Dvorana slavnih

Accuweather, ilmeteo,... sicer pa če je dež, boš moker, če je vročina, boš glih tako moker,... lahko pa imaš s sabo vremenski kamen ... če je suh ne pada če je moker je dež če je senca pod dnjim je sonce če ni sende je oblačno če se premika je vetrovno itd ... deluje. Zdaj resno. Ne razumem kaj s tem misliš. Imaš 500 km poti in je napovedan dež popoldan. A boš že zjutraj oblekel dežjaka? Ko si cel dan na poti lahko štartaš v vročini, končaš v mrazu ali začneš v dežju končaš v soncu,.... se itak sproti prilagajaš in oblačiš ali slačiš.

A imajo tudi rabljene? Rad imam ženske z izkušnjami

Kot kaže, je solarnim panelom odklenkalo 😁

Včeraj pod Belvederjem plavanje v umazanem morju

Metlo v roke in naj grejo pomest. Bebci jedni...

Vse mora bit splanirano "u nulo"... Ja res ni užitek če te na motorju pere. Ampak, ko si enkrat na poti je, kar je. Posebej, če si časovno omejen. Wunderground, Windy, razne radarske slike....

Panos....do vrha...z zeno zadaj...vamos!

A jebi ga, sva u kompletu....

Do Postojne in še malo naprej... Po zavitih cestah proti cilju... Iz Podkuma po 666 naprej... No pa se je začelo... Na Krasu... Pogled na Branik. Grad Rihemberg, žal zaprt. Pa še od daleč pogled na spačkiste... Potem pa z izmikanjem dežju proti... Nekaj kapljic nas je zadelo, tole je pa BV zabeležil. Nabralo se je 420 km.

Zanima me ali uporabljate kakšno spletno stran oz. aplikacijo za napoved vremena med potovanjem (npr. Navimeteo ali Route Weather, ...) Rad bi vnesel start, cilj, izbiro poti (avtoceste, navadne ceste) in začetek potovanja, da bi videl ali bom moker ali me bo zeblo, ...

. ... ja, sam so predrte

preveč je izbirčen

Tudi avtorji oddaje Volan poskrbijo, da se bo zaradi "neprilagojene hitrosti" ponesrečil kakšen motorist PXL_20250801_164359176.TS.mp4

a tut skuha?

En dan na Cima del Cacciatore ( Kamniti lovec) nad Višarjami. Drug dan pa na Vrh Korena izza Krvavca.

sj tebe nism pogrešal, Pepiko pa kar fajn

Evo z Pepi sva po izgubljenem geslu nazaj 😁

Po "generalnem čiščenju" mojga prjatla, je ta tako hiter, da ga ne dohitevam več ... Ker je bila na računalniku že nekaj časa stiska z prostorom za nove fotografije, sem mapo Foto spraznil kar celo, ker že objavljeni fotogrij res ne rabim več ...

Prijaznot prežene strah. Ker sem po svoji prometni nesreči leta 2008 preživel že toliko časa po bolnišnicah (Klinični center) in "okrevališčih (URI Soča) me je verjetno upravičeno strah da bi se to še kdaj ponovilo, vendar se ta strah lahko tudi izniči, če "sodeluješ" s prijazmim ljudmi, kakršna je bila včeraj mlajša zdravnica na urgenci v Bolnišnici v Šempetru. Ker moja draga vedno obišče "vse trgovine", sem v Supernovi v Gorici preveril njihovo prodajno ponudbo fotoaparatov in imeli so samo dva, oba izven mojega denarnega dosega. Ustavila sva se tudi v Lidlu v Ajdovščini, in ker je bilo takrat že preeecej toplo, sem svojo drago "kot voznik vozička" raje spremljal v trgovino, kjer so klima naprave ustvarile ravno prav prijetno temperaturo, in se mi ni bilo treba "kuhati" v avtu, in iskati kakšno senco izven avta. Konec tega meseca me bo moja draga morala še enkrat peljati "na rentgen" v Bolnišnico Šempeter, in če ta ne bo pokazal nič "nevarnega v moji pazni glavi sem rešen). Prijazna zdravnica mi je tudi odsvetovala vožnjo s kolesom ...

Motor je bil parkiran 33 dni, jez sem bil pohabljen nekih 16, tud avta nisem vozil dobre tri tedne…ampak ker zdravje zdej sluzi, sem SLUZBENO sibnil na dolgo pot, do Vrhnike in nazaj. Prehitel sem ene 40 spackov, nervoza pojenjuje, veselje je blo veliko! Glava pa zmatrana, ko de sm naredil 800km v kosu. Zdaj bo spet parkirana najmanj 14 dni. Po tem pa še vidimo kaj bo. Letos si dovolim še ene dolomite in par jadrank

Me naša vpraša: Al greva sexat al na morje? Pa pejdva sexat, namorje greva itak vsako leto...

Na napačnem mestu iščeš. Že matematično se težko ugodno izide. Je preveč samskih motoristov in premalo samskih motoristk, ki iščejo motorista. Preveč povpraševanja, premalo ponudbe. Bolje da se vpišeš na kak tečaj klekljanja ali pa šivanja.

Šmiral bi lahko, zato sem se tudi hotel prijavit na samske motoriste...samo mi ni, da bi spoznal še 100 motoristk in ostal pri enakem spoznanju, da so vse ženske podobne. Končno seks ni vse in vsaka ima svoje pluse... da bi bilo vse 100% je pa že težko 😏

pa ko smo že pri pogrešanju al pa sreči al pa ljubezni al pa partnerskem odnosu: so momenti, ko bi mojo najraje zadavil, pa verjamem da ma ona podobne momente. Verjetno je bolj bistvo vsega v tem, da se ne zadavimo, mal razmislimo, toleriramo in poskušamo živeti naprej, predvsem pa poiskati dobre lastnosti v družbi/partnerju. Seveda pa včasih tudi ne gre, takrat je odmik in dokončna distanca boljša od nategovanja status quo pozicije.

Ne razumeš in ne boš razumel...nismo vsi po JUS-u. Ti imaš ženo in to lepo katero si verjetno sam izbral, mene je izbrala ona pa sem ji povedal na začetku, da nisva za skupaj, samo si me lasti...ok, za družbo in kuhanje ni problem, z ostalim je ona prekinila sedaj me pa niti ne privlači več. Nisem poročen...da bi šel sedaj po 30 let mlajšo filipinko mi pa tudi ni. Ja, zamudil sem lepe prilike samo sedaj ni več popravila..., edino lutke 🙂 Pa imam tudi štiri druge dolgoletne prijateljice...ki pa tudi niso seksualno naravnane. Vse je frigidno...😀

mamo temo za to namensko, tam najdeš več info: in če res nič ne najdeš predlagam: če te babe ne povohajo v 10ih letih, ja pol ti pa ni pomoči

kr neki, linki so v jadranski magistrali, katera je hudo podvržena vremenskim vplivom. Vse ostalo, ko se odločim za pot mi je vreme 10ta briga, če ščije pač ščije. Če je vroče iščem poti, ki se dvignejo nad jurja po 10 uri. Ni pa vse v "branju" podatkov, veliko je tudi v razumevanju širše slike, kako in kam se bo gibalo vreme. Če govorim o jadranki in iskanju upada burje, je potrebno slediti napovedi za Vinodolc, Senj in Karlobag. Najmanj. HR.meteo ima dobre podatke, prav tako po krajih il.meteo.it

tega je pri nas..ohohoho..komunala naj neha stresat pesek na bankine, bo kmalu konec sekanja ko bo streslo avto.

Danes pa s na tristošesdeset kilometrski krog po Sloveniji Tam na pol poti med Novim mestom in Metliko se nahaja ena igrača za odrastle s katero potem fajn prešvicaš in ji je..š vse po spisku ,no pa jo pejmo vseno pogledat tam na koncu Novega mesta pogledam ,če sem še na pravi poti in pravi zemjlevid še deset minut na to pa sami ovinki pa malo zamišljen in glej sem že v Metlikisem samo pogledal na uro, enajst in dve minutipa dvakrat pogledal na zemljevid ja saj je bližnica nazaj čez hribbolj sem šel proti vrhu hriba ožja in strmejša je cesta še petelin tam ob kmetiji si je pomagal z štrikom ko je pel ,da ni dol po hribu padel , na vrhu se cesta konča dobesedno v kravjem hlevuno nekako se zgužvam okoli kupa gnoja in glej lepa cerkvica naprej pa normalna široka cesta ,še pol kilometra in cilj Ja pol še pa domov preko Krškega, Laškega ,Celja....,pa vendar sem imel tudi krompir (srečo) na poti Evo prilagam dokaz deset kil ga je No sedem kilometrov pred domom je sledilo še konkretno pranje mene in motorja konkretna ful ploha ampak me je tako scat tišalo ,da ne bi ustavil tud če bi toča šla Čudovit dan in res prelepa Slovenija fajn je bilo

Ker je Hčerka imela ustrezno kuverto "z mehurčki" že doma, bo jutri (upam) moj pokvarjen fotoaparat že odpotioval v Ljubljano na servis ali "izmet" ... Danes mi fotografij s "kablom" nikakor ni uspelo prenesti na računalni, zato sem seveda vprašal za nasvet moža moje hčerke in on me je spomnil na to, kar sem že vedel, ampak tudi pozabil, da pametni telefo shrani fotografje tudi na Google foto, kjer sem ju tudi našel.

Punce še niso štartale na današnjo etapo Tour de France za Babe , zato lahko še to objavim. Tako sporočilo se pojavi na mojem zaslonu računalnika, po neuspelem prenosu današnjih fotografij. Mani ITAK ni nič jasno , in upam, da bo kdo drug iz tega sporočila ugotovil, kaj je narobee z menoj, telefonom ali računalnikom.

Hčerkin Mož je imel primerno veliko kuverto "z mehurčki" doma in mi jo je rade volje odstopil, jaz sem fotoaparat dal v to kuverto, ja "zalepil" in spoj koverte z "zavihkom" še pojačal s salotejpom, napisal naslov prejemnika in tudi naslov pošiljatelja (Mene), in fotografiral s telofonom , in pri tem se je zame vse dobro končalo, ker fotografije na telefonu so, ne morem jih pa nikakor prenesti s telefona na računalnik, ker računalnik javlja neko napako, katere se seveda ne spomim več. Roberto = člouk vs cajt u težavah ...

včasih pa res

30.06.25 Şanlıurfa – Göreme 536 km Pri večerji po navadi sprejmemo plan za naslednji dan. Včeraj smo se odločili, da jo »potegnemo« do Göreme-ja. Tako se zjutraj po zajtrku podamo na začrtano pot. Že kar nekaj časa je minilo, odkar sva bila nazadnje tam. Zakaj pa ne, pojdimo! Motorji so počakali točno tam kjer smo jih pustili... Pred odhodom še zajtrk... Potem pa na pot... Zapuščamo mesto Şanlıurfa. Do velikih dreves bo minilo še veliko let. Sem se v prejšnji objavi spraševal, če ima prostor za eno vrečo? Evo ima. Ponosni na svojo državo. Zastave povsod. Sredina krožjaka posvečena pistacijam. Letos se zapeljemo mimo Gaziantepa. Zanimiva skulptura ob cesti... Le kaj predstavljata ta dva slavoloka? Vojske je pa kar precej v teh krajih... Zapustimo gosto naseljeno področje in lažje zadihamo na skoraj praznih cestah... Zanimiv izdelek kitajcev. so kar pogosti zukaj. Ob obveznem postanku na črpalki, tudi obvezen čaj... V družbi fantov iz črpalke... Večkrat se dohitimo in prehitimo s skupino Porsche-jev z tajkimi registracijami. Po izhodu iz tunela nas po navadi pričaka drugačna pokrajina. Tudi tokrat je bilo tako... Bo potreben "dežjak"? Iz štiripasovnice na navadno cesto, pa še oblaki so se počasi razblinili... Le kaj nas čaka na drugi strani tega gorskega masiva? Pogled nazaj... V drugo smer pa bolj obetajoče... @SuNa je nekje na poti na svoji CB-ki obrnila okroglo cifro. ?? Nigde je to prava smer? Še en prelaz no ta ni posebej visok... Po okolici sodeč, se bližamo današnjemu cilju. Smo že tu... Se vidi, kje je naš balkon. Malo po mestu... Na nekaj osvežilnega... Pa še večerni obhod... Nazaj proti hotelu... Atrij našega hotela.

https://www.bergsteigen.com/touren/klettersteig/eisenerzer-steig-klettersteig/ Prijetna in lep razgled na ad hoc moto stezo Erzberg, testno Kove progo Kar lušen breg za splezat. Brezplačen parking... kaj gledaš

29.06.25 Mardin - Şanlıurfa 241 km Čas je že, da nadaljujem z opisom naše poti po Turčiji. Ko se vrneš domov v utečene tirnice, enostavno zmanjka časa ali pa se ti enostavno ne da... Jutro v Mardinu spet obeta lep in vroč dan. Kilometrina zopet ne bo pretirana, saj smo si zadali današnji cilj blizu mesta Şanlıurfa. V hotelu odložimo vso odvečno prtljago in se v lahkotnejši opremi odpravimo na ogled Göbekli Tepe. ... Še jutranji pogled iz balkona. Odlična restavracija, preizkušeno včeraj zvečer. Točijo tudi 🍺 , kar je tu prava resdkost. Ulice še samevajo... Pravo nasprotje večeru... Vojska pa že patruljira... Po bolj odročnih cestah se odpravimo naprej... Zelenja je tu le za vzorec... Sanliurfa, naš današnji cilj... Pred vročino se "skrijeno" na hladnem bencinskem servisu... Prazna štiripasovnica... Za kakšen "žakelj" bi pa še našel prostora. Skoraj na cilju... Tule med avtobusi nas bodo počakali... Prikaz najdišča Gobeklitepe... Del poti celo v senci... Potem pa žega... Ufff, je vroče ja. Na cilju. Ker je najdišče na hribčku, je pod streho bolj prijetno, ker vleče rahel vetrič. Skoraj vsi večji kamni imajo vklesane motive živali... Le s čim so izklesali te podobe??? Nekateri kamni imajo izklesane tudi podrobnosti. Zobje in parklji na temle "čunčiju"... Za kaj več pa se obrnite na @hondazok. Je prava enciklopedija. Še malo okoli najdišča... Lepo so uredili tole ... Pa še v "trgovinico" s spominki je porebno zavit... Precej spominkov seveda nima nobene veze s samin najdiščem... Odpravimo se nazaj proti mestu... In naletumo še na eno pomembno najdišče Možakarji pred "najdiščem" pa vodo in čaj ožemajo. Ko bi vedeli kako paše hladno 🍻🍺. Proti hotelu... Pohištvo imajo pa po meri... Tule bodo do ju3... Ne bo problema imajo čuvaja... Malo sprehoda po mestu... Spomenik? Ni, da ni...

27.06.25 Van - Midyat 517 km Planirana pot za danes nas vodi po zelo zanimivem slikovitem vzhodnem delu Turčije. Tu se naša pot tudi praktično obrne nazaj proti zahodu. Jaz in @SuNa hkrati obujava spomine izpred treh let in podoživljava preteklo potovanje. Ta predel nama je zelo pri srcu, zato ne dvomim, da je tole zadnji obisk teh krajev. Čudovita narava, lepe ceste in prijazni ljudje so magnet, ki naju bo vedno vlekel v te kraje. pripravljeni, gremo... Nasvidenje! Del Turčije, ki je najbolj posejan z cestnimi kontrolami, tu so večinoma vojaške ne policijske. kot Vedno, obvezna skupinska slika. Če vojaka pravi čas opaziš in pozdraviš, z veseljem odzdravi... Še enkrat se približamo Iranu... Nato pa zares zavijemo roti zahodu in našemu današnjemu cilju... Kot je zapisano na začetku, še veliko stvari nam je ostalo za videt... Štirpasovnica tudi tukaj služi bolj ovcam kot vozilom... Približujemo se mestu Hakkari, ki pa ni ob glavni cesti ampak je umaknjeno iz kanjona na planoto na desnem bregu reke Cigli. Tudi tukaj vojaki skrbno preverijo naše potne liste... Kanjon reke je vse ožji... Te vojaške ropotije je v teh koncih na pretek. Cesta vsake toliko časa zamenja stran... Do nekaterih naselij vodijo le steze in seveda viseči mostovi preko reke. Boš preizkusil vodo? Ob ogledu mostu nas obkrožijo otroci, ki jih @SuNa obdari z malimi spominčki, ki jih ima v ta namen vedno pri roki. Nekaj naprej tudi mi poiščemo hlad zase in motorje... Jezik je ovira, ampak z dobro voljo on prevajalnikom se pogovorimo o marsičem... Na kraju za vse popito niso hoteli niti Lire. Dopovedo nam, da smo njihovi gostje in so zato zelo veseli če nam lahko ponudijo kar imajo. Tu se zelo približamo meji z Iraqom... Na drugi strani potoka je Iraq pravzaprav Kurdistan. Približujemo se kraju, kjer naju je pred tremi leti lepo pogostil vojak (v civilu). Meja tu poteka praktično po strugi potoka, zato je tudi precej vojske in njihovih postojank. Kurdsko mesto Sirnak. Rudarsko mesto z žalostno zgodovino... Cizre pa mesto ob reki Tigris na meji z Sirijo. Kontrola spet. Vendar tudi tokrat prijazno brez problemov. Slikat sicer niso pustili . Bi se moral slikat pred tablo Batman? Eh mogoče pa drugič... Še malo pa bomo na dnevnem cilju... Prispeli!

26.06.25 Dogubayazit - Van 193 km Ker smo sinoči tako lepo parkirali v hotelu smo se odločili, da ogled Ishak Pasha palače opravimo danes, preden se podamo naprej. Nahaja se prav blizu mesta. Po ogledu pot nadaljujemo do jezera Van, ki je največje jezero v Turčiji. Večer pa končamo v mestu z istim imenom. Na poti do IPS. Najdemo malo sence in jo seveda izkoristimo... Še ena kljukica, ki je na "must see"... Precej turistično, ampak če smo že tukaj, poglejmo... Obkljukano... Poslikano... Še ena z mestom Dogubayazit v ozadju... Podajmo se naprej... Le od česa tule živijo? D975 nas vodi proti naslednjemu cilju... Spet ena od višinskih točk, Tu nekje je cesta tudi najbližje meji z Iranom. Pokrajina ob cesti vulkanska, lepo se vidi razlita lava... Vmes pa obdelane kmetijske površine... Lava in obdelane njive... Majhna vasica na robu razlite lave... Ti mene, Jaz tebe... Mesto Čaldiran. Na izhodu, ali vhodu iz katere smeri prideš pa velikanski slavolok. Ja kar pogosti so tukaj. počasi se spuščamo proti Jezeru... Zavijamo proti Van-u... In ugledamo naš naslednji cilj... Čakamo, da se mu približamo, Da obkljukamo še eno kljukico... @SuNa pravi bljak sluzasto... @hondazok pa ni namočil samo prst Seveda pa ni bil edini... Hop, pa smo padli še v eno zasedo. Spet samo rutinska kontrola... Vse OK samo naprej proti cilju... Prispeli... Nadhod za pešce ali slavolok, Menda kar oboje... V hotelu nas pričakajo z Čajem... No nismo edini, strežejo kar na ulici... Nooo, plehovani mopedek. Tega je včasih tudi pri nas brenčalo kar nekaj...

Mi je kar žal, da nimam več AT, me ja tako daleč srečno peljala in tudi pripeljala nazaj, a vzamete tudi kak izmeček druge znamke s sabo 😉 da vem za naslednje leto