Dvorana slavnih

.

Zanimiva tale Bjelašnica, spet sem se nekaj nauču. Najprej me je presenetila na gor, po serpentinah... me spreleti... matr skuril sklopko... ma kako, saj ne vozim serpentine z drsenjem sklopke... ožemam gas, gor, dol, pa obrati kar v prazno. Potem le skapiram, da je šodr kot frnikule in pač vrti v prazno. Na dol po smučišču pa kr scary. Jeb_š ABS OFF, ko pa mašina laufa na štandgasu, brzina pa kar gor gre.

Flosarski teden-bal v našem kraju je tu doma pa komanda čisto po YU vojaško ,da se bom obril al pa bal odpade Ja nič sem šel v skladišče beri kopalniško omarico gledat, če še imam kaj brivske robe Robe je še na izbiro, kk se pa naj sedaj odločim katero klinico naj uporabimbom še enprej za atom spil pol pa akcija

Če sem jaz prav razumel, bo vse kar boš prijavil na 1.1. 2026 VLOŽEK in ne bo obdavčeno. Tudi če boš 1.4.2026 dvignil ta znesek, ne bo davka. Obdavčen bo znesek nad cifro, ki si jo prijavil 1.1.2026...To pomeni, da bom pač dvignil ven moje imetje, ostalo pa bom pustil za "mogoče boljše čase". Upam (močno), da bodo še popravili, ker 25% je oderuško.... Samo spomnim vas; včasih so grofa na kol nabodli, ker je hotel namesto desetih enajst kokoši od 100... Mi smo pa še kar tiho... PS: Tudi davek so povečali z 20 na 22, kao krizni davek in bomo vrnili na 20 , ko bo boljše. Bilo je boljše, 22% davek pa je ostal in mi smo ostali tiho... BEEEEE BEEEEEE...🐑

Pa sem rekel da italijanske klužovne nebom več vozil domov. Ampak se je eni uspelo pritihotapiti domov. Lušten motorček Kaj več pa ko se kilometri obrnejo.

Pameten je tisti ki veliko ve, neumen pa ni tisti, ki pametnega (Hčerin Mož) vpraša kadar kaj ne ve ... Popoldne bom na Evrosport 1 gledal prenos zakljuka letošnje dike Tour de France, jutri še en pozkus snemnja videa s telefonovo kamero, v torek pa "rentgen"mojega "spodnjega dela hrbtanice" v Bolnišnici v Šemetru. Roberto je tipičen penzionist, ki nima nobenega časa ...

Danes zjutraj sem želel s kamero na "pametnejšem od mene" posneti dostop do hiše v kateri živimo, vendar očitno nisem dobro "pritisnil na ikono" na ekranu, za preklop med fotoaparatom in kamer, zato bom moral to še nekajkrat ponoviti in tudi "pritisniti na "gumb" (ali ikono ? ) start kamere .. Nedelja je namenjena počitku, in ker sem to "pravilo" prekršil že dopoldne, boma lahko popoldne "brez občutka krivede" na TV gledal zaključek letošnjega Tour de France. GO Pogy & GO Rogla ...

. ... čaka name

Jaz sem danes malo uredil namizje mojega računalnika, Hčerkin Mož mi je pa uredil namizje mojega telefona, na katerem je seda "prava tekoča ura", kakršno sem si želel. Moji Dragi je Hčerka naredila netekočo uro s kazalci, moja pa tudi "teče". Še ena ura do današnj predzadnje etape Tour de France. GO Tadej & GO Primož ...

29.06.25 Mardin - Şanlıurfa 241 km Čas je že, da nadaljujem z opisom naše poti po Turčiji. Ko se vrneš domov v utečene tirnice, enostavno zmanjka časa ali pa se ti enostavno ne da... Jutro v Mardinu spet obeta lep in vroč dan. Kilometrina zopet ne bo pretirana, saj smo si zadali današnji cilj blizu mesta Şanlıurfa. V hotelu odložimo vso odvečno prtljago in se v lahkotnejši opremi odpravimo na ogled Göbekli Tepe. ... Še jutranji pogled iz balkona. Odlična restavracija, preizkušeno včeraj zvečer. Točijo tudi 🍺 , kar je tu prava resdkost. Ulice še samevajo... Pravo nasprotje večeru... Vojska pa že patruljira... Po bolj odročnih cestah se odpravimo naprej... Zelenja je tu le za vzorec... Sanliurfa, naš današnji cilj... Pred vročino se "skrijeno" na hladnem bencinskem servisu... Prazna štiripasovnica... Za kakšen "žakelj" bi pa še našel prostora. Skoraj na cilju... Tule med avtobusi nas bodo počakali... Prikaz najdišča Gobeklitepe... Del poti celo v senci... Potem pa žega... Ufff, je vroče ja. Na cilju. Ker je najdišče na hribčku, je pod streho bolj prijetno, ker vleče rahel vetrič. Skoraj vsi večji kamni imajo vklesane motive živali... Le s čim so izklesali te podobe??? Nekateri kamni imajo izklesane tudi podrobnosti. Zobje in parklji na temle "čunčiju"... Za kaj več pa se obrnite na @hondazok. Je prava enciklopedija. Še malo okoli najdišča... Lepo so uredili tole ... Pa še v "trgovinico" s spominki je porebno zavit... Precej spominkov seveda nima nobene veze s samin najdiščem... Odpravimo se nazaj proti mestu... In naletumo še na eno pomembno najdišče Možakarji pred "najdiščem" pa vodo in čaj ožemajo. Ko bi vedeli kako paše hladno 🍻🍺. Proti hotelu... Pohištvo imajo pa po meri... Tule bodo do ju3... Ne bo problema imajo čuvaja... Malo sprehoda po mestu... Spomenik? Ni, da ni...

Gledam podelitev rožic. Bravo Pogačar. ✌️😁

"Lajkam" o davku iz 22 na 20 (istomisleči) pa z lahkoto bi bil 19 ali 18, samo očitno davek navzdol ne gre. Ne levi ne desni, ne beli ne črni tega ne zmorejo, oz nočejo.

👍. Bil gor konec julija cca 15 let nazaj. V Chamonixu pravo poletje. Tudi na 3800 nekaj časa. Potem pa v petih minutah dež, sodra in nazadnje sneg, temperatura pa v minus. Se spomnim skupine Japonskih turistk v štiklih, mini majicah in krilih. Še notri na hodniku in v restavraciji se niso mogle ogret.

Google najde vse, le s pravilnimi podatki ga je treba prej oskrbeti. Takoj po tej objavi bom šel skuhati današnje dopoldansko za oba, kljub temu, da me je pred nekaj minutami "učila pameti zelo naglas".

Jutri se bo končala letošnja kolesarska dirka po Franciji Tour de France 2025 z zmago Tadeja Pogačarja , če ne bo kaj nepričakovanega prišlo vmes . Med prenosi na Eurosportu sem videl tudi reklamo za kolesarsko dirko po Češki, vendar te ne morem najti nikjer na spletu. Prenos kolesarske dirke po Češki na Eurosport 1 bi bil zame tudi zanimljiv, vpredvsem zaradi pokrajine po kateri bo potekala.

Čaka nas

Opaa, nazaj na fergija, meni je pa tako lepo delal "as is" vsake toliko je sicer malce kolcnil ampak sem bil tega že kar navajen (imel tri F650 Rotaxove mašince ki so isto rade malce "pokolcale"). Kable se pa splača zamenjat, kar nisem mogel verjeti, koliko se pozna na živahnosti vrtenja štarterja.

02.07.25 Göreme – Karaman 335 km Po dnevu "počitka" se zopet prileže nekaj več kilometrine. Natovorimo Hondice in pot pod kolesa. Današnja vmesna točka je kraj Taşkale, kjer sledi ogled jam Manzan in prijeten klepet z domačini. Eda in njena družina sta nam polepšala dan. Prisrčnost, topel sprejem in pogostitev šteje več kot vse zvezdice v hotelskih resortih. ...še na zajtrk pred odhodom... Na srečo pakiramo v senci. Še eno preluknjano mesto na naši poti. Uçhisar - emo bolj turistično od drugega. Sedaj pa nekaj časa brez postanka. V stilu Supermena... Mesta si sledijo eno za drugim. Na srečo večino obvozimo po obvoznicah... Tudi kakšno vzpetino vmes ugledamo. Hasandağı 3268 m.n.m. Spet smo v bolj zelenem področju. Zanimiva skulptura sredi krožjaka... Žetev je v polnem teku. Da se malo nastavim pišu vetra... Pokrajina se zopet spremeni. Valovito pokrajino prereže reka in ustvari ozko dolino... Vasica Taşkale v okrožju Karaman. Tudi tukaj je večina hiš zapuščenih. Mesto Manazan je v celoti zgrajeno v skalni steni in se razteza pet nadstropij visoko. Na vsak način je hotela splezat v eno izmed jam. Eda nam postreže s čajem. Za prste polizat, vam rečem! Pred vhodom v džamijo. Slovo od prijaznih gostiteljic. Bo treba dalje, ni druge. Še pozdrav v slovo. In lepa ovinkasta cesta pred nami. Eda nam je dejala, da nas ob poti čaka še veliko lepega. Imela je prav. Kar nekajkrat smo se ustavili, ... ... in občudovali naravne lepote. A vendar bo treba dalje. A zopet ni šlo daleč. Naročiva kavico in se preoblečeva v kratke hlače. Gospa prinese polno merico. @hondazok se prostovoljno žrtvuje, da bo v senci pazil na motorje. le pred kom? Midva pa se odpraviva na ogled. Lesena stezica, stopnice vodijo v hrib proti jamam. Še sreča, da nisva pozabila vode. A ko prispeva na vrh, je ves trud poplačan. Nekatere jame so ogromne. Sprednja "fasada" jam je žal zaradi naravnih pojavov uničena in ni vidnega vhoda. V prvem nadstropju so bile predvsem grobnice. Nekaj jam pa so identificirali tudi kot cerkve, kapele. Prebijava se skozi ozke prehode... Majhni artefakti, ki so jih našli v jamah, kažejo, da so bile izklesane in naseljene v bizantinskem obdobju. Ja nič, še dol je potrebno priti. Še pogled nazaj za spomin. Narava je precej spremenila prvotni pogled... Podamo se naprej proti dananjem cilju... Popoldan prispemo v Karaman. p.s. črv v gumi uspešno opravlja svojo nalogo! Ni še odfrčal, pa tudi tlak v pnevmatiki je konstanten...

To sredo sem se odpravil novi moped spoznat z magistralo. Bil je navdušen, jaz pa še bolj. Vreme lepo, v nahrbtniku nekaj za pojest in popit ter kopalke in brisača. Ob 0730 sem se odpravil od doma proti Postojni in nato na Ilirsko Bistrico tankat. Nato pa po gasu, malo višjem od prostega teka do Paklenice pogledat, koliko je ura, pa natankat tudi. Bila je pol dveh, ko sem natočil bencin. Spil sem še kavo in se odpravil nazaj, da se malo višje malo namočim. Voda prava, da bi bil celo popoldne noter, a ni šlo, v četrtek sem imel službo. Ponovno sem tankal na vratih Jadrana in po spiti kavi poklical asistenco, da so me prišli iskat. Avtovleka me je odpeljala do Ilirske Bistrice, kjer sem presedlal v avto, moped je pa pot nadaljeval zjutraj, ko so ga odpeljali k Mirčiju v Slovenske Konjice. Danes sem dobil potrditev, da je bil res zanič bencin. Tako, da naslednjo sredo ponoviva s sinom, seveda brez kakršnih koli nevšečnosti. 🏍️🏍️😜☀️☕🏖️ Lp Robert

Tour de France "on lajn, ta trenutek" še 67,9 km. Ali res rabim nov fotoaparat, ker moj fon Samsung dela zame dovolj dobre fotografije. Ne motite me več, ker bi rad gledal danšnjo etapo do njenega zaključka.

Še na en e-mail naslov sem poslal s prošnjo za popravilo mojega Canana IXUS 185 - servis Beseničar. Pravijo, da kdor čaka tudi dočaka. Dopoldaansko sem pa že spil ... Danes si pritiska še nism izmeril, zato bom to sroril takoj sedaj, če mi bo uspelo Karmo "odnati" s povštra na katerem si na kavču merim pritisk ...

Ker sem siten (to že itak veste vsi), sem danes z Googlom poiskal "generalni" e-mail naslov Canon Slovenija in kar na njega poslal mojo današnjo fotografijo s telefonom, in v mojem poslanem mailu vprašal, če je popravilo mojaga CANO XIUS 185 še mogoče (zdi se mi da so mi enako napako enkrat že popravili, za približno polovično ceno takrat novega, in če je kje še mogoče kupiti novega. Dežuje , in bliža se čas mojega dopoldanskega .

Dobro jutro. V torek imam v Bolnišnici Šempeter "rentgen moje glave" in v Šempeter in nazaj domov (upam) me bo kakor skoraj vedno peljala Moja Draga, kar me bo seveda "koštalo" obiska nakupovalnega centra po pregledu, kako vedno, seveda s kofetom pred vstopom v njega , in nisem še pozabil, da je ravno nasproti "klopi" za počitek v "promenadi" nakupovalnega centra tudi trgovina BigBang, v kateri sem "v svojih boljših časih že kupil kar nekaj stvari, zato sem s pomočjo Googla preveril njihovo ponudbo "kompaktnih fotoparatov", in njihova ponudba je kar precej velika, toda pri večini piše "dobavljivo v osmih do desteh dneh". Ali je pri BigBang dobaviitelju to sploh na zalogi, pa "ve samo Bog" ...

Swmotech Engage Pro (7-10 l)…koncno dobil dobro ceno

Fantje in punce nekaj ste pozabili. BTC in vse naokrog so kovanci. Digitalni kovanci. Zakaj ni obdavčeno, ko menjaš EUR v USD ali drugo valuto? Zakaj ni obdavčena menjava iz evra v bosanske marke? Naši veleumi so v vsej svoji špekulaciji nekaj pozabili in spregledali. Zaslužek bi bil od staroselcev imenovanih diamond hands. Poglejte si koliko denarnic iz leta 2011 je še nedotaknjenih. Leta 2017 nas je bilo okrog 100! Ampak...Vsi "kripto milionarji" imajo že iz bajnega zaslužka (na kar računajo naši znanstveniki) kup nepremičnin, biznisov, avtov, čolnov, limited in butičnih inštrumentov, umetnin, umetnih jošk in podaljšanih lulijev. Ne bo več tega kar oni mislijo, ker so že obogateli vsi tastari. Veliko jih bo pa še pretopilo pred 31.12.2025 v kaj drugega, eni bomo pa na raznih walletih prišparali, da se najde nekdo bolj razgledan in bo rekel:"OK, tisti gumpci iz 2025 so zajebali, gremo zdaj drugače". Ali pa šli za rezidente kam drugam. Veliko firm bo šlo iz naše podalpske v lipo našo, kar se že zdaj dogaja zaradi večjih davčnih in drugih ugodnosti. Mi je pa zanimivo, da je ena teta iz FURSa dva meseca nazaj množici vlagateljev na enmu seminarju razlagala čisto drugo zgodbo kot so jo nam nabili v rit zdaj. Pa razni Kuglšrajberji še vedno ne razumejo, da vlaganje v karkoli (pa magar v pokemone ali pa kisle kumarice) ni isto kot gamblanje in pisanje lota, niti pritiskanje brez kondoma v Zrčah. Ampak to je druga zgodba diagnoze. Ker to, da daš na tnalo jajca in HOLDaš leta in leta, medtem, ko drugi govorijo:"to je mehurček, itak bo počil" je tipično slovensko, da se pol zdi fer, da plačaš 25%DDV iz že vsaj 2x obdavčenega denarja in menjalniških provizij. Samo za primerjavo takšnim kazinojskim loteristom. Če bi od leta 2015 vsak teden kupil za 20eur BTC (ne glede na ceno, ki je vsak torek recimo) bi imel v začetku leta 2024...pazi zdaj to, dobro preberi.... 4, da 4 cele BTCje. Sami si zdaj izračunajte kaj se bolj splača. Igrat loto in se po kafičih kurčit, da bo itak poču mehurček ali imeti diamonthands leta in leta. In, ko bo cena za kos 1mio, bo taisti folk reku, da bo vsak cajt počlo, hkrati se pa po glavi tolkel zakaj ni kupu vsaj 0,1btc daljnega 2024, ko je bil samo 34k. Če že, bi podpisal, da plačaš 15% od trejdanja, ko pretvoriš in si vbodeš enga GT3rs al pa vsaj Panigale. Da plačam pa 25% od holdanja, pa hvala lepa. Rajš grem pol v Kigali zamenjat ves kripto za žlahtno kovino in pridem nazaj čez 5-10 let s culo na rami polno dragih kamnov in železja, ko se poleže prah od raznih kretenov, ki ne vejo kako bi še pokradli folk, dokler ga še lahko. Namesto, da bi spodbujali vsaj svoje rezidente, če ne še tujih, da uletijo odpirat razna podjetja, pa da že od normalnega davka pobirajo v pisker. En kup folka je lahko uresničilo sanje, ker so šli v kripto in pol štartali biznis in odprli s.p.je. Ampak ne, dejmo rajš zajebat vse male podjetnike, pol pa še po kripto stegnimo tace, da bomo res do konca zjebal vse. Ko bodo pa to scuzali, bo vsekala neka viroza spet, da bodo v miru nagrunatali kaj bo naslednje kar bo obdavčeno. Voda, zrak, mogoče kilogrami posameznika ali pa kri. Bolj bo redka in iskana, več boš plačal.... Srečno

Zlato ni obdavceno. BTC je digitalno zlato.

01.07.25 Göreme z okolico 129 km Okrog 4:30 si nastavimo budilko in se odpravim na bližnjo vzpetino, da si bomo ogledali sončni vzhod in polet balonov. Kasneje sledi vožnja po okolici, ogled podzemnega mesta... Za popestritev dneva je kolega pobral še vijak z zadnjo gumo... Dolgčas nam vsekakor ni! Jutro ni ravno mrzlo, je pa precej bolj sveže, kot je bilo do sedaj. Vsi čakamo na šončni vzhod in polet balonov... Sonce počasi vzhaja... Pa tudi balonov je čedalje več... Gužva v zraku... Lep pogled. Uživanje v razgledu... Končno na motorjih in proti opuščeni vasici, ki smo jo opazili na poti proti Goreme-ju. Ena za spomin... Moj črni konj je bele barve... Povsem zapuščena pa vasica le ni... Nič turistov samo mi... in opuščena bivališča, kot da so prebivalci na hitro zapustili vas... Nad vasjo pa značilni bivalni prostori skopani v skalo... @SuNa pravi "kar tole bom izbtala, ima balkon... pa še kopalnico". Nekaj so tudi z zidaki dozidali... Najbrž so to sledovi kakega potresa oz preteklosti. Trta še rodi. Nič, gremo mi naprej... Ti je pa turistično a vseeno si ogledamo mesto pod mestom... Cel labirint... bivalnih prostorov... stopnišč, in prehodov... v kleti pa klet. Pred vhodom gospa pripravlja gözleme. Gospod ima v lasti starinarnico. Že pred leti smo se srečali. Potem pa tole! Da nam ne bo preveč dolgčas! Mali kompresor je povsem dovolj, da se zadeva reši ob cesti. A se za krpanje zaustavimo na črpalki kjer imajo pravi kompresor... Pred vstopom v mesto... igra narave. Proti centru mesta... in že smo "doma"...

30.06.25 Şanlıurfa – Göreme 536 km Pri večerji po navadi sprejmemo plan za naslednji dan. Včeraj smo se odločili, da jo »potegnemo« do Göreme-ja. Tako se zjutraj po zajtrku podamo na začrtano pot. Že kar nekaj časa je minilo, odkar sva bila nazadnje tam. Zakaj pa ne, pojdimo! Motorji so počakali točno tam kjer smo jih pustili... Pred odhodom še zajtrk... Potem pa na pot... Zapuščamo mesto Şanlıurfa. Do velikih dreves bo minilo še veliko let. Sem se v prejšnji objavi spraševal, če ima prostor za eno vrečo? Evo ima. Ponosni na svojo državo. Zastave povsod. Sredina krožjaka posvečena pistacijam. Letos se zapeljemo mimo Gaziantepa. Zanimiva skulptura ob cesti... Le kaj predstavljata ta dva slavoloka? Vojske je pa kar precej v teh krajih... Zapustimo gosto naseljeno področje in lažje zadihamo na skoraj praznih cestah... Zanimiv izdelek kitajcev. so kar pogosti zukaj. Ob obveznem postanku na črpalki, tudi obvezen čaj... V družbi fantov iz črpalke... Večkrat se dohitimo in prehitimo s skupino Porsche-jev z tajkimi registracijami. Po izhodu iz tunela nas po navadi pričaka drugačna pokrajina. Tudi tokrat je bilo tako... Bo potreben "dežjak"? Iz štiripasovnice na navadno cesto, pa še oblaki so se počasi razblinili... Le kaj nas čaka na drugi strani tega gorskega masiva? Pogled nazaj... V drugo smer pa bolj obetajoče... @SuNa je nekje na poti na svoji CB-ki obrnila okroglo cifro. ?? Nigde je to prava smer? Še en prelaz no ta ni posebej visok... Po okolici sodeč, se bližamo današnjemu cilju. Smo že tu... Se vidi, kje je naš balkon. Malo po mestu... Na nekaj osvežilnega... Pa še večerni obhod... Nazaj proti hotelu... Atrij našega hotela.

12.25 "posesano" celo stanovanje, mene pa križ boli ...

Moj prenosni računalnik "hardawarsko" ni tako velik, da bi lahko v njem kaj izgubil, "softwarsko" pa je za moje potrebe ogromen, vendar mi je danes dopoldne le uspelo najti izginulo mapo za današnjimi fotografijami, nikjer drogje kakor v "košu za odpadke", kateri pa ima to dobro lestnost, da lahko z desno tipko na računalnikovi miški "klikneš na izbrani fail ali mapo in še enkrat klikneš z desno tipko na mišk na OBNOVI, in izgubljena reč ali reči, so zopet na namizju. Le moja današnja objava je malo kasnejša kakor sem mislil ... Še iz enaga razloga je moja objava kasnejša. Ker sem "ne vem kam" med nekaj poskusov fotografiranj "pritisnil napačno", namesto na "sprožilec za fotoaparat" na "gumbb" za snemanje video poosnetka, vendar sem ttudi to rešil tako. da sem predvajanje videa ustavil na željenem mestu, z Windovs "škarjami" to izrezal in s programom Gimp to še naprej "obdelal", da sedaj končno lahko to tudi objavim, seveda po že spitem dopokldanskem , na kavču v Karmini družbi. Ta trenutek je začelodeževati ...

se ne razumeva.. jaz ne bom več kupoval kriptovalut, samo še zapravljal... in kako bodo zdaj preračunali dobiček ? Itak od vsakega nakupa plačam davek... če bodo pa sitni, bom pa samo v tujini kupoval in tam plačeval davek velja samo za nakup od 2026 naprej, za nazaj ne velja. Sploh ne vedo kaj počnejo... saj pravim, ko pretvoriš na svoj TRR euro, potem naj bo davek... kako bodo preračunali, če ga kupujem recimo od leta 2018 ... vsega bom dal na krpto kartico in plačeval storitve in blago

Pa mamica od Luke je bla tud vsak teden v Turistu. Matr je bla dobra mačka, zmer smo jo zaston not spustil, ne vem pa kva je vidla na Saši, ampak ji oprostimo zarad dobrga potomstva. 🤪

Zopet sem pozabil besedilo , ker sem prej še Hčerki odgovoril na njeno na FB poslano fotografijo medveda na eni izmed idrijskih cest. Red mora biti, tudi če ni najbolši in je tudi nepotreben, toda od danes naprej bom svoji bergli vedno uporabljal levo z levo roko in desno z desno roko. Danes zvečer se bodo iz Kampa Čikat na Loinju vrnili moja Hčerka, njen Mož in moja Vnukinja in Vnuk.

28.06.25 Midyat - Mardin 74 km Kilometrina nam je krepko padla. Časa imamo še dovolj in škoda bi bilo preskočiti ogled mesta Mardin. Zato se odločimo za kratek premik. Ker pa so se temperature povzpele tja do 40 stopinj, nam to tudi s te plati ustreza. Zjutraj nas pričakajo notorji kot mlinarji. Je očitmo moral popoldan še prerezat ploščo ali dve z rezalko. Sicer se je receptorka opravičevalaa je pri tem ostalo... Nič odpravimo se naprej... Proti mestu Mardin se odpeljemo po cesti D380 nekaj časa dvopasovnica... Nekaj pa štiripasovnica. Na eni od črpalk vidimo tlačni pralec, zato se odločimo da poplaknemo prah iz naših konjičev... Vstop v anticni del Mardina na vzpetini... Po tlakovanih ulicah do našega hotela... Precej turistično zastavljena zadeva je tale Mardin... Policaji vozijo "propelerje" vendar tu ne bokserjev. Po namestitvi obvezen obhod "znamenitosti" mesta Mardin. Trgovinice z začimbami... Milom vseh oblik in barv... Slikovita tržnica... in pa seveda za turiste posebej ulica zlatarjev. Pa da razveselijo še najmlajše iz velikih mest... Koliko ljubezno vlaga v svojo "ljubico" ta še kakšnega pri nas poseka Tole v Evropi nebi "šlo skozi" delo mladoletnika. Edino, če nese čaj svojemu tastarmu... Za instagram bo... No tu smo vseeno našli "gostilno" kjer so stregli pregreho ob večerji... Še zadnji današnji pogled nad mesto pod nami.

27.06.25 Van - Midyat 517 km Planirana pot za danes nas vodi po zelo zanimivem slikovitem vzhodnem delu Turčije. Tu se naša pot tudi praktično obrne nazaj proti zahodu. Jaz in @SuNa hkrati obujava spomine izpred treh let in podoživljava preteklo potovanje. Ta predel nama je zelo pri srcu, zato ne dvomim, da je tole zadnji obisk teh krajev. Čudovita narava, lepe ceste in prijazni ljudje so magnet, ki naju bo vedno vlekel v te kraje. pripravljeni, gremo... Nasvidenje! Del Turčije, ki je najbolj posejan z cestnimi kontrolami, tu so večinoma vojaške ne policijske. kot Vedno, obvezna skupinska slika. Če vojaka pravi čas opaziš in pozdraviš, z veseljem odzdravi... Še enkrat se približamo Iranu... Nato pa zares zavijemo roti zahodu in našemu današnjemu cilju... Kot je zapisano na začetku, še veliko stvari nam je ostalo za videt... Štirpasovnica tudi tukaj služi bolj ovcam kot vozilom... Približujemo se mestu Hakkari, ki pa ni ob glavni cesti ampak je umaknjeno iz kanjona na planoto na desnem bregu reke Cigli. Tudi tukaj vojaki skrbno preverijo naše potne liste... Kanjon reke je vse ožji... Te vojaške ropotije je v teh koncih na pretek. Cesta vsake toliko časa zamenja stran... Do nekaterih naselij vodijo le steze in seveda viseči mostovi preko reke. Boš preizkusil vodo? Ob ogledu mostu nas obkrožijo otroci, ki jih @SuNa obdari z malimi spominčki, ki jih ima v ta namen vedno pri roki. Nekaj naprej tudi mi poiščemo hlad zase in motorje... Jezik je ovira, ampak z dobro voljo on prevajalnikom se pogovorimo o marsičem... Na kraju za vse popito niso hoteli niti Lire. Dopovedo nam, da smo njihovi gostje in so zato zelo veseli če nam lahko ponudijo kar imajo. Tu se zelo približamo meji z Iraqom... Na drugi strani potoka je Iraq pravzaprav Kurdistan. Približujemo se kraju, kjer naju je pred tremi leti lepo pogostil vojak (v civilu). Meja tu poteka praktično po strugi potoka, zato je tudi precej vojske in njihovih postojank. Kurdsko mesto Sirnak. Rudarsko mesto z žalostno zgodovino... Cizre pa mesto ob reki Tigris na meji z Sirijo. Kontrola spet. Vendar tudi tokrat prijazno brez problemov. Slikat sicer niso pustili . Bi se moral slikat pred tablo Batman? Eh mogoče pa drugič... Še malo pa bomo na dnevnem cilju... Prispeli!

26.06.25 Dogubayazit - Van 193 km Ker smo sinoči tako lepo parkirali v hotelu smo se odločili, da ogled Ishak Pasha palače opravimo danes, preden se podamo naprej. Nahaja se prav blizu mesta. Po ogledu pot nadaljujemo do jezera Van, ki je največje jezero v Turčiji. Večer pa končamo v mestu z istim imenom. Na poti do IPS. Najdemo malo sence in jo seveda izkoristimo... Še ena kljukica, ki je na "must see"... Precej turistično, ampak če smo že tukaj, poglejmo... Obkljukano... Poslikano... Še ena z mestom Dogubayazit v ozadju... Podajmo se naprej... Le od česa tule živijo? D975 nas vodi proti naslednjemu cilju... Spet ena od višinskih točk, Tu nekje je cesta tudi najbližje meji z Iranom. Pokrajina ob cesti vulkanska, lepo se vidi razlita lava... Vmes pa obdelane kmetijske površine... Lava in obdelane njive... Majhna vasica na robu razlite lave... Ti mene, Jaz tebe... Mesto Čaldiran. Na izhodu, ali vhodu iz katere smeri prideš pa velikanski slavolok. Ja kar pogosti so tukaj. počasi se spuščamo proti Jezeru... Zavijamo proti Van-u... In ugledamo naš naslednji cilj... Čakamo, da se mu približamo, Da obkljukamo še eno kljukico... @SuNa pravi bljak sluzasto... @hondazok pa ni namočil samo prst Seveda pa ni bil edini... Hop, pa smo padli še v eno zasedo. Spet samo rutinska kontrola... Vse OK samo naprej proti cilju... Prispeli... Nadhod za pešce ali slavolok, Menda kar oboje... V hotelu nas pričakajo z Čajem... No nismo edini, strežejo kar na ulici... Nooo, plehovani mopedek. Tega je včasih tudi pri nas brenčalo kar nekaj...

25.06.25 Erzurum – Dogubayazit 360 km Počasi zmanjšujemo dnevno kilometrino. Pot nas vodi mimo rudnika soli Tuz Mağarası ena od kljukic na našem zemljevidu v kraju Tuzluca. Ker je v jami stalna temperatura nekje od 18 do 20 stopinj, nam prav prija, da se malo ohladimo, hkrati pa si ogledamo rudnik soli. Proti koncu današnje poti pa ugledamo mogočno goro Ararat. Vreme imamo čudovito, zato so posnetki gore brez vsake meglice okrog vrha. Dan zaključimo v Doğubayazıtu. Pakiranje zjutraj je postala že rutina... Na srečo turki zjutraj ne startajo prav zgodaj, no ura je devet... Erzurum zapustimo in se namenimo proti vzhodu... Vmesni postanek. Takoj nas obkroži nekaj domačinov in poklepetamo. Seveda je bilo veliko smeha, ker se niso mogli dogovorit ali smo Slovenci ali Slovaki @SuNa izkoristi čas in medtem poišče lokalne peke in nabavi nekaj "ekmeka". Temperatura še narekuje veterne jakne... Kmalu zapustimo glavno cesto in se podamo v bolj ruralno področje. Jez na reki Aras. Trenitek je potrebno ovekovečit... Vsak po svoje... Ja man... Drevesa daleč naokoli nobenega... Proprava kurjave za zimo... Cukr v vseh oblikah... Tle bo pa sol... Znano plovilo... Nč pa pejmo pogledat... Kičasto ampak zanimivo... Relativno ozek vhod se kmalu razširi v velikanske dvorane... Sol je pomešana med ostalomi usedlinami starodavnega morja... Še ena za v album... Sol on pesek... A misliš, da si edina preizkusila? Agri Dagi... Ali Ararat po naše... Ko prideš bližje vidiš kako je VELIK. Zares imamo srečo z vremenom. Tretjič zrem v to mogočno goro, pa jo šele sedaj vidim brez enega oblačka. Nas vleče ampak bomo pustili za drugič... Kje drugje kot v hotelu Ararat. Zunaj nobenega prostora, zato nam odkažejo parking kar v hotelu. Ravno za 3 motorje prostora... Na potep po mestu Dogubayazit... Na cukr bombe... Aaaaa pa tud tapravo trgovino smo našli Lahko noč!

24.06.25 Samsun - Erzurum 677 km Tudi tokrat zjutraj krenemo na pot dokaj zgodaj, da ne bo prevelike vročine. Najprej se spustimo proti Samsunu in nekaj časa vozimo ob Črnem Morju. Nekje za mestom Of pa zavijemo v hribe po cesti D925 in uživamo v prijetnih temperaturah. Dan zaključimo v mestu Erzurum. Zvečer smo spoznali naš hotel le iz slike. Lepo urejena mesta in prometnice. Občasno se malo oddaljimo od obale na obvoznico večjih mest. Postanek za osvežitev. Laj le tovorijo? Čaj? No pa smo v gužvi... Ne vem če nisem slučajno uletu v kader, poglejte za mano Bilo je kar nekaj severnega vetra in posledično tudi valov. Domačini pravijo, da je tole najboljši njihov čaj. Zato se zaustavimo in malo... Počekiramo... Tudi ostalih začimb ne manjka... Oho, gradbišča pa nismo prčakoval... Zanimivost, bilo jih še veliko. Turki imajo zadevo vedno urejeno tako, da promet poteka kljub delom nemoteno. Nikjer nobenih semaforjev in čakanja na zeleno luč. Vse skupaj se le malce upočasni... Proti vrhu prelaza Ovit na višini 2640m se zbirajo oblaki in megla... Mi še vedno v soncu z vetrom v hrbet... Še preden se prav zavemo vstopimo v skoraj 13km dolg tunel, ki nam prihrani meglo in mogoče tudi osvežilni pršec... Na drugi strani pa juhu, spet sonce. Je malo bolj sveže ampak boljšega si na motorju ne moreš želet. Skoraj smo že na cilju... Ampak pred nami je še en prelaz... Počasi, počasi... Še samo mimo tele črede (očitno edini uporabniki odlične ceste razen nas) in že... smo na še enem prelazu preko 2000m. Tega na srečo še niso prevrtali z tunelom. Sence so dolge cilj pa tik pred nami...

23.06.25 Görükle - Samsun 784 km Tudi v ponedeljkovo jutro nas pospremi sonce. Zgodaj osedlamo motorje in se podamo v gužvo v mestu Bursa. Ko se izkopljemo iz gužve, pa po lepih cestah nadaljujemo našo pot proti mestu Samsun, ki leži ob Črnem morju. Vse se dogaja eno uro prej kot pri nas... Od tu naprej se je promet malo umiril. Postanek v senci za tankanje in osvežitev. Hop, pa smo padli v zasedo. Bila je lerutinska kontrola, na srečo brez posledic za denarnice. Pred nami jezero Iznik malo vzhodno od burse, dolga je še pred nami... Vmes se spomnim, da bi bilo dobro menjat nekaj denarja. Na banki, kot je v navadi seveda ne gre. Dobimo pa od njihovega varnostnika namig kje lahko menjamo in za povrh nam postreže še s čajem. V bližnji trgovini pa @SuNa kupi še simit in dan se je začel popolno Njami... Postanek na črpalki in znova se ponovi scenarij. Prijazni "bencinkelnarji" ponudijo čaj in dostop do interneta preko telefona enega od njih. Od kje, kam, zakaj, vam je TR všeč in še sto drugih vprašanj... Kar nekako težko odideš naprej Rumeno modre table označujejo trgovine pregrehe za tiste konce. Sence se daljšajo, mi pa smo vse bližje današnemu cilju... Narava ob cesti pa enkratna... Luči so prižgane mi pa še nismo nacilju. preveč smo se zadrževali na čajih. Do našega hotela pripeljemo že v trdi temi.

Življenje nekateri je eno samo čakanje... Žal pa je cilj vedno bližje.

DUsa me boli, motor je parkiran ze cel mesEC