Dvorana slavnih

03.07.25 Karaman – Antalya 412 km Gremo še malo do morja? Zakaj pa ne! Odločitev je padla, da gremo do Antalye. Vmes malo zavijemo iz poti, da si ogledamo most Burgumna reki Koprocay, znan tudi kot most Oluk. Je eno redkih del, ki so se ohranila iz obdobja rimskega cesarstva. Tole je postala naša jutranja rutina... Vztrajno sledimo navigaciji. Ta nas zapelje direkt čez tržnico. Prodajalci so nam umikali dežnike in gajbice, da smo lahko šli mimo. Odsev v ogledalu... Ceste sem že omenil? Občasno si jih delimo z drobnico... Nič ne zadiši tako kot Barcaffe... Ceste, khmm. Nč ne bom pisal... Še eden od mnogih prelazov. Pokrajina se je zelo spremenila. Vse več je iglavcev... Nedaleč od naše predvidene poti je znamenit most zato se odločimo pogledat... Ozek kanjon raj za raftarje... "ko voli nek izvoli" mravljišče. Našel trenutek, da sem čisto sam... Tudi @SuNa Na mostu pa že novi turisti... Takole nekako... Nedaleč stran še en most, ta pa popolnoma zapuščen. Popoldan prispemo v Antaljo. Srečamo se z Tino in Vinkom. V sredini pa pozira pesniška duša iz Antalye. Youtube delno prevede njegovo "poved"... PS, @Kugelschreiber Imeli namen, pa smo si premislili...

A so tebe zipal, al je ležalnik zrasu? 😳

Zanimiva tale Bjelašnica, spet sem se nekaj nauču. Najprej me je presenetila na gor, po serpentinah... me spreleti... matr skuril sklopko... ma kako, saj ne vozim serpentine z drsenjem sklopke... ožemam gas, gor, dol, pa obrati kar v prazno. Potem le skapiram, da je šodr kot frnikule in pač vrti v prazno. Na dol po smučišču pa kr scary. Jeb_š ABS OFF, ko pa mašina laufa na štandgasu, brzina pa kar gor gre.

nič več ni zastonj

uf... vir neurje.si

Pa sem rekel da italijanske klužovne nebom več vozil domov. Ampak se je eni uspelo pritihotapiti domov. Lušten motorček Kaj več pa ko se kilometri obrnejo.

Kako boš pa občutil razliko? Na HP2 imam sedaj Advantec, ampak ne ločim od prej, ko je bil notri Castrol.

Včasih te ni, ker je bila zadnja etapa defile, razen za par šprinterjev.

najs.....

. ... moja včas že po enem

Potrjujem! Tudi moja je agresivna po dveh kafejih

Gledal učeraj zadnjo etapo kolesarske dirke po Francijio itak sem jo spremljal v celoti samo, da te pa na zadnji etapi večkrat privzdigne iz ležečega položaja na kavču še pa tud ne pomnim Bravo fantje kapo dol sploh pa včeraj Matej Mohorič Me kolegi sprašujejo če sem trafiko odprl

še 10 dni zdržim, pol pa bo

Windows koledar, kateri se mi na namizju "samodejno odpre" po vsakem vklopu računalnika je moj zvesti spremljevalec , če se prav spominjam, že od Windows 3.1, in kakor je "spolšna navada", vsaka njegova nova različica je bolj komplicirana za uporabo, zato sem mislil, da imam "CT pregled" v Bolnišnici Šempeter jutri, ampak ga imam v četrtek, na kar sta me opozorili moja Draga in najina Hčerka.

Dan se nadaljuje s kofetom ...

Za bolnico niti ni svoh.

Srečno vožnjo!

Kolesarska dirka po Franciji se je včeraj zvečer končala. Gledal sem jo na Eurosport 1, podelitev pokalov pa na SLO 2. Bravo Tadej in Matej. Jutri me bo Moja Draga odpeljala v Bolnišnici Šempeter na CT mojega bolečega "križa" .. Tour de France so nemali tudi z mopedov BMW za bolj podrobne posnetke..

Gledam podelitev rožic. Bravo Pogačar. ✌️😁

.

02.07.25 Göreme – Karaman 335 km Po dnevu "počitka" se zopet prileže nekaj več kilometrine. Natovorimo Hondice in pot pod kolesa. Današnja vmesna točka je kraj Taşkale, kjer sledi ogled jam Manzan in prijeten klepet z domačini. Eda in njena družina sta nam polepšala dan. Prisrčnost, topel sprejem in pogostitev šteje več kot vse zvezdice v hotelskih resortih. ...še na zajtrk pred odhodom... Na srečo pakiramo v senci. Še eno preluknjano mesto na naši poti. Uçhisar - emo bolj turistično od drugega. Sedaj pa nekaj časa brez postanka. V stilu Supermena... Mesta si sledijo eno za drugim. Na srečo večino obvozimo po obvoznicah... Tudi kakšno vzpetino vmes ugledamo. Hasandağı 3268 m.n.m. Spet smo v bolj zelenem področju. Zanimiva skulptura sredi krožjaka... Žetev je v polnem teku. Da se malo nastavim pišu vetra... Pokrajina se zopet spremeni. Valovito pokrajino prereže reka in ustvari ozko dolino... Vasica Taşkale v okrožju Karaman. Tudi tukaj je večina hiš zapuščenih. Mesto Manazan je v celoti zgrajeno v skalni steni in se razteza pet nadstropij visoko. Na vsak način je hotela splezat v eno izmed jam. Eda nam postreže s čajem. Za prste polizat, vam rečem! Pred vhodom v džamijo. Slovo od prijaznih gostiteljic. Bo treba dalje, ni druge. Še pozdrav v slovo. In lepa ovinkasta cesta pred nami. Eda nam je dejala, da nas ob poti čaka še veliko lepega. Imela je prav. Kar nekajkrat smo se ustavili, ... ... in občudovali naravne lepote. A vendar bo treba dalje. A zopet ni šlo daleč. Naročiva kavico in se preoblečeva v kratke hlače. Gospa prinese polno merico. @hondazok se prostovoljno žrtvuje, da bo v senci pazil na motorje. le pred kom? Midva pa se odpraviva na ogled. Lesena stezica, stopnice vodijo v hrib proti jamam. Še sreča, da nisva pozabila vode. A ko prispeva na vrh, je ves trud poplačan. Nekatere jame so ogromne. Sprednja "fasada" jam je žal zaradi naravnih pojavov uničena in ni vidnega vhoda. V prvem nadstropju so bile predvsem grobnice. Nekaj jam pa so identificirali tudi kot cerkve, kapele. Prebijava se skozi ozke prehode... Majhni artefakti, ki so jih našli v jamah, kažejo, da so bile izklesane in naseljene v bizantinskem obdobju. Ja nič, še dol je potrebno priti. Še pogled nazaj za spomin. Narava je precej spremenila prvotni pogled... Podamo se naprej proti dananjem cilju... Popoldan prispemo v Karaman. p.s. črv v gumi uspešno opravlja svojo nalogo! Ni še odfrčal, pa tudi tlak v pnevmatiki je konstanten...

01.07.25 Göreme z okolico 129 km Okrog 4:30 si nastavimo budilko in se odpravim na bližnjo vzpetino, da si bomo ogledali sončni vzhod in polet balonov. Kasneje sledi vožnja po okolici, ogled podzemnega mesta... Za popestritev dneva je kolega pobral še vijak z zadnjo gumo... Dolgčas nam vsekakor ni! Jutro ni ravno mrzlo, je pa precej bolj sveže, kot je bilo do sedaj. Vsi čakamo na šončni vzhod in polet balonov... Sonce počasi vzhaja... Pa tudi balonov je čedalje več... Gužva v zraku... Lep pogled. Uživanje v razgledu... Končno na motorjih in proti opuščeni vasici, ki smo jo opazili na poti proti Goreme-ju. Ena za spomin... Moj črni konj je bele barve... Povsem zapuščena pa vasica le ni... Nič turistov samo mi... in opuščena bivališča, kot da so prebivalci na hitro zapustili vas... Nad vasjo pa značilni bivalni prostori skopani v skalo... @SuNa pravi "kar tole bom izbtala, ima balkon... pa še kopalnico". Nekaj so tudi z zidaki dozidali... Najbrž so to sledovi kakega potresa oz preteklosti. Trta še rodi. Nič, gremo mi naprej... Ti je pa turistično a vseeno si ogledamo mesto pod mestom... Cel labirint... bivalnih prostorov... stopnišč, in prehodov... v kleti pa klet. Pred vhodom gospa pripravlja gözleme. Gospod ima v lasti starinarnico. Že pred leti smo se srečali. Potem pa tole! Da nam ne bo preveč dolgčas! Mali kompresor je povsem dovolj, da se zadeva reši ob cesti. A se za krpanje zaustavimo na črpalki kjer imajo pravi kompresor... Pred vstopom v mesto... igra narave. Proti centru mesta... in že smo "doma"...

30.06.25 Şanlıurfa – Göreme 536 km Pri večerji po navadi sprejmemo plan za naslednji dan. Včeraj smo se odločili, da jo »potegnemo« do Göreme-ja. Tako se zjutraj po zajtrku podamo na začrtano pot. Že kar nekaj časa je minilo, odkar sva bila nazadnje tam. Zakaj pa ne, pojdimo! Motorji so počakali točno tam kjer smo jih pustili... Pred odhodom še zajtrk... Potem pa na pot... Zapuščamo mesto Şanlıurfa. Do velikih dreves bo minilo še veliko let. Sem se v prejšnji objavi spraševal, če ima prostor za eno vrečo? Evo ima. Ponosni na svojo državo. Zastave povsod. Sredina krožjaka posvečena pistacijam. Letos se zapeljemo mimo Gaziantepa. Zanimiva skulptura ob cesti... Le kaj predstavljata ta dva slavoloka? Vojske je pa kar precej v teh krajih... Zapustimo gosto naseljeno področje in lažje zadihamo na skoraj praznih cestah... Zanimiv izdelek kitajcev. so kar pogosti zukaj. Ob obveznem postanku na črpalki, tudi obvezen čaj... V družbi fantov iz črpalke... Večkrat se dohitimo in prehitimo s skupino Porsche-jev z tajkimi registracijami. Po izhodu iz tunela nas po navadi pričaka drugačna pokrajina. Tudi tokrat je bilo tako... Bo potreben "dežjak"? Iz štiripasovnice na navadno cesto, pa še oblaki so se počasi razblinili... Le kaj nas čaka na drugi strani tega gorskega masiva? Pogled nazaj... V drugo smer pa bolj obetajoče... @SuNa je nekje na poti na svoji CB-ki obrnila okroglo cifro. ?? Nigde je to prava smer? Še en prelaz no ta ni posebej visok... Po okolici sodeč, se bližamo današnjemu cilju. Smo že tu... Se vidi, kje je naš balkon. Malo po mestu... Na nekaj osvežilnega... Pa še večerni obhod... Nazaj proti hotelu... Atrij našega hotela.

Nekaj z včerejšnega potepanja,407 km

Disk prvič na ...

https://www.facebook.com/share/r/16uzt4SazN/

A si šel na Pločno? Je približno tako zahtevno kot Bjelašnica. Table za prepoved (0:40) v začetku junija ni bilo. Posnetek res ne pokaže strmine, pri 7:00 ne samo da greš navzdol, ampak teren visi in te vleče v desno, vmes še kanali za odvodnjavanje.

https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/smrtna-nesreca-pri-vrhniki-18-letni-motorist-oblezal-pri-vrhniki.html