Sicilija

[pero]

Bravo za uspešno opravljeno'TAPRAVO POPOTOVANJE'!!

Ciao,by Pero

[Lucky]

Čestitke! Odlično popotovanje, ni kaj. Komaj čakam slike!

Burn to be wild

[suzuki]

quote:

Čestitke! Odlično popotovanje, ni kaj. Komaj čakam slike!

Ejga Lucky, posnel sem pet filmov, niso se vsi diasi v okvirckih a lahko se dogovorimo, da zadevo kaksno sredo pokazem v O.L.P.ju...

LP suzuki

[.T.]

No Suzuki ti bom povedal, kako smo sli pred leti na Etno:

Smo se peljali po gorski cesti do parkirisca. Okoli parkirisca same vlecnice za smucarje. Naprej smo pot nadaljevali z majhnimi belimi avtobusi, narejenimi na podvozju Unimoga. Za karto smo po osebi placali 50.000 LIT. Peljali smo se po navadni makadamski cesti, po kateri bi sli lahko komot z avtom. Na koncni postaji, nakako 200 m pod robom kraterja smo izstopili in pot nadaljevali pes. Po priblizno petih minutah smo prisli do table, na kateri je pisalo: Pozor! Gibanje za to tablo je smrtno nevarno! Vodic - voznik avtobuska je nekaj odrecitiral v italijanscini in smo se morali vrniti. Potem smo pa popizdili! Vsak je placal 50.000 LIT in ne bo videl kraterja. OK, gremo pa sami gor. S soferejm smo se zmenili, da nas pusti gor (vrniti smo morali karte, da ne bodo oni odgovorni, ce se kaj zgodi). Ko smo prisli na vrh smo pogledali dol v krater, ki je globok okoli 1500 m. Na dnu kraterja je pokala lava (podobno ekslozijam) in sten krateja je pa svigala para. Skratka, kot bi gladal v pekel. Zemlja se je tresla. Usrali smo se!! Ko sem se nagnil na rob kraterja, da sem slikal, so me morali drzati za noge, ker so se stene krusile!

Evo pa pridemo dol do postaje in cakamo na Unimog, da nas odpelje dol v dolino do parkirisca. Pripelje se Unimog, pa sofer rece, da nase karte ne veljajo in nas ni hotel peljati. Majke mu ciganske!!!

Ni nam preostalo nic drugega in se nas je pet komadov odpravilo pes v dolino. Pesacili smo ko budale - to je bil pravi alpinisticni sestop. Po cesti je bilo predlec, zato smo sli po pobocju, kjer smo morali plezati tudi cez 3 metrske gmote strjene lave. Seboj nismo imeli nic pijace, obleceni pa smo bili v kratke majice in kratke hlace. Na vrhu pa okoli 5 stopinj celzija. Po petih urah smo koncno na parkiriscu. Vsi do krvi ozuljeni, potolceni, popraskani od ostre strjene lave, punce objokane od napora. Sva se sla s kolegom pritozit, pa brez haska! Vsi so se delali neumne, nihce ni znal anglesko. Nas sofer Unimoga pa je usel, ker je videl, da ga hoceva s kolegom prefukat!

Pet dni smo se zdravili v avtokampu, da smo prisli k sebi.

Potem pa zvem, da z druge strani vozi sedeznica prav do vrha drugege kraterja (na vrhu Etne sta dva kraterja).

Tadej

[suzuki]

Hua, tole je pa bilo dozivetje... Mi smo imeli nasplosno kar dobre odnose z uradnimi osebami - mogoce samo sreca, kaj pa vem...

No, nam trem pa so Yuki, Janez in Climber na ladji povedali, da so oni sli s parkirisca kar z motorji gor po tistem makadamu, kljub rampi cez cesto, pa jih je malo visje naskocil en domorodec, da morajo placati kazen 5 milijonov lir za preksrsek in so kao komaj usli placilu... vec/podrobneje naj povedo sami - najbrz v sredo v O.L.P., al pa ce bo Climber kaj napisal semle.

LP suzuki

[kekec III]

Dobrodošli spet doma...a ste imeli kakšna bližnja srečanja z pripadniki Cosa Nostre,Vendette ali Mafije ?

S.F.S.N.

[hotschko]

Na Siciliji imajo domačini od mafije zelo jasna navodila, naj bodo kar se da prijazni do turistov, saj le ti nosijo dobiček tako domačinom kot mafiji. Dost logična razlaga in še z mojimi izkušnjamii se ujema ... prijaznost in ustrežljivost domačinov.

V glavi že pripravljam poročilo iz Sicilije, ki bo bolj kratko in bo vsebovalo splošni vtis ne pa tudi konkretnih dejstev. Za začetek pa tole ... človek bi šel lahko na Sicilijo in se vsak dan peljal okoli Etne in še dvakrat do postaje za na vrh, ker tam so pa ceste in asfalt tako noro dobre, da se ti srce para, ko moraš stran.

hotschko

[suzuki]

quote:

Na Siciliji imajo domačini od mafije zelo jasna navodila, naj bodo kar se da prijazni do turistov, saj le ti nosijo dobiček tako domačinom kot mafiji. Dost logična razlaga in še z mojimi izkušnjamii se ujema ... prijaznost in ustrežljivost domačinov.

...

Se absolutno strinjam! Le zakaj bi nam na silo jemali denar, ce jim ga pa sami prostovoljno dajemo?!?!?!?! Domorodci so res tako zelo prijazni, da skoraj ne mores verjeti - se posebej, ce to primerjas z Dalmacijo...

LP suzuki

[udi]

Premal je to premal !!!!!

Hocemo diase hocemo diase in zravn tut razlago vse hocemo sami ste krivi zakaj ste pa šli !!!

Fantje in dekleta dobrodošli nazaj !!!

udi

[classic]

Po čem so pa kaj kampi na Siciliji???

[hotschko]

quote:

Po čem so pa kaj kampi na Siciliji???

mi smo šotorili od 5 do 13 EUR, bungalovi so še malo dražji. Odvisno kje. Seveda pa je poleti vse dražje, sploh avgusta, ko imajo Italijani dopuste.

hotschko

[Climber]

En malo pisanja za kakšen deževen dan!!

Na koncu domače ulice, so se sprožila prva stikala v glavi, na črpalki Barje malenkost ven iz Ljubljane pa sva že sedela za mizico bara in jedla zajtrk, kot bi bila že od nekdaj na poti in daleč od doma. Tako začenjam potovanja od nekdaj ne glede na oddaljenost cilja in sin, ki je bil tokrat z menoj na svojem prvem tovrstnem potepanju je bil še razlog več za takojšen preklop.

Ideja, da gre 12 letni Climberino z menoj, je kot ponavadi priletela z neba, udarila najprej v stilu »ma to bo super!« se prelevila v skrb (bo zdržal, kako z opremo, …), vstrajnost Climberinota pa je premagala vse dvome. In ko sva sedela z družbo v malem baru v pristanišču, s kartami za Bari in nazaj v žepu, po treh dneh vožnje v skupini Dubrovniške odprave forumašev motosveta, je njegova odločnost premagala še zadnji najmanjši dvom.

Zvečer na trajektu smo premlevali do kam moramo priti naslednji dan. Suzuki je predstavil svoj načrt poti z vso zagretostjo motorista, ki komaj čaka da sede na svojo kobilico in je sploh ne razjaha več Climberino pa je nemo opazoval. Zjutraj, ko smo že pakirali pa mi reče: »meni ni všeč načrt od Suzukija, prevče je napet«! Morda sem bil malo zmeden od zgodnjega jutra in bolj kilave noči na trajektu, ne vem, več ali manj sem preslišal ta komentar in se pognal za Suzukijem, Hotchkotom in Elepahantom skozi Bari in proti jugu. Nekje blizu Metaponteja pa je sine ubral bolj glasno noto in do Trebisacceja, kjer smo vsi skupaj počivali na kosilu, mi je njegov jutranji stavek že povsam kristalno sedel v možganskih celicah. Jasno saj sva na potovanju, svojem prvem skupnem in ne na dirkah, torej midva danes ne greva nikamor dalj kot do prvega campa. Našla sva ga vsega nekaj km iz mesta, postavila šotor in z minute v minuto je climberinota minevala zaspanost. Do zgodnjega večera je že kazal vso svojo razposajenost in energijo. Skakal po plaži, izbezal iz morja sipo, metala sva kamenje, gradila stolpe iz kamenja, …

Zjutraj sva skupaj izbrala odločitev – po najhitrejši poti na Sicilijo! Ubrala sva jo po avtocesti, preskočila vse včerajšne ubežnike in kot prva od naše odprave pristala v Messini na Siciliji. To da sva prva niti nisva vedela, ker se prav nihče ni javil na telefon, niti odgovarjal na sporočilca in sploh nisva vedela kod so. Iz mesta sva šla na sever v smeri Palerma, se prebijala skozi ulice in med tem ko sva prišla že do severne obale, so se preostali vkrcali na trajekt, opazili sporočilce in vspostavili smo zvezo. Dogovor: se dobimo na rtu Milazzo! Do tja, skozi med seboj neprekinjeno povezana mesteca, je šlo po metrih in za vsega nekaj kilometrov sva porabila kakih 1,5h. Čez čas, z vmesnim besnečim klicem Suzukija, da crkavata v reki avtomobilov, smo se dobili, poklepetali in spet razšli. Midva in Hotchko v bližnji camp, ostala dva pa naprej v hribe.

Po postavljanju šotorov, umivanju, itd. je pritisnila lakota. Gremo do prve restavracije, pomečemo ven oči ob cenah na jedilniku in pristanemo v self servis restavraciji sredi mesta. Privoščimo si po eno porcijo vsake specialitete iz vitrine, katere nam najprej skurijo v mikrovalovkah, a nama s Climberinotom se že kar nekaj porcij pred koncem ustavi. Izkaže se doborohoten značaj Hotchkota, ki naju reši iz zagate in pomalica ostanek.

Po krasni noči v spremljavi občasnega rahlega škrebljanja dežja, se prebudimo v lep dan. Oblaki se vedno bolj trgajo, Hotchko pakira kot bi imel mravljince v tazadnji in jaz mu počasi sledim. K sreči počasi, ker Climberinotov predlog za danes je počitek! Zdaj sva na Siciliji in se nikamor več ne mudi. Hotchko v hribe, midva pa v mesto. Kupiva hlače za Climberinota, ker sva jih pozabila doma in je do sedaj hodil okoli v dolgih gatah, najdeva celo krojača ki nama jih za 4 eure skrajša na pravo dolžino in evo lepote. Med tem se javi Jure, ki je skupaj z Janezom ostal v Tropeji in prihajata v te kraje šele danes. Ciljata na camp pred Taormino, pod Etno in jutri vspon na Etno. Pregovorim Climberinota, spokava in jo po prekrasno zaviti cesti pod vznožjem Etne pobriševa na drugo stran.

V campu ob Letojanniju srečava Raca z ženo, tu sta tudi dva ljubljančana z avtom in čez čas pa se pridružita še Jure in Janez, Slovenija v malem. Klepetamo, novoprišleci poslušamo zgodbice o že opravljenih vsponih proti Etni od Raca in sosedov, Climberino se gre med tem celo kopati v morje in dan je popolen.

Ko zadanemo zadnji odcep za cesto, ki vodi proti 1910 m visoki koči Sapienzo pod Etno, se poženeva v zavoje. Motor je prazen, ker je ves tovor v campu, asfalt odličen in cesta, ki se vije po nedavno ohlajeni lavi je čudovito zavita. Višje ko sva, bolj se lomiva skozi ovinke, težje jih tekoče ispeljujeva, lep zavoj se zaključi z ostrim kotom, greva vse počasneje ker ugotovim, da je cesta potegnjena na novo, nič kaj umetelno skonstruirana in da so ovinki razno raznih nepravilnih oblik. K sreči kvaliteta podlage prenese tudi kakšne manjše popravke hitrosti sredi zavojev.

Na vrhu družno odprotestiramo iz biglaterije, kjer nam hočejo za prevoz do koče bližje vrhu na višini 2700 m zaračunati 38 eurov po osebi. Odromamo jo kar peš.

Vspneva se po malem zelenem otočku sredi ogromne črne reke, ki mrtvo stoji sredi pobočij. Pod nama je napol zasuta hišica bivše smučarske šole, sredi črne reke, štrli nagnjen steber porušene sedežnice, jeklenica z žičnice nad nama izginja pod črnimi razdrapanimi skalami reke. Toplota puhti iz črnine, sliši se le veter, ostali zvoki se utopijo v poroznem površju valovitih gmot. Tiho moreče vzdušje mi pritiska na prsi, počepnem sredi tega malega otočka zelenja in skušam občutiti energijo iz zemljinih globin ki me obdaja. Kot bi tonil v brezno se me loteva otožnost, prihajajo spomini, solze že neučakano polnijo očesne pore. Takrat priteče igrivost, veselje, mali Climberino in mi pokaže lepoto, ki objema vse. In mrtvo črno reko in mali zeleni otok in modro nebo in naju, … .

Med spuščanjem po makedamski cesti ki pelje z zgornje koče se mimo pripeljeta dva italjana z motorji. Enega vprašam če sta morala kaj plačat, pa nič ne vesta. Ni kaj razmišljat, Climberinotu se zasvetijo oči, Jure je za, pregovorimo še Janeza, se prebijemo med zaporo na cesti iz večjih kamnov in avantura se začne. Navzgor gre hitro, tja do 2600 m, ko nam pot zapre avtobus. Razlaga o kazni, da ne smemo naprej, … Fotka za dokaz greha in gremo raje dol da ne razdražimo speče lepotice pod nami. Cesta navzdol se izkaže za mnogo bolj strmo, kot je izgledala na poti navzgor. Juretov čoper, se prelevi v precej štorastega konja in tako dvakrat zaviranje zaključi v stranskih kupih k sreči mehkega nasutja strjene lave. Juretov komentar v vznožju: »sem že mislil, da sem na smučanju in mi kante ne primejo«! Janez, ki je bil v »civilizaciji« prvi, je našel tablo, kjer so bile celo napisane kazni. 5 in količina nul za njo, ki je presegala vsako domišljijo, čeprav je bila napisana v lirah. Danes smo zaslužili ogromno denarja in si v spominske celice vpisali nepozabno epizodo.

Sonce novega dne, včerajšnja živahnost in prošnja Climberinota, »da vsaj en dan ne sedeva na motor«, sta nam podarila lep lenoben dan, z obiskom mesta, prehranjevanjem, kopanjem, … Ja kopanje, celo v morju, ki pa ga je zmogel le Climberino v celoti. Jure, ki se je z brisačo in kopalkami odločno odpravil za njim se je potopil do kolen, jaz sem zmočil samo dlani, Janez pa kolikor vem je raje modro počakal pri šotoru.. Potem smo si raje privoščili topel tuš in na soncu greli kosti.

Za trajekt, ki je peljal v dvakrat bolj oddaljeno Reggio di Calabria, od Ville san Giovanni od koder sva priplula, sva po tukajšnji logiki dala več kot pol manj. Smešno in podučno. Začeli smo pot nazaj, čez Palizzi, majhno mestece z napol podrtim gradom na skali, ki se bohoti nad njim, do slikovitega starega mesteca Gerace nekaj kilometrov v notranjost od Locrija, kamor nas je napotil domačin, ki je skrbel za cerkvico na hribu malo nad Palizzijem. Tam naj bi bila dobra restavracija in hotel, torej vse kar rabimo. Ko čez čas ustavimo na trgu sredi lepo obnovljenega mesteca in najdemo hotel, se soočimo z realnostjo. Noč za enega 120 eurov. Vstrajni sprašujemo če se da dobiti cenejša privat soba, receptorka nas vpraša koliko pa bi dali, in ko bleknemo svojo ceno cca. 40 eurov za vse štiri, jadrno zapre knjigo z izjavo: »pod 50 eurov za osebo, tu blizu ni nič«! Zaspali smo ob Sidernu v najeti prikolici za 35 eurov, sicer ob železnici, po kateri pa je vlak k sreči šel bolj poredko. Vendar ko je šel, je to poudaril kot zna le vlak.

V Catanzaru imamo obalne ceste dovolj. Vreme izgleda, da bo držalo torej gremo čez hribe. Na kosilo v mestece Taverna, nasajeno na enega od calabrijskih grebenov, med globokimi dolinami, čez mnoge prelaze po slikovitih cestah zavitih do onemoglosti, kjer sva s Climberinotom kar nekajkrat zardi obteženosti brusila tačke, mimo jezera Ampollina na višini 1335 m in nazaj k morju. V campu malo pred Trebisaccejem, kjer sva nekaj dni nazaj že spala smo tokrat najeli sobo, ker se je vreme vstrajno kvarilo. In zbudili smo se v poscano jutro, ki ni obetalo nič izboljšanja je pa ponujalo še eno novo izkušnjo za malega Climberinota. Skočimo v dežne obleke in zarežemo v gosto padajočo vodo. 25 kilometrov pred Barijem ustavimo na črpalki. Jure in Janez sta premočena do kože. Nimata dežnih kombinezonov, curdura pa je spustila. V najbolj neumno narejenem lokalu ob črpalki, smo naredili poplavo. Italjan leta okoli z gobico in govoreč »mare«, briše luže po tleh, mi pa ob hrani in čaju zbiramo pogum za naprej. V Bariju smo prvi, od naših, kar se izkaže, da smo edini, ki sušimo cunje na štriku, napetim med motorji. Do popoldneva se je vreme namreč umirilo in ostali trije dežja sploh niso ujeli.

Med tem ko se nam cunje vneto sušijo, se počasi nabira tudi naša druščina, ki bo družno preplula Jadran. In ko gledam v vedno večjo gručo obloženih motorjev, utrujenih obrazov, ki si izmenjujejo vtise, začutim kako mi polzi iz rok tisti čarobni popotniški občutek, ko zreš v neznano pred seboj in prav nič ne pričakuješ in se je v zadnjih dneh preživetih z Juretom in Janezom tako lepo naselil med nas. Umaknem se iz te velike družbe znanih obrazov. Raje se zapletem v pogovor s tujci. Z nemcem, ki že 6 tednov potuje naokoli sam, z avstralcema, ki sta podobno pot kot mi in še malo daljšo prekolesarila, sedaj pa gresta proti Avstriji. Kot bi skušal pri njih ujeti in vsaj še malo zadržati čarobni občutek ob sebi.

Na trajektu pa smo že potniki domov, delimo si vtise, od Dubrovnika naprej nas okupirajo še tranzitni turisti, nam zavzamejo vse mize, da se z vso svojo kramo stiskamo na okenski polički. Malo preklinjamo pa kaj, ostalo nam je le še nekaj zavesljajev ladje, dve slabo prespane noči, beseda ali dve ter nekaj malega ceste do doma.

Ni tabuja na celem svetu, ki nebi zrasel le v tvojih oceh!!

[suzuki]

Hola!

Tole si pa pa res lepo napisal!

Skoda, ker zaradi preobilice dela nisem mogel priti pogledat diase... upam, da bodo se kdaj na ogled.

LP suzuki

[hotschko]

quote:

Hola!

Tole si pa pa res lepo napisal!

Skoda, ker zaradi preobilice dela nisem mogel priti pogledat diase... upam, da bodo se kdaj na ogled.

LP suzuki

Suzuki,

ne bi preganjal ampak, kdaj bo pa projekcija tvojih Diasov ?

hotschko

[Lucky]

Ja, ja! Z zanimanjem se pridružujem gornjemu vprašanju.

We wan't more Sicily!

Burn to be wild

[suzuki]

quote:

Suzuki,

ne bi preganjal ampak, kdaj bo pa projekcija tvojih Diasov ?

hotschko

Uuuuuuuuu, to je pa VELIKA skrivnost... hehehe, just joking - saj sem povedal ze prejsnji teden v O.L.P., da bi jih rad pokazal tole sredo (pojutrisnjem, 22.5.2002), potrebujem le veliko platno (na stojalu, ne za na zid). Utrnila se mi je namrec ideja, da bi diase gledali kar na prostem pred O.L.P., ko bo tema, se pravi npr ob 21 uri. Prinesel bom diase, podaljsek za strom in projektor. Ce bo nekdo prinesel se platno, lahko akcija stece...

Mislim, ce ste za to...

LP suzuki

[Lucky]

Ja, ja, smo!

Burn to be wild

[suzuki]

Hola!

Ker smo ocitno vsi ZA, nam fali samo se platno. Lahko kdo kaj pomaga pri tem?

LP suzuki

[Lucky]

Not me. Sorry

Burn to be wild

[Leon]

Suzuki in Hotchko, hvala za vajino predstavitev potovanja po Siciliji. Moja ocena je 5/5. Dobro sta se potrudila, še posebno Suzuki, z vsemi napravami.

Lp Leon

[klimbra]

Suzuki,Hočko....in sokomentator Climber.........LEPO STE SE POTRUDILI.

Suzuki.....nikarte tok kritizirat trotl,ziher,butl Yasike......kar lepe posnetke dela.....OK.....mal zuma bi res prav prišlo,predvsem pri tistih .....khmmmmmm....bedrčkih na plaži.....na bo treba to drugič notr prnest!!!!!!!!

Klimbra..in Chupa Cups.....čisto oralno zadovoljstvo

[RAN]

Ja ni kaj. Kar je Climberino od Climberja dobil, se ne da nikjer kupit.

Je ni turistične agencije na svetu, ki bi to naredila.

Dogodek, ki se zapiše za celo življenje.

lp RAN

[suzuki]

quote:

Suzuki,Hočko....in sokomentator Climber.........LEPO STE SE POTRUDILI.

Suzuki.....nikarte tok kritizirat trotl,ziher,butl Yasike......kar lepe posnetke dela.....OK.....mal zuma bi res prav prišlo,predvsem pri tistih .....khmmmmmm....bedrčkih na plaži.....na bo treba to drugič notr prnest!!!!!!!!

Klimbra..in Chupa Cups.....čisto oralno zadovoljstvo

Hvala za pohvale, preprican sem, da smo jih vsi veseli. Najbolj pomembno je, ce nam je uspelo prikazati lepote Sicilije (in Kalabrije) na tak nacin, da se bo se kdo opogumil in skocil tja na zares prijeten dopustek.

Yashica pa takole: slikce so res kar fajn, ampak saj pravzaprav morajo biti, ker je Yashica ze nekaj casa polnoletna - torej se je imela cas naucit, a ne. Skoda je le, ker ji manjka nekaj funkcij, zato upam, da ji bo kmalu priskocil na pomoc Canon S-40 (digitalec) oz nekaj podobnega.

Kar se pa bedrck tice: na vsak nacin se bomo potrudili bedrcka "notr prnest"!!! Kamorkol ze to je, ampak najbrz glih tja...

LP suzuki

[Perla]

Suzuki & Co. Prvomajska Sicilija '02, TNX!

najlepsa hvala za vcerajsnji lep vecer, za zabavne zgodbe s poti, pricevanje o lepotah in dobrih cestah Sicilije, predvsem pa, Suzuki, za odlicne fotke, ki so nas prepricale, da je vredno skocit tja dol in za katere si se tako zelo potrudil - za nas.

... in "oh in sploh" ... fajn je blo - res!!!

----------------

"jest nc kriva" ... Perla

Popravil/a - Perla dne 23/05/2002 ob 11:08:50

[Perla]

VETER:

Je treba, vsaj malo pohvaliti SUZIKIJA za njegov trud !!

----------------

"jest nc kriva" ... Perla