Dvorana slavnih

Ni nam hudega 😁

Karlobag suho 😁

Tole 😁

. https://www.facebook.com/share/r/1KR3mVGKLd/?mibextid=wwXIfr

...the power of haircuts...😂

https://www.facebook.com/share/r/1EMp4Zx9dT/ @bladerunner malo, da te pozdravim

Jadranska idila, neprecenljivo. 😁

Always remember, if you aren't happy single, you won't be happy taken. Happiness comes from motorcycles, not relationships. pismu, jst pa z avtom na dopust...uwaaa

Če pustimo strošek referenduma na stran...koliko spoštovanja do državljanov pokaže politična stranka, ki za relativno nepomembno stvar skliče državljane na referendum in s tem posega v njihov prosti čas?

Nisi razumel... Od kapetanovega dol je oprana cesta (na sliki) in s T7 dol nekako gre. Ko prideš do plazu pa nazaj ne gre več. Tale 2 sta se uspela vrnit.

Gre za spust iz Kapetanovega jezera. Video posnetek stanja: https://l.facebook.com/l.php?u=https%3A%2F%2Fwww.instagram.com%2Freel%2FDCNO46WohiD%2F%3Figsh%3DbHk1aHhzdGVrNGo%3D%26fbclid%3DIwZXh0bgNhZW0CMTAAYnJpZBEwa2JqNHFFUzB4SW5uN084ZwEeR2TD8743yBJzQG5bTZ16WtxeeFugV-NRtzxZPRX58lJ0h0l5WiLEoZuHiiA_aem_dJ4xzN5WfzsCO41g3ZwtzQ&h=AT0XlY9739ocEO_SdASSrpiPRoT_TiyYM2n9oTXKhhaFu61_Dq5Lnj28QqFH078I5a-48IdI_9ienxtt_BorjrlkhMY5qWHn2t8xPECEoIJtqmZyJ15_J47Tghim4PZkM3oQKS7JaiIfqg&__tn__=R]-R&c[0]=AT3_2RTMxeN2dZPZNlkcHflz0p8wKUsXr_NPjICv0haA9bZTwYPJJVAJr4_Y01S3QOfoRHaOOsswdnh1UJ8vmkzDFSbBQwuP5L46zE5kIESuBjE7t7BCP2tHxykJslZtAUUtIJuxSyf9b_wvxVr20x4ZK58Xqu1fXauJwZEUpSASPjCuptzzfXPoKNvDA_e5YWcE6QQ

Blade drugače bi bilo pa dolgčas , to je tako kot v naši politiki, prvo se pluvajo in zmerjajo v parlamentu al pa na TV, pol grejo pa pit in se zmenit, mi kam gremo na furo, oni kje bodo lahko še kaj pokasirali

...pa sem se ze skoraj strinjal s tabo. 1. dobil pa orozje... 2. ampak v avtu sem vsaj 20x toliko casa kot na mopedu. Tud avto mora (vsaj malo) sunt. Glede muzke - ja pa ne. Prave avdiofilske izkusnje v avtu itak ne mores dozivet, po drugi strani pa sem navajen svojega sistema (nadgradnja fabriskega, ki ze v startu ni bil osnovna izvedenka), in me kar glava boli ko se vsedem v maminega Fusiona s stirimi sirokopasovnimi zvocniki... Vsakemu svoje. Ce ima kdo od tega zadovoljstvo - zakaj ne? Res se da preziveti brez tega, ampak konec koncev se da preziveti tudi brez piva in cigareta. Ali mesa. Pa motorjev. Koliko je se zivljenja v tem prezivetju je pa ze druga debata.

A so te fotke "v resnici" kaj boljše (bolj ostre), ker tole je katastrofa...

Svi goli, pa ko šta voli 😁

Zelo pogrešam vožnjo po "Jadranki" in čudovit pogled na otoke, morje in obalo ob cesti, zato "častim" girice, pir in kofe tistemu kateri bi me hotel še enkrat odpeljeti do Zadra, seveda z avtom, da bi zopet lahko z mohjimi očmi vsaj malo obudil moj somin na čudovito "Jadranko".

Jaz sem danes svoje naredil ("razmežljal" cev za vodo na dvorišču), naslednje mora narediti moj Zet kateri ima več stikov z mojim bratrencem (reci mu naj "odpre vodo na dvorišču") in nazadnje bo na vrsti še moj bratranec kateri bo "odprl vodo", da bom lahko jaz s "paromatom" končno opral moj bicikl. Z "razmežljavnajem" cevi sem se zamudil malo manj kot 10 minut in se vrnil v stanovanje "prepoten do kože", tako da se moj prehlad "še ni polegel" in bi med vožnjo z biciklom najbrž "kar teklo za mano". Pravkar sem tako kihnil, da se je skoraj premkucnil računalnik pred menoj. Danes ima moja draga rojstni dan, katerega menda ne praznuje več, krivec sem seveda jaz.

11.5. predlagam jadranje in iz odloka narediti jadrnico

Egr je snel pa prazn avspuh je nataknil.

Gre v dve smeri, ves. Na vsakem volilnem mestu sta najmanj dve ekipi treh ali stirih ljudi. V vsaki smeni je vsaj en strankin partijec. Se pravi dva borca dobita v zep po cca70€ ce se ne motim. janes s sklicom referenduma tisocim podpornikom v zep zatlaci lustn bankovcek. Za 4 ure sedenja za mizo in en klic v stab takoj po stetju. Drugi krog predsedniskih je bil skor praznik za celjske protestnike.

Plaz je odnesel cesto in v to rinejo s T7 ? To pa moraš biti resno moten. Lp

Tole je zapis dveh Francozov na T7 iz TET MNE: Dneva 7 in 8 – TET Črna gora – Od raja do pekla Zbudila sva se ob 6. Prava noč, prijetna temperatura. Odpraviva se proti prostranim planotam Sinjajevine. Prvi prelaz je zjutraj zahteven: prodniki, suha strmina, a nič naju ne ustavi. Po tednu dni na pobočjih so najina telesa in refleksi izmučeni. Pokrajina tu zgoraj je nerealna. Mineralne gore, zasneženi vrhovi in obširna travnata območja, ki valovijo v vetru. Prečkava polje popolnoma novih, velikanskih vetrnic. Potem pa se prikaže mali biser: jezero Kapetanovo, mirno ogledalo sredi višav. Na GPS-sledi je naslednji spust označen. Na zemljevidu je to pešpot. Malo dvomiva, a po vsem, kar sva prestala, ne dvomiva več v nič. Gremo. Napaka. Zelo hitro se steza spremeni v past. Prebita, razrita, razžrta od vremena. Iz tal štrlijo ogromni kamni, pot je razpokana. In že sva pregloboko, da bi se lahko vrnila – pogoltnila sva 300 višinskih metrov, povratek z najinimi 200-kilogramskimi stroji, naloženimi kot mule, je nemogoč. In potem pride masaker: gigantski naliv je dobesedno odnesel pot. Štirje ovinki so izginili, ostal je le kaos nestabilnih skal in strmin. Srce razbija. Ustaviva se. Spuščava se peš. Vsak korak je opozorilo: strmina, spolzka tla, zahrbtni kamni. In tu pride sodba: motor zvoziti tukaj je norost. Dovolj je ena napaka in padec. In glede na naklon to ne bi bil samo zdrs – to bi bil konec avanture. Ali huje. Pregledujeva zaloge. Manj kot 48 ur hrane. Voda skoraj pošla. In potem – kot čudež – iz skale priteče mrežica čiste vode. Majhen slap, rešitelj življenja. Napolniva camelbacke, malo bolj pomirjena. A ne sproščena. Nazaj ni poti. Pot je v takem stanju, da je vzpon nemogoč, tudi prazna motorja ne bi šla gor. In sklopke bi pregorele že v prvem kilometru. Ostane le ena možnost: dol… ali pa tu pustiti motorje. Nesprejemljivo. Postaviva bivak kar na poti. Popoldne preživiva ob preučevanju spusta, kamen za kamnom, meter za metrom. Kopljeva, premikava skale, oblikujeva prehod po terenu, ki naju noče. Povsod je strah. Utrujenost briše treznost. Celo misel, da bi najina 700-kubična Téneréja pustila tukaj, v teh gorah, ne moreva prenesti. Laurent ostane miren: »Noč prinese nasvet.« Ima prav. Spim grozno, poln nočnih mor. In zjutraj ob 5:30 je misija jasna: ven od tod. Za vsako ceno. Začneva. En motor naenkrat. 200 kg kovine in plastike, ki ju dva človeka držita na zahrbtni strmini. Jaz spredaj – sprednja zavora in sklopka. Laurent zadaj – drži ali potiska, odvisno od naklona. Vsak meter je zmaga. Vsak ovinek – nevarnost. Prvi del je brutalen: strma klančina, preozki ovinki, pod škornji drsijo kamenčki. Drugi je krajši, a tik ob prepadnem robu. Tretji… tretji bi lahko končal vse. En napačen gib in motor – ali midva – bi končal v praznini. Stisneva zobe. Drživa se skupaj. Uspeva. Četrti gre mimo po travi, izven poti. Trd, a izvedljiv. Trajalo je štiri ure. Štiri ure popolnega napora. V napetosti. Prestrašena. A oba motorja sta spodaj. Cele. Tudi midva. Moraš se še enkrat povzpeti po prtljago. Adrenalin naju še vedno drži pokonci. Sva umazana, izčrpana, a zmagovalna. In globoko hvaležna tistemu majhnemu slapu, brez katerega bi bilo vse izgubljeno. 24 ur. 100 višinskih metrov. Dva 200-kilogramska motorja. Dva človeka. Nepremagljiva volja. Albanija? Drugič. Čas teče naprej. Prebijava se čez Črno goro, Bosno in Hercegovino. Tommy naju čaka tam zunaj s prikolico in vozilom. Zvest dogovoru.

prosim: tema zmenkarije 🥰 že obstaja ps. pa počas bi lahko o kitajčkih in kinderjajčkih zaključili. Postaja dolgočasno.

Aha to si mislil, jaz pa na omenjeni plebiscit 23. decembra 1990. Stari midva bi lahko bila politika, govoriva o istem problemu, pa vsak svojo goni...

KGB na delu dol... in gor...

Ker za današnji zajtrk v najini kuhinji ni bilo nič več potice, sem mislil da je ni nič več in ko je moja Hčerka prišla povabiti mojo drago na kofe po kosilu, katerega sem si jaz že prej skuhal in popil, sem hčerko vprašal, če imajo oni še kaj potice in odgovorila mi je, da mi jo bo takoj prinesla, ker jo je moja draga sestavila in spekla v njihovi kuhinji in se je tam tudi "starala" ... Na "odru za zmagOvalne potice", je bila zame makova potica vedno na prvem mestu, orehova pa takoj za njo.

Dobro da danes nisem otvarjal moje letošnje kolesarske sezone, ker bi me verjetno odpihnilo ... Včeraj sem nerodno odpiral zadrgo pri moji "hišni" trenirki in zato odlomil "vlačilko", katera ima tudi to funkcijo, da blokira "potegovalko" na mestu, in če ni prisotna, ostane "potegovalka" na mestu, kar sem rešil zako, da sem uporabil zobotrebec in "potegovalko" lahko končno premaknil malo nižje, ker mi je bilo preveč toplo. Kako to rešiti, da bo zgornji del moje trenerke še uporaben, pri malo več ali man temperature? Moja "pamet" in hčeerkina pomoč je to rešila. Še malo potice bi, vendar je ni nilč več ... Novega fotoaparata RES NE RABIM.

Za današnje kosilo sta se potrudila moja Hčerka in njen Mož , z vsemi potrebnimi dodatki, kateri zopet sprostijio dihalne poti in tudi kakšno solzico priklličejo.

Še enkrat sem na hitro preveril cene fotoaparatov pri nekaterih prodajalcih in ugotovil, da se cene bolj kvalitetnih fotoaparatov začnejo od vsaj 500 € naprej, kar je veeliko preveč za "naš družinski proračun, tako da se bom moral kar zadovoljiti s fotografijami telefona, katere sploh niso slabe ...

HVALA Franc, prav to piše v njegovem opisu. Lepo bom prihranil skoraj 100 €. Danes je velik praznik, za tiste kateri ga praznujejo. Jaz sem pa izpolnil svoj včerajšnji namen , tako da sem danes res ostrižen in obrit.

Robi tisti fotoaparat je kitajc, na aliju je med 15 in 25 euri, če je malo boljši 40-45. V glavnem je cena previsoka, vprašljiva pa je tudi kvaliteta. Običajno je nekje v opisu, da je primeren za otroke ali hobi uporabo. Lp

#servis #Honda #MarincSpeedShop

Moj nadomestni kuža. Grozno priden 😁

moja pokojna zverina: je moral vedno imeti svoj stol, ko sem kuhal in ko smo jedli

leta, ujebemti 2025-9 let nazaj se je moj "tjulenj" tko crkljal zraven mojemoje Ta pravi kauč potejto je bil (pogrešam ga...še vedno)

...med zvončke...kam pa drugam 😁...

Moj prvi avto je bil volvo 340 diesel. Po tem sm 20 let veselo tankal bencin. Ker so bli spomini na zmrzovanje nafte, mrtve baterije pa komej it 100kmh v vrhniski klanec se zivi. Ko je blo treba kupt dizla, zarad comutinga na siht, je bil zame dan poraza. Ko je odlomlena veja ubila se suzukija balenota, in je k bajti po sili razmer prsu se en dizel, sm skor razglasil dan zalovanja. Se zdej me zvije, ko pomislim. Mamo citroena forda in aprilijo. KAJ PR PIZDI JE SLO NAROBE? 10 let nazaj sm mel Subaruja, Hondo in Kawasakija. Do popolne kapitulacije principov mi manka samo se bmw. Al pa pasat. Pizda sm zabredu.