Dvorana slavnih

Včeraj pa nain v Gornjo Radgono na agra sejem ,gužva dlih taprava, da ne morešv miru nič videtpa še drobnice in svinj ni bilo raztavljenih zaradi nevarnosti določenih bolezni, no pa saj firbec sem vseeno dobro napasel Domov grede sem se tam pri Mariboru lepo na okoli izmaknil dežju in me je samo za rep lovil a ni trajalo dolgo v Celju pa druga konkretna porcija dežja malo sem šel v trgovino in pa domov Evo deset korakov od glavnega vhoda Tale indijski je pa kot kakšen avstrijsko-indijski Ktm super zadevca V Celju fajn zalivajo Do doma dež Evo sem si kupil nekaj koleščkov, ker mi občasno menda kateri manjka Okroglih tristo km in fajn porabljeno sobotno popoldne

Pivo za osamljene 🙄

čist sam

Svinjska pečenka restan krompir in paradižnikova solata Aja pa kruh se še peče Kavč danes popoldne: najebal si

Pet dni vtisov po Balkanu... 11.8. Ponedeljek, Celje SLO - Ribnik BIH. Preko vode do svobode... Razigrana in vesela... Na kmetiji je lepo... Po vročem dnevu se v hladu še kako prileže. 12.8. Torek, Ribnik BIH - Trebinje BIH... Še vedno obratujejeo... Ceste prazne... Občasno si jih deliva le z domačini... Najbrž romajo v Medjugorje? Proti današnjemu cilju prazno... Tudi tu se še ne dogaja preveč. 13.8. Sreda, Trebinje BIH - Sutomore MNE Kratek postanek ob reki Trebišnjica. Sva že v MNE... Brez opisa... Zaradi vročine megličasto... Tu sem nazadnje ril po gradbišču. Sedaj pa "moto track"... Kratka ohladitev... Pogled proti Virpazarju... Na ciju pa "ko voli nek izvoli". Četrtek 14.8. Sutomore MNE - Visoko BIH Vzporedno z železnico Naju je skrbelo če bo sploh prevozno. Še vedno gori... Na srečo BP Vasica še v MNE Meja Počasi bo... Spet brez prometa... Jezero na reki Mišnica... Kanjon Sutjeska... U letu... Na cilju pa štiri v vrsto. Petek, Visoko BIH - Celje SLO. Nekje na poti... Mimo Jajc. Upam, da ne u ku.ac Spet bolj kot ne prazno... Nič drugače... Blizu doma. Pet dni balkanskega melosa v vseh pogledih , še dobro da mi oldtimerji to obvladamo. Bilo je švicno in vroče ampak sva zdržala...

Ta teden nisem "berglal" samo v ponedeljek (dež ???), prehodil sem 16,6 km, povprečno 2,76 km, kar je čisto dovolj za moje koščice in telešček.

Zanimivo, 4 na sto nisem nikoli videl pa karkoli sem počel z njim, šipco sem pa že zraven dobu. Je pa jeba, podatkov pa delov praktično ni, še tisti en forum, posvečen znamki ki sem ga našel, je umrl kmalu po tem ko sem tam našel rešitev za moj ne- štandgas problem🤥

ma sej kot so rekli ce mash dela, pol dela, ko začne zajebavat... je pač lahko kablovje, slab štrom, slab senzor... anpa ecu .. tako da nekateri na UK forumih so iskali rešitve... sej ena stvar ki je nisem testiral pred predelavo na ferg je blo dat injektor na čiščenje in lambda sondo na testiranje. če sem jaz mojega na vbrizg malce bolj živahno vozil je bila poraba tudi preko 4. kislim da se bo poraba znižala če dam morda eno šipco, ker sedaj sem verjetno jaz tisti faktor največjega zračnega upora, ker sem od jajc gor v vetru. vse kar je vetrne zaščite je števec 😆

Koliko je "dolga" kolesarska steza od Marofa (Mokraška vas) do Fare (Spodnja Idrija). 3,16 km : 2 = 1,58 km

I am transfinancial.. Thanks to motorcycles I am broke, but identify as a rich person.

ma pri moji vožnji ne, meni je vbrizg kuru okoli 4 pri mestni vožnji. karburator je 28, če bi hotel več moči je 36 tapravi. nikjer na netu nisem našel kakšnega ima mash 400 ker placa je tako malo v okvirju sem še tega komaj zbasal. Okoli 3.3L sem imel porabo ko je kolega še bolj turistično peljal od mene. pa kaj čem če je 1 litr več, to da mi je crknil vsaj 2x na tedn med vožnjo iz službe je bilo nedopustno.

Ogrevanje 20250823_171656.mp4 Že tole, da ti zaplaće duša 🙏👌❤️

iz primorske v Belo krajno, na Kolpo. frgazr dela, samo vem da je mešanca malo švoh laufa “malo bolj vroč“ ma to se bom potem jeseni igral s šobami iz aloexpressa. Poraba je kul, 4l potovalno, 4.5l mestna vožnja. za testirat ofrroad vožnjo bi moral menjat gume ma ne vem če bi ki sem pojahal par udarnih lukenj na makadamu in res počasi sem mislil da bo motor prelomlo, ista kvaliteta vzmetenja kot na moji SR ki jo imam za na mamute, kinje zjahana in iz 80 let. o neudobnosti sedeža sem že govoril, po 3 urah vožnje sem imel ploščata jajca. Ampak tudi tukaj nisem ravno merodajen, ker na SRjki imam dilo z 1cm peno, pa sedim gor 6ur v kosu. Tako da imam morda bolj ledr rit kot kdo drug. to je idealni kufe rejser, greš na kufe pa domov 😆. Ampak za tiste ki mamo radi tut malo “furat safr“ , je čisto kul. Edino zadnje vzmetenje moram rešit ker res poskakuje, se je vozil kolega zadnjič za mano in se je čudil kako me je vsaka vdolbina na cesti odbila.

13.07.25 Bihać – Celje 291 km Zjutraj se nam nikamor ne mudi, saj smo s skupnimi kilometri že skoraj na domačem pragu. Pa še govorijo tukaj tako, kot da smo že doma . Zadnji dnevi na poti navadno ne prinesejo veliko fotografij, saj misli bežijo proti domu, a nekaj jih je vseeno. Še kratek povzetek celotnega potovanja: 23 dni smo se potepali po delno začrtani poti, večinoma pa smo načrte prilagajali sproti. Še vedno se držimo reka: No plan is a good plan. In res – vsaka spontanost je prinesla novo zgodbo. Dežja nismo imeli niti kapljice. Dežni kombinezoni so ves čas čakali na dnu prtljage, povsem neuporabljeni. Edina »okvara« je bila ena preluknjana pnevmatika, sicer pa so naše zveste Hondice delovale brezhibno – tekle so kot švicarske urice. Na koncu se je na števcu nabralo 9672 kilometrov. A številke povedo le del zgodbe – bistvo so trenutki na cestah, ljudje, ki smo jih srečevali, in pokrajine, ki so nas očarale. Turčija nas je s5 prevzela. Prijazni ljudje, dobre ceste in čudovita narava so kombinacija, ki zasvoji. Zato vemo, da to nikakor ni bil naš zadnji obisk. Jutro, kot jutro... Danes smo jo iz Bihača ubrali preko Kladuše... Še malo pa meja... Zole še "preskočimo" in smo doma... Dolenjska... Zadnji metri pred domom... Takole nas pozdravi napis iz cvetja in zelenja. Na naslednji turi...

12.07.25 Plužine – Bihač 516 km Čeprav bi lahko brez večjih težav že danes prispeli do doma, smo se odločili, da si privoščimo še en dan na poti – doma nas namreč ne čaka nič novega, tukaj pa se še vedno skriva marsikaj zanimivega. Rezervacijo prenočišča smo uredili v Bihaću, nato pa smo se v hladnem jutru podali na pot. Skozi dan so temperature hitro rasle, a nas je spremljala raznolika in slikovita pokrajina, ki je naredila vožnjo prijetno in lahkotno. Jutro, se pozna kako ozek je kanjon Pive... Temperatura vse nekaj drugega, kot smo bili vajeni do sedaj na poti... Cesta ob reki Pivi... Tjentište... Spomenik žal propada... Gacko. Ohladitev nekje na poti... Borovi gozdovi in prazna cesta... Znana utrdba Blagaj. Miši... Na poti se videz pokrajine nenehno menja, Vozimo turistično in opazujemo pokrajino... Proleterka na prelazu Oštrelj. Današnja namestitev... Tri v vrsto pol pa v "grad"...

Na Cresu sem dosti vozil, s tablico in brez. Problem znajo biti označene planinske poti, ampak poleti ni tam nikogar, zaradi vročine. Jih je kak domačin prijavil, ko so šli iz nastanitve. Solo, s tablico v nahrbtniku in s tihim motorjem nisem imel nikoli problemov.

A je G/S? Ni. A je Kove? Ni. Versys? Tud ne. Torej=kanta. Povej kam si jo mahnil z naloženim py kako se fergazer obnese?

Še zmeraj vsak dan malo manj, danes z amrelo "namesto" bergl do studenca v Šintariji in nazaj domov na kavč, točno toliko, kolikor mi je moja hčerka postavila za zgornjo mejo mojih "pohodov".

Vsak san malo manj. Danes sem dobil pošto iz Bolnišnice Šempeter za "rentgen" notranjosti moje prezne glave, in navodilo kaj vse moram prinesti s seboj (napotnica, itd).

nisi razumel, ko sem šel na 21 col je bilo najmanj groza. Sedaj sem se navadil, pa ne grem več nazaj. 40kojn je premal. 200 ne škodi

A sam jst še kuham na tej vročini? Paella 🙄

Hvarska gregada 😋

@Lobaje objavil posnetek tega odseka na T7