Dvorana slavnih

Iz sedmice sem prešaltal na devetko. @DAMI34 prosim za pomoč - ne vem zakaj mi eno fotko obrača "na glavo".

Sem skočil do servisa pogledat kaj je narobe s 390ko, nazaj pa čez Horjul in Zaplano.

Ker ma pogodbo? In glede na to da je (zaenkrat še) 3 v skupnem, da je dal ducatiju 2 naslova in eno 2 mesto v skupnem v zadnjih 3 letih si jo tudi zasluži.

No kar se KTMja tiče in Indijcev, so šalabajzerji. Nič sicer vitalnega, ker če bi jaz FB grupe bral, bi prodal 790 še preden sem jo kupil, pa Nordena tudi In ker imajo (ktm, husqvarna) mobilno garancijo, jim gladko pošiljam motor na njihove stroške na servis. Huso 3x (2x za isti problem), 790ko 1x, 390 zaenkrat 1x. Fantje popravijo, kar upravičeno povem. (do sedaj nisem nič neupravičenega zahteval, lahko celo spisek povem, kaj je bilo menjano v sklopu garancij) Nekako pa lažje prenesem problem, če dam za moped 7-8 jurjev, kot pa če bi jih odkartal 25. A mi gre na živce, seveda, ampak bomo zrihtali. Če bi bil iz Ljubljane bi mi bilo 10x lažje. So pa mopedi zabavni in mi ni čisto nič žal, da sem 390 advR vzel.

Ma to je še zaenkrat....v "luftu", priprave potekajo, ko bo zanesljivo javim ta info je še "vojna tajna", če bi ti povedal, bi te moral "ubit" to je pa škoda, ker si fejst dec in bajker 👍😉

Seveda prehod preko zelene meje ni legalen. Legalen je lahko za planince in kolesarje, če se predhodno najavijo na mejni policiji. Za motorna vozila to ni mogoče. Dejansko je pa takole... če greš po TETu res prestopiš mejo med Kosovim in Albanijo in potem v MNE in spet na Kosovo, ampak ni panike, ker tam ni kontrol. V Albanijo prestopiš kar veliko, v MNE pa zanemarljivo. V AL nisva videla policije, tudi na Kosovem le v mestu Peč. Če greš pa npr. iz Kosova v MNE in zaviješ s TET pa se spustiš v Plav, te bo pa na poti dol skoraj sigurno ustavila mejna policija. Naju so 3x, ampak niso vedeli, da sva prestopila mejo. Vsakič so naju popisali in so bili zelo prijazni. Če bi naju videli, da sva prestopila mejo, bi bil pa problem, ker so vedno imeli zraven tudi tuje policaje iz Nemčije ali Poljske. Še najbolj kritičen prehod iz MNE na Kosovo je bil tukaj: https://maps.app.goo.gl/LPoe3Y2VcCgF98Zh7?g_st=ac Tukaj so redne kontrole, zato sva bila tam zelo zgodaj. Itak pa bi naju MNE policaji lahko le obrnili nazaj. Upala pa sva, da kosovskih ne bo. Tukaj gre TET po kosovem le blizu meje, midva sva pač tu naredila dostop do TETa. Do tukaj je iz MNE celo asfalt, na kosovski strani pa le 1km makadama. Sva pa že doma po internetu kupila kosovsko zavarovanje za motorje. Prehode mej sva delala, ker sva bila stacionirana tukaj: https://maps.app.goo.gl/63wHwrWXHyFsCR4q9?g_st=ac Zvozila sva le tisti del TETa kar sva ga dosegla v enem dnevu. Je pa v okolici Plav in Gusinj dobrih tur kar veliko. Z avto in prikolico nisva hotela na Kosovo, ker tam ne velja kasko zavarovanje za avto.

Za gledat, manj za delat😃.

Svinjska pečenka restan krompir in paradižnikova solata Aja pa kruh se še peče Kavč danes popoldne: najebal si

Kdo gledel Sprint dirko na Balatonu? Prvi krog kaotičen, preostanek pa pričakovano. 1. Stop&Go proga...Ducatijo ustreza Check 2. Vecina ovinkov v levo...MM ustreza Check Rezultat pricakovan. Dobro sta odpeljala Diggia in Morbidelli. pa da ne pozabim Luca Marini 4ti s povsem solidno predstavo. Honda se zmeri bolj mirno pelje. Očitno gre razvoj v pravo smer. Mogoče pa le ni toliko slaba ideja obdržati Marinija. Vem, da ni najhitrejsi dirkac, samo sem pa prebral že veliko o temu, da je zelo dober analitičen razvojni šofer. Škoda za Bez-a in Bestio, ki jih je Fabio zafrknu z optimisticnim bremzanjem. Glede Peccota pa počasi nimam več komentarja.....očitno je dosegu dno. Predvsem mentalno. Samo mi gre počasi na zivce to njegovo vztrajanje da ne more bremzati kot on hoce....JA PIZDA PRILAGODI se motorju malo🙂 . Trmasto vztraja pri svojem tipičnem slogu. Nevem vrsta šoferjev se je morala letos prilagoditi drugim motorjem (MM, Diggia, Bestia, Bez...) pa ne jamrajo toliko kot ta kekc. Nevem MM sedaj vozi povsem drugače kot par let nazaj (tekoče, drži hitrost v ovinku itd) Bestia tudi spremenil stil precej...

13.07.25 Bihać – Celje 291 km Zjutraj se nam nikamor ne mudi, saj smo s skupnimi kilometri že skoraj na domačem pragu. Pa še govorijo tukaj tako, kot da smo že doma . Zadnji dnevi na poti navadno ne prinesejo veliko fotografij, saj misli bežijo proti domu, a nekaj jih je vseeno. Še kratek povzetek celotnega potovanja: 23 dni smo se potepali po delno začrtani poti, večinoma pa smo načrte prilagajali sproti. Še vedno se držimo reka: No plan is a good plan. In res – vsaka spontanost je prinesla novo zgodbo. Dežja nismo imeli niti kapljice. Dežni kombinezoni so ves čas čakali na dnu prtljage, povsem neuporabljeni. Edina »okvara« je bila ena preluknjana pnevmatika, sicer pa so naše zveste Hondice delovale brezhibno – tekle so kot švicarske urice. Na koncu se je na števcu nabralo 9672 kilometrov. A številke povedo le del zgodbe – bistvo so trenutki na cestah, ljudje, ki smo jih srečevali, in pokrajine, ki so nas očarale. Turčija nas je s5 prevzela. Prijazni ljudje, dobre ceste in čudovita narava so kombinacija, ki zasvoji. Zato vemo, da to nikakor ni bil naš zadnji obisk. Jutro, kot jutro... Danes smo jo iz Bihača ubrali preko Kladuše... Še malo pa meja... Zole še "preskočimo" in smo doma... Dolenjska... Zadnji metri pred domom... Takole nas pozdravi napis iz cvetja in zelenja. Na naslednji turi...

12.07.25 Plužine – Bihač 516 km Čeprav bi lahko brez večjih težav že danes prispeli do doma, smo se odločili, da si privoščimo še en dan na poti – doma nas namreč ne čaka nič novega, tukaj pa se še vedno skriva marsikaj zanimivega. Rezervacijo prenočišča smo uredili v Bihaću, nato pa smo se v hladnem jutru podali na pot. Skozi dan so temperature hitro rasle, a nas je spremljala raznolika in slikovita pokrajina, ki je naredila vožnjo prijetno in lahkotno. Jutro, se pozna kako ozek je kanjon Pive... Temperatura vse nekaj drugega, kot smo bili vajeni do sedaj na poti... Cesta ob reki Pivi... Tjentište... Spomenik žal propada... Gacko. Ohladitev nekje na poti... Borovi gozdovi in prazna cesta... Znana utrdba Blagaj. Miši... Na poti se videz pokrajine nenehno menja, Vozimo turistično in opazujemo pokrajino... Proleterka na prelazu Oštrelj. Današnja namestitev... Tri v vrsto pol pa v "grad"...

Danes dobil še prednjo 21col MITAS ADV 2 Najbolj všeč mi je ta napis Cena, s popustom, obeh skupaj 208€. Kako bodo zdržale v primerjavi s preizkušeno vzdržljivimi Dunlop Mission enakih dimenzij (cena samo zadnje Dinlop Mis, je enaka ceni obeh Mitas, s tem, da ima Mitas ADV2 hitrostni razred V, Dunlop Mis pa T) na podobnem bajku in podlagi, pa ...naslednjo pomlad, šele. SREČNO

Pet dni vtisov po Balkanu... 11.8. Ponedeljek, Celje SLO - Ribnik BIH. Preko vode do svobode... Razigrana in vesela... Na kmetiji je lepo... Po vročem dnevu se v hladu še kako prileže. 12.8. Torek, Ribnik BIH - Trebinje BIH... Še vedno obratujejeo... Ceste prazne... Občasno si jih deliva le z domačini... Najbrž romajo v Medjugorje? Proti današnjemu cilju prazno... Tudi tu se še ne dogaja preveč. 13.8. Sreda, Trebinje BIH - Sutomore MNE Kratek postanek ob reki Trebišnjica. Sva že v MNE... Brez opisa... Zaradi vročine megličasto... Tu sem nazadnje ril po gradbišču. Sedaj pa "moto track"... Kratka ohladitev... Pogled proti Virpazarju... Na ciju pa "ko voli nek izvoli". Četrtek 14.8. Sutomore MNE - Visoko BIH Vzporedno z železnico Naju je skrbelo če bo sploh prevozno. Še vedno gori... Na srečo BP Vasica še v MNE Meja Počasi bo... Spet brez prometa... Jezero na reki Mišnica... Kanjon Sutjeska... U letu... Na cilju pa štiri v vrsto. Petek, Visoko BIH - Celje SLO. Nekje na poti... Mimo Jajc. Upam, da ne u ku.ac Spet bolj kot ne prazno... Nič drugače... Blizu doma. Pet dni balkanskega melosa v vseh pogledih , še dobro da mi oldtimerji to obvladamo. Bilo je švicno in vroče ampak sva zdržala...

Blodi ce imas telefon "obrnjen narobe". Odprem, malo predelam, crop ali kaj podobnega, in shranim kot novo sliko. Na pravilno obrnjeni sliki sem imel sprozilec obrnjen v desno, pri obrnjeni pa levo. Tretja je crop druge, okrog obrnjene. toliko o fotkah, predvsem pa obilo veselja z novo japonko.

zato ker je slikana v Avstraliji jaz jo znam obrniti samo s pcjem, torej odpreti v slikarju ali paintu ali katerem drugem programu, obrniti in preimenovati. S telefonom pa ne znam

Ne si preveč živce lomit ker je letos vse zrežirano...kako bi zgledalo, di bi se Bagnaia in MM na vsaki dirki driblala in eden drugega izrinjala. MM rabi pomagača ali vsaj nekoga, da ga ne ovira...in pa seveda najboljši motor na gridu.

Sem skočil na servis preverit, kaj je narobe oz zakaj luft v prednjem kolesu, pa pravijo fantje, da so skoraj zihr Kitajski ležaji. Naročeni so novi. (ne Kitajski) Na, tudi Činezium ni več kar je bil. Sem še preventivno vprašal, da niso slučajno isti kot pri Kove, pa so odgovorili, da so Kitajci bolj brihtni in stavijo Nemške

Čak čak, če me ti fentaš boš moji vse veselje uzel hehe. Ker je ekspedicijsko kljuse Norden, vem da prav daleč ne.

Kaksen lep ponk 😁

Rossijevi fantje imajo šolsko leto z novim profesorjem

Včeraj pa nain v Gornjo Radgono na agra sejem ,gužva dlih taprava, da ne morešv miru nič videtpa še drobnice in svinj ni bilo raztavljenih zaradi nevarnosti določenih bolezni, no pa saj firbec sem vseeno dobro napasel Domov grede sem se tam pri Mariboru lepo na okoli izmaknil dežju in me je samo za rep lovil a ni trajalo dolgo v Celju pa druga konkretna porcija dežja malo sem šel v trgovino in pa domov Evo deset korakov od glavnega vhoda Tale indijski je pa kot kakšen avstrijsko-indijski Ktm super zadevca V Celju fajn zalivajo Do doma dež Evo sem si kupil nekaj koleščkov, ker mi občasno menda kateri manjka Okroglih tristo km in fajn porabljeno sobotno popoldne

I am transfinancial.. Thanks to motorcycles I am broke, but identify as a rich person.

Tale pista pa je trpljenje in beda, tako za voznike, predvsem pa za gledalce. No sej že med wsbk vikendom se mi je zdelo, da bo tako. Njim se sicer ni tako zelo poznalo, no telim se pa pozna... Na dirki je prehiteval samo AM, ker je bil slučajno tolk zadaj, da je bil med počasnejšim... No prehitevala sta tudi Pedro in Fabio... Samo se ni ravno najbolje končalo 😂. Tudi Bestia je poskusil 😅. Digga je izkoristil tipajoče prve ovinke... Drugače je pa prehitet popolnoma nemogoče. Za popoldan upam, da Marc v prvi ovinek ne zapelje kot prvi in bomo morda imeli dobro dirko prvih 5 krogov 😁😁. Glede na bedno progo, nesmiselno postavitev tribun, ceno kart, temu primeren obisk, bi bil prav vesel, da Madžari po enem letu obupajo in se tole sranje zaključi...

čist sam

price/performance je zame ugoden in dober nakup. V tej temi sem večkrat zapisal moje pogoje, ki niso merodajni, so pa meni pisani na kožo. Naj poudarim, to naj bi bil drugi moped (prvi bolj potovalni je v garaži) za ukul bajte, v bistvu zamenjava za ktm790adv, čedalje bolj pa ugotavljam da tudi do BIHa in ex YU zna biti primeren 1. več kot 200mm hoda vzmetenja ne pa preveč, kljukica (230 ima) vzmetenje je WP ki ni slabo, pa še nastavljivo je 2. agregat ki se rad zavrti, kljukica 3. teža pod 200kg obvezno, tule nisem iskal optimuma, ampak teh 175kg je znosnih 4. sedež, lahko ma 1cm več od huse 901, ki mi je taman max. In ker je ožji je podobno kot bi huso vozil, kljukica 5. elektronika, ki jo poznam in vozim in vem da je dobra ter zanesljiva, kljukica 6. izgled, kljukica 7. tubles gume, kljub obljubam smo bili nategnjeni, pnevmatike niso tubless, ni kljukice 8. tempomat in kvikšifter, prav tako samo za doplačilo, kar ni bilo v štartu povedano, ni kljukice 9. cena, kljukica (ja, sem dobil spodoben popust, v nasprotnem ga ne bi vzel) 10. nek normalen interval servisa, torej 8-10kkm, pa ventili na 20k, kljukica Naj poudarim, v teh 100km, ki sem jih prevozil sem zadovoljen. Z zasnovo, predvsem pa se zabavam ob vožnji. Ostalega ne morem oceniti. A obstajajo boljši, kvalitetnejši, bolj sposobni motorji, ki jih v akciji lahko dobiš tudi za dobro ceno? Seveda in hvala bogu. Nisem pa teh iskal.

11.07.25 Shkodër – Plužine 369 km Današnja vožnja je bila prava poslastica. Cesta SH20 nato Buče, Kolašin, Mojkovac, Plevlja, Žabljak, Plužine. Cesta na odseku Mojkovac - Đurđeviča Tara je že neka časa zaradi plazu zaprta. Čudoviti razgledi, ovinki, ki kličejo po užitku, in zanimiva narava ob poti. Sonce nas že preganja... MNE prihajamo... Zadnji ostanki nekih drugih časov, z novim namenom... Prvi ovinki... SH20... Ta odsek ceste bi bil greh preskočiti. Še malo, pa bomo na meji... Vse po starem... Eden od "organov" pobere papirje drugi jih pa "prepisuje", se kar vleče čeprav si na meji edini... Končno so skopali tunel. Precej skrajšana pot med Andrijevico in Kolašinom. Most je pravi magnet za turiste... Tu pa so že prišle v poštev vetrovke... Ni več prave vročine... Tudi prometa je kar precej... Pridružil se nama je eden od "pastirjev". Pogled na Plužine, naš današnji cilj. Vedno zanimiva P14 Križišče v tunelu... Jezero na Pivi... in pogled na smaragdno barvo reke Pive. Pred našim apartmajem... S5 tri v vrsto... Zadnji sončni žarki... ...

10.07.25 Ioannina – Shkodër 557 km Za nami je Grčija, skoraj pa smo že prevozili tudi celotno Albanijo. Dan zaključimo v prijetnem družinskem hotelu nedaleč stran od črnogorske meje. Obeta se vroč dan, zato se zjutra podvizamo... Iz Ioanine po zaviti cesti 6 proti Igoumenitsi... Ena od zadnjih grških vasic... Privoščimo si kavico in rogljičke... Morje na levi... Meja. Postopki hitri, brez gužve... Brez besed Nasmeh do ušes Moderni albanski pastirji selijo čredo iz enega na drug pašnik... Butrint... Tokrat s prevozom preko ožine ne bo nič. Menjajo vlečno vrv... Obrnemo in po obvozu... Cesta lepa in prazna... ... Jezero Bufi... Prehiti, če si upaš... Ovce znajo! Llogara, odkar je spodaj tunel, skoraj prazna cesta... Obvezen postanek... še ena slika za spomin... Vlore iz obvoznice... Današno vožnjo zaključimo malo izven Skadra. Ju3 naprej...

09.07.25 Kavala – Ioannina 493 km Že več kot mesec je od naše vrnitve, pa nekako "ne najdem časa", da spravim te tri tedne vtisov pod streho. Dan je bil bolj tranzit proti zahodu do jadranske obale, zato le nekaj slik, ki so nastale med vožnjo... Rutina... Mimo Soluna... Tam se odločimo, da zavijemo na bolj lokalne ceste... Ni nam bilo zal... Brez prometa in lepi razgledi, še dobro, da se nam ne mudi... Lepe in prazne ceste... Tu pa tam srečamo kakšnega somišljenika... Tu so se vozili že pred stoletji... obnovljen, pa vendar zanimiv... Čreda krav je cesto vzela za svojo... Čebele, vedno marljive... glej, glej Angleža... pa le ni... Manj znana hribovita grčija. Občasno se približamo avtocesti, ampak je daleč pod nami... Tu pa tam kakšna zanimivost. Naša nastanitev... Pirček... potem pa z vlakom v mesto...

08.07.25 Lapseki – Kavala 293 km Danes zapuščamo Turčijo. Občutki so mešani, saj to pomeni, da se dopust počasi izteka. Pa vendarle, še nekaj dni do doma, ker je ne bomo mahnili kar naravnost. Jutranji pogled iz balkona... Pakiranje in gasss... Vrcamo se na trajekt in... Honda trio, Azija adijo! Zaključili azijski del, sedaj PA ŠE KAM... Skozi Galipoli proti glavni prometnici proti zahodu... Zanimiva lesena hiša... Še bolj zanimiv slavolok... Na polotoku so nepregledna polja sončnic. Še eden, ki ima prostor za kakšno vrečo in pa seveda vseprisotni nadzor prometa. Postanek za zadnje tankanje po zmernejši ceni in kafe v senci. Tu nas še pretresejo in smo v Evropi... Ni bilo hudega, tudi nepredvidenih izdatkov ni bilo... Le kam drvijo s to železnino? @hondazok v elementu s svojo "staro mašino"... Se vidi kje je njin balkon... Tri v vrsto... Lokalec bo pospravil ostanke... Mi2 pa na cukrbombo...

Prvi kmji...ta hudič ne gre nikamor...mrtu..🤣 dokler na pogruntam da sem v Rain modu. Preklopim na Street...Ola to je to. Ko sneta sekira 😛majkemi. Od 3 k dalje lahko komot kruzam. Za več...ena al dve dol. Pa sej mi nič ne manjka je ugotovitev 😁in rekapitulacija..v garaži diši po novem. 😛

02.07.25 Göreme – Karaman 335 km Po dnevu "počitka" se zopet prileže nekaj več kilometrine. Natovorimo Hondice in pot pod kolesa. Današnja vmesna točka je kraj Taşkale, kjer sledi ogled jam Manzan in prijeten klepet z domačini. Eda in njena družina sta nam polepšala dan. Prisrčnost, topel sprejem in pogostitev šteje več kot vse zvezdice v hotelskih resortih. ...še na zajtrk pred odhodom... Na srečo pakiramo v senci. Še eno preluknjano mesto na naši poti. Uçhisar - emo bolj turistično od drugega. Sedaj pa nekaj časa brez postanka. V stilu Supermena... Mesta si sledijo eno za drugim. Na srečo večino obvozimo po obvoznicah... Tudi kakšno vzpetino vmes ugledamo. Hasandağı 3268 m.n.m. Spet smo v bolj zelenem področju. Zanimiva skulptura sredi krožjaka... Žetev je v polnem teku. Da se malo nastavim pišu vetra... Pokrajina se zopet spremeni. Valovito pokrajino prereže reka in ustvari ozko dolino... Vasica Taşkale v okrožju Karaman. Tudi tukaj je večina hiš zapuščenih. Mesto Manazan je v celoti zgrajeno v skalni steni in se razteza pet nadstropij visoko. Na vsak način je hotela splezat v eno izmed jam. Eda nam postreže s čajem. Za prste polizat, vam rečem! Pred vhodom v džamijo. Slovo od prijaznih gostiteljic. Bo treba dalje, ni druge. Še pozdrav v slovo. In lepa ovinkasta cesta pred nami. Eda nam je dejala, da nas ob poti čaka še veliko lepega. Imela je prav. Kar nekajkrat smo se ustavili, ... ... in občudovali naravne lepote. A vendar bo treba dalje. A zopet ni šlo daleč. Naročiva kavico in se preoblečeva v kratke hlače. Gospa prinese polno merico. @hondazok se prostovoljno žrtvuje, da bo v senci pazil na motorje. le pred kom? Midva pa se odpraviva na ogled. Lesena stezica, stopnice vodijo v hrib proti jamam. Še sreča, da nisva pozabila vode. A ko prispeva na vrh, je ves trud poplačan. Nekatere jame so ogromne. Sprednja "fasada" jam je žal zaradi naravnih pojavov uničena in ni vidnega vhoda. V prvem nadstropju so bile predvsem grobnice. Nekaj jam pa so identificirali tudi kot cerkve, kapele. Prebijava se skozi ozke prehode... Majhni artefakti, ki so jih našli v jamah, kažejo, da so bile izklesane in naseljene v bizantinskem obdobju. Ja nič, še dol je potrebno priti. Še pogled nazaj za spomin. Narava je precej spremenila prvotni pogled... Podamo se naprej proti dananjem cilju... Popoldan prispemo v Karaman. p.s. črv v gumi uspešno opravlja svojo nalogo! Ni še odfrčal, pa tudi tlak v pnevmatiki je konstanten...

A ne no...naj ti bo lahka koroška zemljica...

No Bezz je zrihtal vsaj mal akcije... Škoda da Marc ni padel tam nekje okrog 10. mesta, ker potem bi se pa res dogajalo... vsaj do polovice dirke. Hehe. Bagnaio premagujejo penzionisti. Res ne vem zakaj ne bi menjali naslednje leto za Aldeguerja... V Gresini pa bi lahko potegnili Alonsa in si zagotovili še enega mladega talenta...

https://www.24ur.com/novice/tujina/fotografije-razkrivajo-orban-dopustuje-na-jahti-na-bracu.html Viktor ni gledal kralja ...