Dvorana slavnih

gledam kaj mi nebo sporoca neke fakiče 😮

Danes pa na in tristoosemindvajset kilometerski krogDan res glih ta pravi za vožnjo jaz pa tud moram v trgovino po špecerijo Do Rakičanov je šlo potem pa sem obrnil in v Mursko soboto v ššpar zapravljat Seveda tud v Evrospinu pri njih še nisem bil imajo krompirja klikor hočeš Naredil sem še obvoz preko Ptuja in proti domu doma pa tale je izredno pasal Čudoviti kraji in zanimiva govorica ,ko sva s trgovko po debatirala vsak v svojem narečju je šlo ostalin pošteno na smeh

.

Ne, je parkirišče pri spomeniku. Pa neki fastfood ošterija spodaj.

sklepam, da je bila hitrost tu znatno nad omejitvijo, pri tej brzini šleperju ne ustaviš

. ... sej za vožnjo po tunelih je vseeno kakšen je vreme

pa... dolgo časa sem bil študent... pa še več časa je minilo od takrat. vse kar se je zgodilo po letu 2000, se je zgodilo “par let nazaj“ 😜

naslednji vikend bo lep

res ne 4 tovornjake... ampak misliš da je na malih gradbiščih viličar? tako da ta male kamjončke se na roke razlaga. Nekaj let nazaj so se delali eni apartmarji in sem kot šrudent dalal za manjšo gradbeno firmo ki je delala zaključna dela. Kdo misliš da raznese lepilo za ploščice in pakete ploščic po vseh sobah? 3je keramičarji so polagali, študentje pa smo dostavljali materjal iz dvorišča gor po štukuh. nekega dne sem preračunal da sem nesel paket ploščic preko 2000 stopnic + še nošenje drugih zadev. ps: moderni študenti so preveč fini za taka dela pa sedaj to delajo pakistanci, nepalci...

Točno v tem tunelu sem jaz "poljubil" zadnjo gumo na @Nearrain BMWju. V tunelu je bil tovornjak, ni bil šlepar. Pripeljala sva precej nad omejitvijo. On je ustavil brez težav, moj takratni Kawasaki versys 650 pa ni. In sem ga kljunil. Če bi peljala po omejitvah bi se vse brez težav izšlo. Sedaj pa...ali lahko greste nabijat v pravo temo? Pliss? Jest sm se včeraj imel vrhunsko. Šel sem sam. Prometa do Cirkvenice veliko, naprej uredu. Za odcepom za PAG pa prazna cesta. V Karlobagu so neki Poljaki imeli dirkalni dan. Slik veliko ni, ker jaz in umetnost oziroma fotorafija sva kot pujs in dnevna soba. Nisva za skup. Posnel sem celo soforumaša, ki ga je nedavno pogrešal @Kugelschreiber, ampak tako slabo, da ni za objavit. Bom pa prilimal enega pojaka, mal za presekat nabijanje. Upam, da mi letos uspe vsaj še 2x it doli. U družbi, al pa sam.

ne vem če je tale že bila

Spet bom za pogrebnika ker gospa kuna ni upoštevala cestnoprometnih predpisov Povožena na glavni cesti,smrt nastopila ob cesti. SI je pa naš šef petelin koko, ko sem mu povedal močno odahnil in rekel, da se bo sedaj saj v miru naspal

Sreču enga ob cest pa ga fotknu 😃

Ta mal bolj potegne kot električar 🤣

Sem se "vrgel v strošek"...

Maus zdela pa nis sam...usi smo s tabo...drži se!!!

Da pa zdej pojasnim spremembo. Tko, nahitrco. Kmalu po prihodu v črno goro se mi je bogu iza nogu strgala veriga (ni bla ona nč kriva, pozabu sem jo zamenjat. Čista moja greška). Brez črnogorcev Danilota in Mičota bi me vrjetn tam pojedli medvedi. Da skrajšam,... po dveh dneh palamudenja gore dole po Črni gori sem namontiral novo ketno in po pregledu servisne knjige ugotovil, da bo moj plan bistveno presegel 20.000 kilometrov na motorju. Takrat pa je treba po knjigi menjat verigo za ventile. Ves posran od pravkar prestanega neljubega dogodka s strgano pogonsko verigo, sem se odločil, da skrajšam pot. Odpeljal sem zastavljeno traso čez Črno goro (pogorje Sinjajevina je pa nekstlevel bjutiful, ampak to ni tet, tko da to pišem v drugo temo) in se usmeril proti tet Srbija. Odpeljal sem skrajno zahodni del. Od mesta Brodarevo do vasice Seča Reka. Tu sem vozil od juga proti severu oz. v obratni smeri, kot je trasa privzeto nastavljena. Vozil sem dan po dežju, tako je bla podlaga v senčnih delih še mokra, trava drseča, gozdne ceste pa polne luž. Kmalu, ko se z Brodareva dvigneš in se nekoliko teren zravna, trasa zavije na travniško cesto in nato v gozd, kjer je cesta še vedno travniška - travnata, polna kravjekov, kolesnic, preraslega grmovja. Uglavnem, ko je linesman tole skup sestavlov, se mu je iz une sklede z grmovjem mal preveč usulo. Tu sem vozil v polnem dežnem kombinezonu. Ne ker bi dežval, ampak je bla taka megla, da sem mogu nazaj gledat, če sem še na cesti. In kolesnice. Ah kolesnice. Dobr da se je zgodilo samo dvakrat ampak, ko gre prvo kolo v eno kolesnico, zadnje kolo pa v sosednjo kolesnico in poj se zadnje kolo naveliča bit zadnje in kot nadebuden 8 letni fantek reče: zem pa še jz mal spredej, ... poj veš, da unmu k sedi na motorju ni dolgcajt. Se je moja čelada kr naposlušala: lawd đizs, sejv me (oz. po naše: ujebemumater!). Dobra stvar zate, bralec tega nablojenega zapisa je, da maš ravno tu obvoz po lepi makadmaski cesti. Bom probu dat skrinšot, pa se znajt. Pa še to bom reku. Če je suho, je ta del trase čist fajn. Potem je en del kjer sem mel tudi hece. Tale tet črta v Srbiji ni prov natančna. In to je v nekaterih primerih res nadležno. Naprimer med naseljema Priboj in Rutoši greš če en hrib. Na obeh straneh hriba je lepa makadmaska cesta, na vrhu pa je cca. 500 m gozdne vlake. In ravno na delu kjer je slaba natančnost tet črte je ene 5 gozdnih vlak križem kražem. Če greš v smeri proti Priboju, ni tak problem. V nasprotni smeri te pa trasa vodi v eno zaraščeno blatnasto vlako. Čeprav je mogoče 50 m bolj desno čisto lepo zvožena vlaka. No, da motorist sred gmajne ne bo v dvomih (kot sem bil jz), kakšna je trasa naprej, ti povem, da je vse dosti normalno prevozno. Tudi v mokrem. Če pa vseeno bo dvom, pa greš lahko tut mal peš naprej pogledat. Največ 200 m. Poj prideš do točke, kjer se vidi kako je naprej. To bi ble ta neugodne zadeve. Naprej so potem samo lepe reči. Meni je bil najboljši odsek tam, kjer je borov gozd in trasa vodi po grebenu. To je med naseljema Radoinja in Semegnjevo. No, ni samo vožnja po grebenu. Vmes se večkrat spustiš v dolino. Najbolj posebna je dolina pri Srbskem pravoslavnem manastriju Uvac. Malo pred njim je obvezno prečkanje reke. Dolžina prečkanja al pa širina reke al pa višina, če bi gladino pokonci postavil (kakor komur paše), je cca. 25 metrov. Globina je med 20 in 30 cm (dan po deževju) in sumim da je kar vedno taka. Lahko je tut večja. Al pa nižja. V glavnem pa tolko, da sem zmočil oba škornja. Do roba. Zajel nisem. Za prečkanjem pa je potem vzpon, pri katerem sem se čudil, kako se to verniki z avti vozijo do tega manastirja. Ker to je očitno edin dostop. Nimampojma. Aha, pa še en malo bolj zahteven vzpon je po prečkanju železnice. To je pa malo pred naseljem Semegnejvo. V tem naselju sem zaključil prvi dan in šel v Zlatibor tankat, večerjat, se čudit pozidavi in večernemu šovu na jezeru ter spat. Jz sem rad v gmajni, ampak da sem se odločil da grem v Zlatibor, je bla super poteza. Majo srbi (al pa če kakšni tujci tole rihrajo, kva pa vem) kr dost turističnega zaleta. Priporočam obisk. (Aja, ni lih tet tema, ampak tuki nekje vmes so nasproti začel letet eni norci. Prvi na neki 990tki. Ko šus. Kva mu pa je? Ponavat se mal ustavš, pa kšno rečeš. Mal za njim en na exc-ju brez prtljage. Pa poj kmal še edn. Pri tretjem sem pa le opazil nosilec za roadbook. Takrt mi je vžgalo, da se srečujem z dirkači Illyria raid rallya. O tem mi je ravno en dan prej govoril Aleksander z nizozemske s katerim sva se po naključju dvakrat srečala. Enkrat na Sinjajevini in potem naslednji dan še na Bjelasici, pod Troglavom. No, teh fantov na rejliju je bilo preko 100, je rekel Aleksander. In ko sem vidu, da sem prej očitno srečal prvega, sem se moral ustavit, ker to pa niso heci. Še dobro da sem se, ker je blo vmes tudi nekaj ssv-jev. S tistim se pa ni za srečat na ozki gozdni cesti. Tam bi hitro postal okrasek na prednjem pokrovu. Je blo pa zanimivo spremlat tako dirko). Drugi dan sem nadaljeval proti nacionalnem parku Tara. Tu ni nič posebnega. Dosti asfalta. Lepa gozdna cesta. Tam ko je loop sem šel v smeri urinega kazalca. Okoli skrajne zahodne točke ne zgrešit table za vidikovac. 100 m s ceste. Edin razgled, ki je tam, ker večino trase gre po gozdu. Aja, pa razgledna točka na Jezero Peručac. Del Tet trase gre po zaprtem delu gozdne ceste. Je znak in polovična rampa. Če nikogar ni tam, bi se peljal. Tako pa je bila sobota in je blo polno srbov in izraelcov. Nisem se peljal. Šel sem peš. Cca 800m tja in cca 800 m nazaj. Generalno po ravnem. Zadnji del cca. 200m je mal v klanc in čez kamne in korenine. Peš v vsakem primeru. Zašvicu fuł. A se splača? Meh, no ja. Če sem bil že ravno tam. Se. Edino nč ne bi pogrešal dretja eno in dvoletnih otrok in vzdihovanj 150 kilskih srbkinj, ki so se mučile čez tiste korenine. Jao bože, sačuvaj. Tet se potem nadaljuje proti vzhodu, kjer je motor dopolnil 20.000 prevoženin kilometrov jz pa zaključil s tetom za letos. Od cca. 8ih do 15.30. Potem sem šel na cesto in jo mahnil v Beograd, kjer je nastal ta zapis. Danes je nedelja, 14.9.2025. Jutri grem domov. Morem motor peljat k mehaniku.

Prej je neki zatarokiral nalaganje. Še mal fotk k zgornjemu tekstu.

No, kot gre rek, nobena stvar nikoli ne gre po načrtu. In tudi ta ni šla. Ampak do spremebe je prišlo za odpeljanim delom bosnaskega teta preko Jahorine. Tako da najprej Jahorina, potem o spremembi. Vozil sem iz Sarajeva proti Foči. Del iz Sarajeva nisem čisto sledil, ampak sem na Tet prišel malo pod začetkom smučišča. V septembru 2025 gre trasa do vrha po cesti in praktično v celoti obvozi smučišče. Jaz si nisem mogel pomagat in sem na vrhu zavil desno (veliko križišče dveh makadamskih cest, ne moreš falit) in šel pogledat vrh smučišča z akumulacijskim jezerom. Ker je blo to v nedeljo zgodaj zjutraj, ni bilo nikjer nikogar, ampak vrjamem, da čez dan pride kakšen turist al pa izraelc, da se tam malo z ladijco zapelje ali pa naredi kakšen krog s štirikolesniki, ki so tam parkirani. No, Jahorina je dosti planotaste sorte gor preke vrhu in je res dobr poligon za afne guncat. Sicer sem pred leti slišal da je enega jadralnega padalca ob prisranku na te travnike pohotna mina odnesla nazaj v nebo, ampak zdej ni blo nikjer več nobenih tabel, tako da mislim sa ni bojazni za preuranjeni odhod na oni svet. Je pa tako kot na Paljeniku dosti poti že zacahnanih od štirikolesnikov. So za ponucat. Če bi se pa tole broči motorist odločil, da ne bi raziskoval stran poti in se raje držal tet črte, pa vseeno priporočam obisk razgledne točke Jahorina. Ta ni del teta, je pa le kak dober kilometer stran, po dobro urejeni makadamski cesti. Lokacija je najdibilna na guglovih mepsih. Do tu gre tet po lepi makadmaski cesti, primerni za vse bosanske golf dvojke. Od tu dalje pa se začne zabavni del. Tet gre levo gor, novo nasuta makadamska cesta pa desno dol (spojler: kasneje se spet združita). Čez travnike je lepa zabavna pista, hec rata, ko prideš čez greben in se zadeva začne strmo spuščat. Jz sem se peljal v suhem in jasnem vremenu. Brez posebnosti. Malce bolj zahtevno. Ampak, če bi bilo mokro, je pa kamnira podlaga ravno tolko namešana z zemljo in nekaj malega tudi travo, da bi zadeva postala huda drsalnica. Mogoče bi šel v mokrem raje po prej omenjeni obvozni cesti. To velja tudi za obratno smer vožnje, saj so nekateri odseki precej na prosti pad, oz. za kolena grist (odvisn kam gledaš). Če maš večji motor in mal manj znanja, obvoz. Al pa pač obrneš. Dobr je vedt da se da tur drugje. Tole se dogaja nad gozdno mejo, tako da so razgledi taki, da ne veš al bi okol gledov al pod gume. Ko se spustiš v gozd se trasa razcepi. Na daljšo levo in krajšo desno. Seveda sem mogu po daljši tako da ne vem kako je na krajši. Na daljši se trasa kmalu po razcepu spremeni v zelo gosto preraslo nekočpreddavnimičasi gozdno cesto. Na dolžini odoka 500m je tudi zelo blatnasta in se kolesa kar ugrezajo skoraj do osi. Pa sem šel v relativno suhem. Ta blatni del se v smeri proti Foči spušča. Ko se začneš vzpenjat, ga je mogoče kakšnih 50 m, potem pa spet kamnita podlaga. Ne rečt, da nis vedu, k ti bo drek začel za škoren lest. Naprej dol v dolini brez posebnosti. Eno opcijsko prečkanje struge. Aja, pa ne zgrešit peščenih piramid al kaj so že. Cca. 1 km od tet trase. Označene na mapsih in s kažipotnimi tablami.

Bravo Italijani. Med prvimi petimi samo dva Španca in kar trije Italijani 👍

Danes močna zmaga Marqueza na terenu sovražnika Škoda, da XXXXX v ozadju še vedno kroji atmosfero, ker dirkači med sabo so zgleda zelo na nivoju. Aprilia odlično.

jaz se bojim, da so isti tipi sestavljal moto gp dirkalnik, kot pa mojo 390ko

Hehe, pravijo da je KTMov agregat najmocnejsi... Nekaj zna bit na temu, k trga verige kot cvern...

2026 Diavel V4 RS Desmosedici Stradale: 182 hp STM dry clutch Full Öhlins 40.600€

sem mislil dat pod domače zverine, ampak ker je slika iz neta in ne vem če je realna.

USpeh je, kaj pametnega napisAT

Pozno zvečer so sporočili, da je Bagnaia prišel v cilj. Baje jr blo na 24ur zvečer že v prispevku...

kot, da je bilo včeraj

Pridem, ce imas vilicar. Ne vem kdo bi na roke saflal, ce je na paletah 🤔

Po sobotni dirki Tomaž Jernejšek v cilju. Takoj so ga vzeli pod drobnogled in preverili, če je dejansko prepeljal vse CP. Tako kot jaz,so vsi ostali brez besed. Zapomnimo si številko 269, je v centru pozornost na dirki v tem trenutku...zasluženo. Uvrstitve,slike si poglejte spodaj.

še zadnjič bom povedal, v tunelu nisem srečal "gasa na puno". Tunel je že sam po sebi problem. tudi pri čisto normalni vožnji. Vzroke sem zapisal. Ob dobrem metru placa (ja tudi 150 cm lahko računamo), hitro dotakneš neosvetljen del tunela ali pa prikolice, bognedaj da so trije motoristi v koloni, sam en zajeba... Rešitev je jasna in ne se tolažit, vozim 40km/h skos tunel kot piše. Če vidiš (ko se vračaš domov torej morje na levi) vstopati ali voziti skozi tunel, kamion, šlepar, turista s prikolo, pokni zavoro do konca in počakaj pred tunelom skrajno desno. Kdro hoče naj verjame, kdor noče, bom vesel vaših posnetkov "komaj se je izšlo". Če bo posnetek bum kraš bum...bom pač žalosten. Jebiga, jadranka ni turizem.

Jaz sem sam kupil 4kolesnik na Kitajskem...ga uvozil, homologiral in registriral....zato iz prve roke...NI več tako poceni kot mislite. Kitajci ne delajo več za pest riža. Plače delavca v CF-u je 1.000 eur.

Slovenija bo vendarle v polfinalu in finalu Evro basketa 😜

Da se mi je en jajc razbil. ☹️ Na srečo v torbi in ne v hlačah. 😁

Nema zime za eskime 😜

Morje še vedno na desni.

Študeram kaj in kako je z našim Mausom.....kdo kej več ve?

Je prav veselje se spet mal vozit so me od doma zjagalzakaj le že dolgo ga nisem pihnil čez Nevejo, se je prav prileglo need for speed theme Še čez Nassfeld ko sem končno dobu dovoljenje da se vrnem domov

Takole...

Danes je bila jutranja megla, za jutri je napovedan dež, v četrtek imam pa pregled moje "polomljebne trtice" v bolnišnici v Šempetru.

*** *** *** ***

komu se da, komu pa ne . Tule se strinjam s tabo. Vsaj moj pogled na 450rally ni v tem, da je za mučit po vlakah, pa 10km/h, pa nabijanje v kamenje in metanje po tleh za vsako ceno. To je zame relly mašina, ki mora letet, tam pokaže svoje prednosti, tekmovati s trialii je glupo, oziroma, meni bi ga bilo škoda. kar ne pomeni, da ne zmore.

pa saj s tomosi so tudi doli... pa s kolesi itd... marsikaj se da v življenju... pojavi se le vprašanje...

Če se res v torek nisem vozil s kolesom, kakor je v SportTrckerju, sem najprej preveril še v mojih objavah na Moto forumu, in ker tam tudi nisem našel nobenih prevoženih kilometrev s kolesom na ta dan, sem lahko izračunal vsoto prevoženih kilometrov ta teden in dnevno povprečje, kar niti ni tako slabo za "takega invalidskega zavoženca", kakršen sem jaz ...

Ta teden se samo v torek nisem peljal s kolesom in današnjih načrtovanih 30 kilometrov je bila najbrž moja najkrajša vožnja. Danes bo prenos picikl Tour de Espana in tudi Moto GP iz Portugalske. Za naslednjo sezono si bom privoščil nov picikl, vendar se še nisem odločil za njegov barvo.

Danes skočil na in proti Ljubljani ,trgovina Yogi ima mega dogodek pa v soboto ni za it tja ker bo gužva nenormalna pa sem malo pofirbcal in nabavil nove rokavice tale znamka moto opreme mi odlično paše edino to me moti ,da ne dobiš več druge barve izdelkaedino črna pa črna in črna še obstaja Ampak to ni bilo vse sem moral še nekaj selotejpa ponucat potem pa po daljši poti proti domu

Vršič (gužvaaaa), Sorica, Soriška planina, Bohinj, smo se fajn prepihal