Dvorana slavnih

ponedeljek 10. februar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/oQ37zsSnn4u5bSCt7 Menda je vsega lepega enkrat konec. Tudi najinega potepanja po Tajski. Opravila še zadnjo in najkrajšo vožnjo na vsej poti. Vrnila sva namreč motorje. Služila sta nama odlično, vseh 4900 km. Sedaj se prepuščava drugim, da naju varno pripeljejo do doma. BSR vrnila motorja. Šla še na malico. Mi je prišla na miseltista " Že dneve, in tedne, in leta stojim na postaji in čakam kot toliko drugih na vlak, ki prihaja," ... Hja, tu pride vlak na 3 do 5 minut. Qatarjeve stevardese čakajo z nami. Tropski vrt, terminal v Dohi. Eden od takšnih naju prepelje še na zadnji etapi proti domu. Po dobri 18 urah prispeva v mrrrzlo Slovenijo. Seveda se začnejo že nova načrtovanja..

Petek 7. februar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/U4GXDDUk1c4Woovr8 Obiskala sva park Pangsida. Ob vstopu v park naju pozdravi jata metuljev, ki se zbirajo ob vodnih predelih, bogatih z minerali. Upala sva, da bova ugledala kakšnega 🐘, a žal so jo verjetno pred vročino popihali globoko v gozd. Na prašni poti so nama pustili le opozorila v obliki 💩, da nisva sama v parku in da je bolje, da se drživa uhojenih poti. Odhod na dvevni potep. Izhod na glavno ulico pod velikim slavolokom. Skavti (šolarji) na poti v šolo. Pangsida nacionalni park. Možakar nama na karti kaže, kako daleč v park smeva. Po znakih sodeč, je nekaj živali prisotnih v parku. Še zadnja kontrola in greva v prah... Makadam, ni slab je pa rdeč in zelo se praši. In že sva v objemu pragozda. Po 25 kilometrih praha prideva do končne razkledne točke. Tu morava obrniti. Tako nama je zabičal čuvaj parka na vhodu. Razgled po okolici. Tudi če bi hotela dalje, bi šla lahko samo še peš. Zadnji kamen in označevalec 25 km makadama na tej poti. V upanju, da naletiva na slone. Tile kupčki so videti dokaj sveži. No, niso ravno kupčki, je kar konkretna kepa. Kot mlinar, še po dodatnih 25 km prahu nazaj. V parku je možnost tudi prenočiti. Tudi ta izkušnja mora biti znimiva. Potrebna bosta pranja... Dobro sva jih zaprašila. Žal slonov s5 nisva videla, vračava se nazaj v "bazo". O, tole greva pogledat, če sva že tukaj. Naruebodindrachinta rezervoar. Še eno umetno jezero. Sonce neusmiljeno pripeka, Zato sva očitno edina obiskovalca. Se zapeljeva do konca? Mogočen napis v ozadju je viden daleč naokoli. Pohod menihov. Pri 34 stopinjah pravi izziv... Ko se vrneva "domov", pa naju v hladilniku pričakata slončka. Midva pa jih tako vztrajno iskala po parku! Ko se dobro ohladiva (tuš in slonček) pa na bližnjo tržnico... Ja tisto od včeraj... Zmajevo oko... In seveda malo "plezalnega futra"...

Mater jim je hudo...

Nedelja 9. februar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/ZoHx3U4RScm8M9zT7 S težkim srcem zapuščava najin bungalov, v katerem sva preživela 3 dni in se potepala naokrog. Danes se vračava v Bangkok. Upava, da promet ne bo preveč kaotičen in da se nekako prebijeva do najinega hotela, v katerem sva preživela tudi prvo noč, ko sva prispela v Bangkok. Zjutraj naju s5 zbudijo ptice. Zvoki so zelo drugačni od naših ptic. Danes žal pakirava na motorje tudi kovčke. Še zadnjič čez slavolok v "naši" ulici. Lokalni mojstri na ogled postavijo svoje izdelke, seveda z možnostjo prodaje. Avtobusi v vrsti, kot hiše v Trsti. Nedelja, ju3 jih nabrž ne bo... Drevesnic je polno, kar nekaj časa se voziva skozi velikanski "rastlinjak"... Žal, vsega lepega je enkrat konec. Vse bolj se bližava cilju... Še zadnje točenje goriva. Gradnja nemoteno poteka ob ostalem prometu. To je tukaj res zanimivo. Nikoli nisva obstala na delu kjer se kaj gradi. Promet poteka normalno naprej... Ti je na stebrih že položena nova vozna površina... Promet se gosti... Pogled na navigacijo pokaže zakaj... Cilj 🏁. Najin hotel. Čeprav ni prava ura se naju usmilijo z 🦁 Prou paše... Popoldan skok z BTS Sky train v mesto. Za dober evro, sva se popeljala v središče mesta. Izhod BTS Sky traina je povezan z vhodom v nakupovalni center Terminal 21 Asok. Vsako nadstropje je tematsko posvečeno eni državi in mestu. English... Hollywood... SF Maketa mostu Golden Gate. Rokavice za tajski boks. Gneča v prodajnem centru. še največ v restavracijah. Še dobro, da me ne zgrabita... Mmmm, durian. "smrdljivec" nekaterim je všeč drugim ne. Precej dražji kot v Vietnamu. Stavbe okrog centra pa... Vlak vozi v I. nadstopju Ostali promet pa spodaj. Promet takole niti ne izgleda tako dramatično. Kar ne morem verjeti, da sva bila del te pločevinaste reke. Vrneva se z preizkušenim javnim prevozom... Vsi vagoni so polni skoraj cel čas. Potniki pa vsak v svojem svetu 📱. Najboljši štrartni položaj. Pa še legalen je...

Sobota 8. februar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/4yTFUYrYPuLwaXf6A Danes obiščeva še en nacionalni park Khao Yai . Je eden izmed treh največjih parkov na Tajskem in dom številnim živalim. Ker je vikend, je park zelo obiskan, zato nimava veliko upanja na srečanje s prebivalci parka. Pustiva se presenetiti in če druga ne, prevoziti nekaj kilometrov v neokrnjeni naravi. Včerajšnji prah se še ni "polegel". Vhod v park Khao Yai. Pogled na navigacijo, ki ga imam najraje Na 1290m so temperature prav prijetne. Tudi tu najdeva prostor za nalepko. Razgledna točka Pha Diew Dai Cliff. OGRAJA??? ne le rumena črta... Gozdni kompleks Dong Phayayen–Khao Yai je na Unescovem seznamu svetovne dediščine na Tajskem. Poti po džungli so za obiskovalce lepo urejene. Rezervoar Sai Sorn. Seveda je postanek obvezen, za kakšno fotografijo. Takšnih hitrostnih ovir je poln cel park. Očitno edina učinkovita metoda za umiritev hitrosti... Izkoriščajo vsako nepazljivost turistov... Žaj je plastenja prazna... Le kaj se je tako zamislil? Kuščar, kar mrcina blizu metra... Bemti bolho... Ljubeča mamica. Krasne ceste skozi park. Obeležje poti prijateljstva. Vsiljivec v kadru! Zapeljeva se do naslednje točke. Slap Haew Suwat Na tej lokaciji so posneli prizor iz filma The beach. Razpreden koreninski sistem. K vznožju slapa vodijo strme stopnice. Mogočna drevesa ob stezi. Na soncu pa zopet vroče. Sambar jelena. Ta2 sta izgledala precej udomačena. Še kakšna cestna za spomin. Danes jih ne bova iskala, so "doma" v hladilniku! Obisk parka se počasi zaključuje. S5 sem šraufe sejal. Sva z mojstrom hitro uredila... No pred "domom" pa še pranje... Spet bosta čista kot ob prevzemu... Tik pred domom naju spet pozdravi "veseli Buda"...

Četrtek 6. februar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/iGqfKxMwsccpM5pe7 Današnja cesta je bila zelo prometno obremenjena, predvsem s tovornimi vozili. Tudi na sami cestni podlagi se to pozna. Prometnica 304 poteka mimo dveh naravnih parkov Thap Lan in Khao Yai. Podrobneje si ju bova ogledala naslednja dva dni. Današnje jutro je precej toplejše od prejšnjih. Tudi tukaj se najdejo BMW fahrerji. Potujoča kuhinja. Ups, tale je ubral eno svojo bližnjico. Čeprav nisva pristaša energijskih pijač, sva preizkusila njihov Red Bull. Tajska je namreč njegova zibelka. Zanimiv obcestna oznaka. Thap Lan jezerce. Nič kaj posebno, sva si vsaj pretegnila noge. Sva hotela na drugo stran s čolnom... pa svs šla raje po nasipu z mopedi... Pet muh na en mah (ups, pet rib bo na en mah)! Po jezeru, čolnič plava, a daleč od Triglava! Lepo cvetoče drevo. Spet riž! Tudi tu jezero uporabljajo za regulacijo nivoja vode na riževih poljih. Ni tako divje kot je videti.V resnici sva čisto blizu naselij. Brez besed! Večpasovnice imajo ponekod obračališča zaradi varnosti speljana kar po nadvozih. Še en slavolok, posvečen kraljevi družini. Tako, parkirana pod nadstreškom. Utrip na tržnici. @SuNa si je kupila tortico,... Js pa "prleške mandarince". Za proteine pa sva zbirava pogum....

Spanje pravičnih.

Gotof je.. 😂

Sreda 05. februar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/2vBM7kvd1CtHKriD6 Še vedno se drživa reka: "No plan is good plan"! Tudi danes se je ta rek povsem uresničil. Po nekaj kilometrih hitre ceste zavijeva na podeželsko makadamsko pot, ki se vije okrog jezera Lahan. Pogledi na okolico so neprecenljivi. Čisto vsako jutro naju prebudijo petelini. Pa ni važno, ali spiva na podeželju, ali v mestu. Dan s soncem obsijan! A bo še kdo u špigu gledu Bomo učakali takšne prometne znake pri nas? Danes je bilo precej takšnih kontrol. Nekatera vozila so izločili, naju vedno pozdravili in spustili naprej. Kmet žene svojo čredo na pašo. Ribič preizkuša srečo v enem od rokavov jezera Lahan. Videti je kot opuščena priprava za lovljenje rib. @SuNa sprašuje, si upaš gor? Mogoče v kopalkah! Marljivi kmetje pri delu. Tudi ptice si obetajo svoje priboljške, Marljivo prebirajo ped za pedjo. @SuNa je ušla naprej v senco. Sonce pridobiva na moči. Z zapornicami regulirajo višino vode na poljih okrog jezera. Riiiiiiž! ima prav poseben vonj, ko ga obsije močno sonce. Pot naju vodi okrog jezera Lahan. V senci postaneva za kratek oddih in fotografijo. Daleč od turističnih poti. Srečala domačega (tajskega) motorista Nui Teerapong ujel naju je v objetiv svoje kamere... Thung Bua Daeng lesen most. Prav daleč po mostu si nisva upala. Lotusov cvet. Turistov pa razen naju ni bilo prav veliko. Dlje po mostu (pomolu) si nisem ipal. Zadeva se je precej zibala. Jezerski rokav skoraj v celoti poraščen z močvirskim rastlinjem. Pa saj ne moreš mimo brez fotografije! Malo še polenariva v senci, Sonce že močno pripeka. Od tu... naju pot vodi po nasipih ob jezeru. Ptice čakajo na svojo priložnost. @SuNa pravi, še dobro da sem z enduro! Razgledi vseeno odtehtajo prašno cesto, ki sploh ni slaba... Uuups! Pazi! Streljal bo! Na 🐡... McAdam. Lep bilo pa ga je le za vzorec. Akrapovič je smrkavec za tajske kamionarje! Skoraj na današnjem cilju! Tale pa že očitno dolgo sameva. Za danes dovolj na dveh kolesih...

sem ti ga že najdu...za v trgovino

Kupci so zelo zahtevni. Enemu je premalo,drugemu preveč, mnogo jih že tako ne ve,kaj sploh iščejo. Žal samo gledanje slik nima veze s prakso. Naj bo izbira in naj bodo testni na voljo pravim. Odločitev bo lažja,možnost za napačno izbiro manjša.

Joga

Počakajmo Robijev selfie...treči dan jedva malo otvorio ljevo oko

benti babe, tut nč ne kapirajo

globoka, yebiga

Ni jih še...in v primerjavi s Trenutno Hondo crf 300 L ne bo nekih prednosti?

Evo preveril, od četrtka ni njegove objave v kofi tajm

Ta teden končno dočakal nosilce za kovčke. Danes zmontiral. Lepo se sestavi, kar sem imel problem je odvit vijake od zadnig nosilcev nog. So kar močno zalimani.

Torek 4.februar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/CYK9iGSHfaxnuCqJ7 Črta poti za današnjo vožnjo poteka še malo bolj proti jugu. Zapuščava severni del Tajske. Večina krajev, ki sva jih hotela videti je obkljukanih. Veliko pa je spontano dodanih, tako kot danes. Zato so nama takšni dnevi še bolj pri srcu. Nikoli ne veš, kaj te čaka za ovinkom. Zato imava verjetno rada vijugaste ceste. Napoved je delno oblačno, mogoče bolje tako, da ne bo prehude vročine. Prvič se ustaviva pri Red lotus lake. Odlična cesta okrog jezera... Ribiška mreža, ki jo potopijo v vodo in nato dvignejo. Nekatere verjetno niso v uporabi že dlje časa. Na levi strani ceste riž... na desni pa rožnati lotosi. Jutro je bilo delno oblačno in vidljivost ni bila najboljša. A kasneje sva prebrala, da cvetovi ostanejo odprti, če ni direktne sončne svetlobe. Če to res drži, nama je bilo vreme naklonjeno. Veliko čolnov čaka, da zapeljejo turiste med cvetoče lotose. Dostop do jezera je pogrnjen z rdečo preprogo. Na poti okoli jezera Nong Han Kumphawapi je kar nekaj čolnarn za prevoz turistov. Midva se raje zapeljeva okrog jezera po cesti in občudujeva pokrajino, Mama jih pelje na izlet. Opazujeva domačine pri vsakdanjih opravilih. Tale "kuha" oglje roštilj bo... Kar nekaj časa postaneva v središču mesteca Kumpha Wapi. Pri možakarju nabaviva priboljške za... kolonijo opic, ki prebiva v mestnem parku. Tu bi lahko ostala celo popoldne. Zanimivo jih je opazovati med igro in prevlado za priboljške. Arašide prav spretno oluščijo. Prav simpatične so. Mladički se morajo potruditi, da pred starejšimi dobijo kak priboljšek. Niso bile nič napadalne. Seveda sva tudi mi2 poskrbela, da je bilo pravično razdeljeno med vse. Malo se ohladiva v senci v družbi slinov... in drudih živali, ki stojijo pred vhodom v Park Ubol Ratna Dam. V sklopu je tudi Tempelj, do katerega vodijo dolge stopnice. Ob številnih stopnicah se odločiva, da je takšna fotografija ob vznožju čisto dovolj. Nedaleč stran se nahaja Ubol Ratana jez, ki je zopet dostopen za obiskovalce. Tajci imajo dostope do jezov turistično lepo urejene. Zato se odločiva, da tudi tega obiščeva. Veliko različnih orhidej je po steblih dreves. Cel avtobus šolarjev je bil na obisku. Le kaj opazujejo? Ogromne some! Krmijo jih s priboljški, ki jih lahko kupiš pred vstopom na most. Pod metrom ni bil nobeden... Sprehod po jezu. Nacionalni park Nam Phong Postanek in razgled po poti. Tudi nekaj betoniranih odsekov sva prevozila na poti. Voda na desni... A sva v Indiji?! Niti za en "špegu" nima več prostora... Odloživa prtljago in greva na večerni "sprehod" do jezera ob nocojšnji nastanitvi. Pol ure zatem, se je že stemnilo.

Pomembna malenkost... Africa je njegov motor, s katerim je lani prevozil Avstralijo. Bi rekel, da ga ima v malem prstu Sicer pa je to nabijanje konjev na adv/big enduro segmentu motorjev bolj marketinška finta. Na teren jih itak ne moreš spravit, na cesti pa jih je že 70 ali 80 dovolj, ker s takim motorjem itak večina potuje solo in ne preveč naloženi.

Torek 28. januar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/v8KLuyYL5kv32ZpA9 Današnji krogec znaša komaj nekaj več kot sto kilometrov. Dan ni bil toliko namenjen vožnji, ampak ogledu nekaterih točk, ki sva si jih zadala, da jih obiščeva, ko bova tukaj. Pa naj govorijo slike... S5 žeja... Vreme sodeluje z nama, končno se je spet malo ogrelo... Vidijo se sence kar pomeni, da bo napoved le držala... Riževo polje nudi hrano mnogim pticam. Pot naju vodi višje in višje. Narava in ceste 👍 Bo naš domači benjamin kdaj tolikšen? Kam jo bova mahnila? Srečava malezijskega motorista. Tudi on je izbral podobno pot. Še kar se vzpenjava. Parkirava motorje in greva do razgledne točke. Obmejni vojak se ne pusti dosti motiti, Tu sva najbližje meji z Mjanmarom. Seveda obvezna skupna fotografija. Kosmati obmejni čuvaj. Vojska ima tu zelo lepo urejeno razgledno točko namenjeno turistom tik ob meji. Prebudi se otroška plat. Pogled proti Mjanmaru. Okopi, kot da bi se šli vojno. Prav poziral mi je. Ovinkasta cesta naju vodi naprej. Med plantažami kave. Sveži plodovi kave. Znotraj ovoja se skriva nam znano zrno. Tale je pa že zrela. Oluščena zrna.. Takole pa prečiščena potem sušijo na soncu. Na koncu pa spražena pakirajo. Vendar je tole proizvodnja bolj za turiste kot veleprodajo. Še sprehod po vasici. Tudi za zabaco so skrbeli "ringlšpil". In še slovo od prijetne gorske vasice. Podava se naprej v dolino... Ponujajo se veličastni pogledi.. Neka čudna šopasta trava? Ne, nasad ananasa. Res je bolj majhna, a tile listi so ogrooomni! Korenine se oklepajo tal. Ustavila sva se za ogled znane jame Tham Luang. Znana je žal po reševalni akciji. Poleti leta 2018 so uspešno rešili 12 tajskih dečkov in njihovega trenerja. V ozadju oprema, katero so uporabljali pri reševalni akciji. Kmalu zatem, ko so vstopili v jamo, so se začele močne padavine. Poplavile so jamski sistem. In jim onemogočile pot proti izhodu. Prizadevanja, da bi našli skupino, so ovirali naraščajoča gladina vode in močni tokovi. Tale del na sliki je bil popolnoma zalit z vodo. Britanska potapljača sta jih prva dosegla cca. 4 kilometre od ustja jame. Temu reševanju je namenjena tudi tematska steza, ki prikazuje kako je reševanje potekalo. Pred vhodom v park kjer se nahaja jama. Mae Sai Border Checkpoint. Znana turistična točka, ki je obenem zapisana kot najbolj severna točka (kar ni čisto res) Parkirava v bližini in se peš odpraviva... Do obeležja, ki stoji na meji zraven mejnega prehoda. Seveda ne manjka stražarja, ki pa ga mi turisti ravno ne zanimano... Še so vidni sledovi močnih poplav. (vreče s peskom) Glede na to, da je mesto zelo turistično ne manjkajo raznorazne "Đinđe minđe" Res da so redki so pa tudi takšni lepotci prisotni na cestah... Namen sva imela obiskati še kuharski tečaj. Pa so kuhinjo pred pol ure že zaprli... Pa ena za sponin... Al pa dve... Podava se naprej do znamenitega zlatega trikotnika. Ob cesti prodajajo sveže jagode. Območje zlatega trikotnika se nahaja v provinci Chiang Rai na severu Tajske. Veličasten zlati Buda. Nori so na zlato barvo...Vedno pa ni samo barva je tudi pravo zlato. Mogočni kipi v okolici Bude. Kar nekam majhen se počutiš ob takšnem velikanu... "Happy Buddha". Ob pravi sončni svetlobi so kipi še bolj mogočni. Melodija zvonov. Welcome to AEC (ASEAN Economic Community) Golden triangle Tromeja. Tajski del zlatega trikotnika privablja turiste v majhno mesto Sop Ruak, ki velja za središče trikotnika. Pogled na Laos in Mjanmar v ozadju. Kar precej motoristov se nas je nabralo na kupu Popotnik, Mazlan Mopit ki ga že nekaj časa spremljava na FB. Kako je svet majhen in poln naključij! Jeseni ga je zima pregnala v tople kraje. Spomladi se vrne v Evropo. Sva dogovorjena da se zopet srečamo. Van Pak Len Laos v ozadju. Takojpo tejle fotografiji opazim, da se kovček nekam čudno ziblje. Odpadla sta dva vijaka na nosilcu. Nič akcija, iskanje vijakov, ki jih kar hitro najdem pri lokalnem mojstru. Ja tud šraufal smo... Mal drame pa mora bit

kr tko ena iz dolgočasja

hmm... če ima preko 6k km ni problem. Če je manj moraš iskat testen motor ki je bil registriran pri podjetju in lahko ločijo DDV na računu in.. pol ne vem kakšen je postopek da plačaš DDV s SLO in ti vrnejo italjanski DDV. ČE je rabljen in ima preko 6k km, je DMVja .. ene 50 al 60eur (od oka), tako da ni drago. Čeprau jaz gledam in razmišljam o himalajcu.. al se mi da šparat 800eur za razliko med čisto novim in leto dni rabljenim.

Še malo bo Husa cenejša od Kitajcev. https://ktmmotorrad.de/wp-content/uploads/2024/09/PHO_BIKE_DET_norden901-feature-engine-my21_-SALL_-AEPI_-V1-jpg.jpg Husqvarna NORDEN 901 2023 ähnlich BMW F900 GS sell PREIS: 10.490,00 EUR

V trieštu imaš enga dilerja,ve vem pa če ima 300 rally tam v trgovini. https://vogeitaly.it/concessionari/

Še nima dovolj odprtih oči, da bi na sprožilec za selfija pritisnil 🤣🤪

Lažne informacije, Robi je na forumu............................samo selfija pa še ni

Dopoldanske ženske smučarske skoke (BRAVO Nika ) iz Ljubnega ob Savinji in prvo vožnjo moškega slalom letošnjega SP iz Saalsbacha sva si z mojo Ljubico Karmo ogledala s kavča na TV, drugo vožnjo slaloma pa sva si s Karmo morale pogledati na računalniku, ker nama je TV zasedla vnukinja z risankami. Med današnjim slalomom sem pogrešal Bojana K. Jureta K. in Kranjec Ž. Letošnje SP v alpskih disciplinah se je daneas jkončalo.

Preuzkusi 450 rally...pa sam povej a so prednosti,ali jih ni. Ce ti bo pretežek ali premočen, si boš lahko omislil 250 rally, ali dvovaljnega 350 rally. Če ne rabis vetrne zascite,veliko goriva, se pa odlocis za dual sport 250, ali 350.

Še 10 minut do začetka prenosa ženskih smučarskih skokov iz Ljubna ob Savinji. Od moje drage sem dobil tudi navodikla naj ne pogrejem vse sarme, ampak naj jo toliko kolikor jo bom pojedel preložim v manjšo posodo in šele nato pogrejem, preložil sem jo ravnokar, pogrel si jo bom pa verjetno po koncu prenosa ženskih smučarskih skokov, ali drugega teka ženskega slaloma. Dopoldansko kkofe sem seveda že skuhal in ga seveda tudi popil. Karma seveda opravlja svojo prrostovoljno terapevtsko dolžnos, leži ob mojem levem kolku in mi gga tako greje.

Včasi so to že imeli...

Še dve lepi fotografiji našeg Bila in Pike iz Logatca, leta 2.006, meseca avgusta, otok Lošinj, Mali Lošinj, avtokamp Čikat, morje ...

Trenutno iz kavča skozi okno v dnevni sobi vidim, da vse bolj sneži. Včeraj sem še "malo prebrskal" po disku D, mapa fotografije, mapa Morje in v mapi 2.006 našel to, kar se mi je zdelo da moera biti nekje v mojem računalniku: naš Bil in Pika iz Logatca med plavanjem na otoku Lošinj, mestu Mali Lošinj, avtokampu Čikat, leta 2006. Ura je včerajšnja, preden sta Karma in moja draga šli na sprehod.

Kader imam naenkrat "toliko stvari v delu" sigurno kaj pozabim, in tudi danes je bilo tako, vendar sem se potem ko sem moje današnje fotiografije že"poslal v Windovs smetnjak spomnil kaj sem še hotel objaviti in mapo z danešnjimi fotografij iz smetnjak obudil nazaj na namizje, tako da sedaj lahko objevim še to. Obril sem se v torek, včeraj sem ocenil da se mi še ni treba briti in tudi ljubilo se mi ni, danes pa sem med britjem "preklinjal", ker se včeraj nisem obril.

Leta 2.006 sta bila z nami "v koči" na Rogli tudi naš Bil in njegova prijateljica Pika iz Logatca, in obeh že kar nekaj let ni več.

Ponedeljek 27. januar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/11U4BbqwHxhdrP6i7 Zjutraj je kazalo na običajno megleno jutro kakšno uro, ali dve, a se je žal zavleklo čez cel dan. Toliko o najini "sreči z vremenom", ki sem jo omenjal v prejšnji objavi. Danes naju je precej ohladilo. Dnevna temperatura je bila po občutku nekje 15 stopinj in sonce nikakor ni pridobilo na moči. K sreči planirana pot za danes ni bila dolga. Vmes sva obiskala jamo, oz. jamski tempelj Wat Tham Chiang Dao in premik še malo dlje na sever. Kaj čmo, jutranja rutina. Pripnem prtljago... V pričakovanju dneva. Pa pojdiva v ovinke... Prvi današnji postanek. Pred vhodom v Chiang Dao Cave. Motorje sva parkirala v notranjosti kompleksa... Vhod v jamo. Dve jami lahko prosto obiščes sam, saj sta osvetljeni. Za ostale dele je potreben vodič z dodatno osvetlitvijo. Temperatura v jami je bila zelo prijetna. Igra narave. Zanimiv vzorec tal na nekaterih mestih. V jami je veliko kipov in svetišč. To je na Tajskem nekako tradicija. V vsaki jami so svetišča. Tudi naravnih lepot ne manjka. Nivo vode sega včasih zelo visoko. Zunanji del ribnika krasijo različne podobe. V vodi pa mrgoli rejenih krapov. Ob udarcu na gong... Še dobro, da ni živa... Kobra mislim. Zanimivi vzorci na stavbah. Pogled proti stopnicam in vhodu v jamski kompleks. Zapuščava jamo in naprej v upanju na sonce. V ozadju nasadi mandarin, spredaj pa pitaje. Nič ne bo s 🌞 danes... Mrrrrzlo... Končno mopki parkirani... Plovba po Mekongu... Mi2 pa na sprehod ob Mekongu. Kako iz starih gum narediš kanto za smeti. Meja na tem delu poteka po sredini reke Mekong. Za plovbo v takšnih plovilih je potrebno kar nekaj vaje. Signala ni?! Mojstri bodo vse uštimali. Zanimive bambusove lestve uporabljajo pri delu. da so izoliran od zemlje. V mestu je veliko ostankov starodavnih templjev in mestnega obzidja. Pa tudi kak zanimiv obcestni kamen se najde. Sva 7km od Zlatega trikotnika. Malo prehitro sva se odpravila v mesto. Stojnice šele postavljajo. Ponudba bo očitno pestra, glede na število prodajalcev. Priprava uličnih prigrizkov. Olje ima garant cca. 10.000 za seboj, glede na barvo. Še pogled na reko in Laos v ozadju.

Sobota 25. januar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/3KZMpYUb3bFAUJ7v8 V planu imava krajšo vožnjo, a se je zavlekla do teme. Z vsemi ogledi in ovinki na poti, čas teče zelo hitro. Zjutraj naju na parkirišču pred hotelom preseneti množica motoristov. Nisva jih slišala, kdaj so sinoči prispeli. Fantje so na turi iz Malezije. Mae Hong Son loop in 1864 ovinkov na tej poti. Znana destinacija motoristov. Za spomin še ena nalepka. Eno pa midva pustiva tu. Vas Ban Rak Thai Majhna, slikovita vasica, ki se nahaja na severu Tajske blizu meje z Mjanmarom Ta vas je znana po svoji bogati kitajski dediščini. Naselili so jo vojaki Kuomintanga, ki so pobegnili s Kitajske med kitajsko državljansko vojno v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Saj ne, da bi vse to vedel, ker me je zanimalo, sem malo pogooglal in prepisal... Še ena pred odhodom... Čajni grmički Mogočni bambusi... Korak iz ceste, že prava džungla. Našla sva en mali mostiček. In brzice pod njim. Vmes sva se pa podila po ovinkastih cestah. Most iz bambusa. Precej turistično obiskana točka... Pokrajina je zelo slikovita. Žal ne tako zelena kot v času vegetacije, ja tudi tu je zima... Narava je neverjetna pri svojih stvaritvah. A sem že zapisal? Ceste!!!! Postanek na vrhu prelaza. Lokalni motorist na zverini, Vstrom 150. Pogled v dolino in na gore v okolici... Lokalna ponudba in lokalni "samohranilec". Teh je povsod polno. Je pa zanimivo, da naju ni preganjal niti eden. Trenutno velika večina citrusov v ponudbi. In zopet pot pod kolesa. Najdeva tudi takšne odseke cest. Najdi vsiljivca na sliki! Lepo v vrsti, en za drugim. Kho Ku So Bamboo Bridge. Še ena od "must see" zadev na najini poti... Most je v bistvu 800 metrov dolga sprehajalna pot bolj namenjena turistom kot kaj drugega. Ali je kaj trden most? Precej škripa med hojo... iz razcepljenega prepletenega bambusa. Barvne kombinacije nasadov. Še ena za Instagram! Mogočen slavolok proti mestu. Sence so že dolge... Naju pa čaka še lep odsek prelepe ceste... Tako, da ob popolni temi prispeva do nastanitve.

Petek 24. januar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/vc5Bq2LMGyDoLBU29 Današnje jutro je bilo dokaj sveže. Se pozna, da sva na severu. Temperature so zjutraj okrog 15 stopinj, a čez dan se povzpnejo do 32. Današnji cilj je bil obisk najvišjega vrha Tajske Doi Inthanon (2565 m). Do tja naju je popeljala cesta polna ovinkov. Po včerajšnji ravninski etapi, se je takšna vožnja prav prilegla. Nasmešek se je obema raztezal od ušesa, do ušesa. Pravzaprav sva to prišla iskat na Tajsko. Vredno obiska, motoristi! Namesto slike jutranjega pakiranja, zadnja fotografija najine nastanitve. Vstopni portal v nacionalni park Doi Inthanon. Zelo lepe in široke ceste. Vredne plačila vstopnine, 640 baht (cca. 18,17€ za oba in motorja). Ob vznožju proti vrhu. Vse cveti. Najvišji vrh v parku je gora Doi Inthanon, ki je najvišja gora na Tajskem - 2565 m. Ta je bolj majhne sorte, kot @SuNa. Ga je osedlala brez težav. Besede so odveč. Vrh je osvojen. Skrbno urejeni vrtovi. Vrh krasita dve pagodi, posvečene kralju in kraljici Tajske. Večbarvni kamniti reliefi zunaj kraljeve pagode pripovedujejo zgodbo o Budi. Še druga pagoda v ozadju... Iiii, kako luštkan slonček! Po navadi so pri nas trobila prepovedana, ... (google ni našel ustreznega prevoda). Današnji ovinki so naju pustili brez besed. Cesta je speljana kot proga za vlakec smrti. Vzponi in spusti so res ekstremni. Žal slika ne prikaže pravega naklona... Ceste lepe, gladke brez flik in lukenj. Res se jih ne naveličaš. Cestna oznaka. Saj sem že zapisal, da sva danes neizmerno uživala? Pravzaprav vsevdni do sedaj... Najlepši prometni znak na današnji poti. Velikokrat se je ponovil. Ob koncu dneva sta tudi konjiča občutila žejo. Vendar sta zelo varčna.

Torek 21. januar Današnja sled poti: https://maps.app.goo.gl/16GWzgBzhWzbhgZK6 Dan se je začel v pričakovanju. Končno bova midva sedela za krmilom prevoznega sredstva in ne drugi. https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t4/1/16/1f60f.png Zjutraj prevzameva motorja, se zapeljeva nazaj do hotela in oprtava prtljago. Popijeva še kavico in kreneva na pot. @SuNa je prvih nekaj kilometrov pod čelado precej preklinjala, kajti sportaki ji od nekdaj niso preveč sedli. Je ponosna najemnica Kawasakija 300, Js pa Hondice CB300F. Vožnja čez BKK je potekala tekoče. Seveda sva pozabila okrog vratu nadeti fotoaparate, tako da začetna vožnja ni zabeležena, ko pa sva se izmotala iz gužve pa sva nadela tudi fotoaparate. Dan sva zaključila v mestu Kanchanaburi, kjer sva si ogledala znameniti most na reki Kwai. Hondica in Kwak Takole sva jih osedlala... Ni glih neke gužve Pole position... Tle se pa že da dihat... Povsem normalno naložen... Tale ma pa že malo "težko sapo" Njihova gradnja izgleda zelo lepo, no ne vsa... malo sva se posladkala na poti... Ni endura, je pa... žverca od 300ccm ina okoli 38 iskrih. Znan most iz zgodovine WW2 Sedaj pa oblegana turistična znamenitost, tako tudi muzej v bližini in se še najde... no ena za spomin "bila sva tam". Sonce se počasi poslavlja. Restavracije na reki. Pivce na balkonu za boljši spanec.

Ponedeljek 20. januar Po dooolgem letu sva prispela na letališče Suvarnabhumi. Z mestno linijo ARL in BTS se zapeljeva proti središču mesta. Namestiva se v najinem hotelčku, si privoščiva prvo lokalno pivo in kratek sprehod. Za prevoz do hotela v mestu izkoristiva ARL vlak, ki te za dober € pripelje v center mesta. Juhu, prvo na Tajskem Mi2 v hladu ob 🍺 čakava, da naju bukirajo... Malo po okolici, da se "naštelava na nov luft" Večerni sprehod nama ponudi nove poglede... V tale kaos se podajava ju3... Tako sedaj pa polnit baterije...

To je pa že ugodna cena. Xplor vzmetenje, alu šus plata, višji vizir

Ker se meni vedno nekaj zdi sem še enkrat pogledal na disk D mojega računalnika, in v mapi Slike tudi našel to kar se mi je zdelo da je mogoče v njej: ROGLA 21. marec 2006. "Rabil sem foto dokaz" da sem res smučal. Gospodična v moji družbi je bila moja Hčerka.

Še dva fotografiji iz kampa Čikat v Malrm Lošinju sem našel, potem bo pa že čas, da svoje lepe spomine na našega pokojnega Bila neham javno obujati ... Ko pregledujem mapo Morje (2006, 2007, 2008) je Bilova fotografija vsaj vsaka peta ...

Poln rezervoar. Le glej, da mi boš zdej lajk stisnu. Sam zate sm zvagu.

Med Ledenicami in Senjem. Štetje vetrnic 😁

Mene odbije od nakupa, da ti odklenejo za prve mesece qwikija in programe voznje, pol pa zaklenejo pa placaj da maš. Ja normalno da sm kupu kitajca za precej man denarja z veliko več opreme in tehnologije, ki je odklenjena. Agregat pa isti. Pohlep in miselnost da smo "naj jaći in niko nam ništa nemože" jih bo/je mal prizemljiv. Znamka ne bo crknla. Jastrebi že krozijo, seveda pa vsak rad da najmanj sploh, ker se ve, da so v stiski, takrat se da dobro stiskat ceno.

Ma naj zaprejo vse skupaj itak so mačehovski do uporabnikov... Za 10 let star 1190ADV so nehali posodabljati program za vzmetenje. Zamenjal montizer in če hočem, da EDS spet deluje moram plačati 1500€ in čakati do maja... Bruh pa te premium znamke, vsak kitajc je boljši, kot te plužne. Itak s takim odnosom to ne more laufat... Za 30 let staro AT dobis do vijaka v sprejemljivem časovnem roku vse, vse! Da ne pišem o defektnih platiščih za katere smo morali aktivirat odvetnike, da so priznali stvarno napako. Pa tresenje prvih diskov... Pa motor po 14 dnevih ne vžge več, če ni na aku vzdrževalcu... Zlomili 3 centralni štenderji...slabo zavarjeno...nobenega niso priznali... Počile 2 vetrobranske šipe pri vpetju...nobene priznali pod garancijo. In še in še bi lahko našteval, več je opisano v temu 1190adv. Sem eden takšnih, ki nisem ovca premium znamk in povem vse šlamparije in napake, čeprav si še vedno lastim motor dotične znamke... Za mene nikoli več KTM...vsak kitajc je boljši...

Danes sem izkoristil lepo vreme za prvo letošnjo vožnjo, na našem koncu prijetnih 12-15°, kratko ampak sladko. Stelvio nudi dobro zaščito tudi ob nižjih temperaturah, lepo prede in sem prav rabil malo nafilat dušo...

Tole me je nasmejalo (čista resnica).