freeshop naravnost na "reoplan". Zdej pa bo...

Kar je pa je. Mi2 sva najino potepanje po tajski včeraj popoldan srečno zaključila doma. Namesto zaključka: Potepala sva se od 19. januarja pa do včeraj 11. februarja. Letela sva z Qatar airways. Pot do tja in nazaj z letalom, presedanje v Dohi. Zapišem lako, da sva z njihovim serisem in točnostjo zelo zadovoljna. Motorje sva najela pri BSR v Bangkoku in sicer Hondo CB300 in Kawasaki Z300. Posebnega podrobnega načrta najinega potepa po Tajskem nisva naredila, tako kot vedno se drživa reka "no plan is good plan". Tudi tokrat nama je tak način potepanja služil odlično in postregel z nepozabnimi vtisi in trenutki. Brez problemov sva se prilagodila na levo stran vožnje, saj je že prvih nekaj kilometrov na konjičkih zahteval "preboj" iz Bangkoka v bolj umirjeno podeželje... Skupaj sva prevozila 4900km povsem do severa in potem nazaj v BKK. Takole je zapisanih 4900km na BV9200, ki sem ga uporabljal kot pomoč za navigacijo. Še enkrat lahko samo pohvalim Aplikacijo Osmand in telefon kot navigacijski pripomoček. Kdor naju je spremljal na FB bo najbrž razočaran, ker bodo objave v tej temi precej podobne...

.

Med Ledenicami in Senjem. Štetje vetrnic 😁

Pa sej to ni enormna mišična masa . Ml bl nabildan dolenc... Tole je enorman mišična masa: Ampak, da dam takšnemu človeku s kosilnico pokosit mamino planino bo po pol ure hin. Zato veliko bolj spoštujem ''pohorce'' . Najbolj znan med njimi je Edie Hall: Pač pohorc, ki si lasti rekord dviga pol tone... Tak bi bil Buši...vampek že mam isti...

Zanimiva primerjava, med zastarelim bajkom, s katerim se danes po mnenju večine ni mogoče voziti in dvema sodobnima ADV bajkoma 🙃

Pol rabiš samo še eno dobro robotko...samo tale umetna inteligenca bi jo hitro zjebala... Pol rabiš samo še eno dobro robotko...samo tale umetna inteligenca bi jo hitro zjebala... Pol rabiš samo še eno dobro robotko...samo tale umetna inteligenca bi jo hitro zjebala... Pol rabiš samo še eno dobro robotko...samo tale umetna inteligenca bi jo hitro zjebala... Pol rabiš samo še eno dobro robotko...samo tale umetna inteligenca bi jo hitro zjebala... Pol rabiš samo še eno dobro robotko...samo tale umetna inteligenca bi jo hitro zjebala... Pol rabiš samo še eno dobro robotko...samo tale umetna inteligenca bi jo hitro zjebala...

Po moje rabiš samo še tole... Po moje rabiš samo še tole... Po moje rabiš samo še tole... Po moje rabiš samo še tole... Po moje rabiš samo še tole... Po moje potem rabiš samo še tole... Po moje potem rabiš samo še tole...