pupa Objavljeno Junij 13, 2002 Opozori Objavljeno Junij 13, 2002 quote: Pupa na podlagi tvojih postov, v različnih temah, ki sem jih prebral, bi ti predlagal nekaj. Vsedi se na SS motor in se zapelji proti ovinku. Pred njem ne bremzaj tako, da boš vanj vstopila skoraj prehitro. Potem pride trenutek najpomembnejše odločitve, ki za seboj potegne najbolj tragične posledice. Ali se boš odločila in imela močno voljo »nagniti« in se po vsej verjetnosti rešiti ali boš zavirala in zapeljala s ceste (se definitivno predala v poraz). To je en od primerov, kjer je razumska in čustvena (užitek) odločitev zmagovalna in zgolj čustvena (strah, neodločnost,...) porazna. Leon... iz tega lahko le razberem, da ne glede na to, kako se odločim, sem poraženka. Pa še vedno.. ali delam racionalno ali čustveno, povsod lahko odletim v smrt. Odvisno je samo, na kak način se odločim. Pa sem spet na začetku!! I want some more!!!!
aja Objavljeno Junij 13, 2002 Opozori Objavljeno Junij 13, 2002 quote: ... iz tega lahko le razberem, da ne glede na to, kako se odločim, sem poraženka. Pa še vedno.. ali delam racionalno ali čustveno, povsod lahko odletim v smrt. Odvisno je samo, na kak način se odločim. Pa sem spet na začetku!! Pupa, jaz bi se na tvojem mestu še enkrat vprašala, kaj naj naredim - potem bi dobro poslušala odgovor, ki bi mi prišel na pamet v prvih nekaj sekundah (intuicija?). In potem bi naredila točno to! Kajti, če bi premišljevala predolgo, se začnejo vmešavat razumski argumenti proti in čustveni za, oziroma obratno. Pol je pa zmeda, odgovora ni in ni, ti pa vedno bolj obupana....naredi, kar začutiš, da je prav in ne sprašuj se, zakaj je to dobro oz. zakaj ni dobro in kakšne posledice bo tvoje dejanje imelo. In bodi pripravljena na posledice - a karkoli se zgodi, je že tako prav....slej ko prej boš dobila potrdilo, da si naredila prav. Vendar moraš dovolj močno verjet vase. Sama sebi ne morem verjet, kakšne neumnosti sem že počela v življenju...ker sem pač človek, ki se kar prepusti.....in naredim, kar me zagrabi v trenutku. Se je že zgodilo, da me zaradi mojih izpadov nekdo sploh ni hotel več videt, jaz pa zaljubljena vanj čist do konca.....tako sem se tolkla po glavi, kaj mi je bilo treba delat pizdarije.....pol pa, preden je minil tisti mesec, mi je naredilo klik v srcu in možganih in sem ugotovila, da mi je s tem dal (oziroma sem si 'priborila') enkratno priložnost, da se distanciram in da ugotovim, da hvala bogu, da me je tako svinjsko odjebal....ker če me ne bi, bi jaz bluzila in upala in sanjala in .....mogoče še zdaj! Pa ne se zajebavat! Hvala lepa. Hud poraz (kratkoročno), ki pa se je pretvoril v ZMAGO! A boš zmagovalka ali poraženka, je pa čisto tvoja odločitev. Nihče drug te ne more določit ne za eno in ne za drugo. Aja Popravil/a - aja dne 13/06/2002 ob 15:56:00
Pravokotar Objavljeno Junij 13, 2002 Opozori Objavljeno Junij 13, 2002 Ne vem, če mi bo uspelo pojasniti, kako močno vlogo igrajo v mojem življenju čustvene odločitve, vendar lahko poskusim. Leta '88 sem se odločil, da bom nastopil na supermaratonu v Varaždinu - 100 km. Dogovoril sem se s prijateljem, da greva skupaj. Potem je naneslo tako, da tisto sezono nisem mogel skoraj nič trenirati. Ko je prišel dan, sem bil realno gledano pripravljen za 30 km. Seveda mi je bilo to jasno, toda ni je bilo sile, ki bi me odvrnila od poskusa. Po 30 km sem imel levo koleno tako fuč, da sem se komaj vlekel naprej, vendar trdno odločen, da zapustim progo samo, če me odnesejo. In nobeden od prisotnih bolničarjev se ni drznil, da bi mi to predlagal, so že vedeli zakaj. In zvečer, ko sem prestopil cilj, je bilo sladko, omamno, vredno vsake bolečine, vredno naslednjih dveh mesecev šepanja. In še eno je pomembno: vseh dolgih 100 km nisem sovražil niti koraka, niti kamenčka na poti, ničesar. Še predno se mi je noga pozdravila, sem ponovil vajo: Zagreb - Čazma, 60 km poezije... No, mislite si o meni, kar si hočete. PEPE
bmw Objavljeno Junij 13, 2002 Opozori Objavljeno Junij 13, 2002 quote: Ne vem, če mi bo uspelo pojasniti, kako močno vlogo igrajo v mojem življenju čustvene odločitve, vendar lahko poskusim. Leta '88 sem se odločil, da bom nastopil na supermaratonu v Varaždinu - 100 km. Dogovoril sem se s prijateljem, da greva skupaj. Potem je naneslo tako, da tisto sezono nisem mogel skoraj nič trenirati. Ko je prišel dan, sem bil realno gledano pripravljen za 30 km. Seveda mi je bilo to jasno, toda ni je bilo sile, ki bi me odvrnila od poskusa. Po 30 km sem imel levo koleno tako fuč, da sem se komaj vlekel naprej, vendar trdno odločen, da zapustim progo samo, če me odnesejo. In nobeden od prisotnih bolničarjev se ni drznil, da bi mi to predlagal, so že vedeli zakaj. In zvečer, ko sem prestopil cilj, je bilo sladko, omamno, vredno vsake bolečine, vredno naslednjih dveh mesecev šepanja. In še eno je pomembno: vseh dolgih 100 km nisem sovražil niti koraka, niti kamenčka na poti, ničesar. Še predno se mi je noga pozdravila, sem ponovil vajo: Zagreb - Čazma, 60 km poezije... No, mislite si o meni, kar si hočete. PEPE .....tekaški manijak,ki je pravočasno odkril čarobnost motociklizma.... lp., bmw
Pravokotar Objavljeno Junij 13, 2002 Opozori Objavljeno Junij 13, 2002 Prijatelj BMW, besedica "tekaški" je popolnoma odveč. PEPE Za svež dah in bleščeče bel nasmeh - WC NET, belilni gel.
bmw Objavljeno Junij 13, 2002 Opozori Objavljeno Junij 13, 2002 quote: Prijatelj BMW, besedica "tekaški" je popolnoma odveč. PEPE Za svež dah in bleščeče bel nasmeh - WC NET, belilni gel. po moje je prvi del povsem odveč,važen je drugi del.... lp., bmw
Gregs Objavljeno Junij 14, 2002 Avtor Opozori Objavljeno Junij 14, 2002 quote: Ej Gregs znaš pa dobro logično razmišljati. Ali imaš akvarij? Leon, vec let prakse in predispozicija DNK prineseta zavidljive rezultate... Mimogrede: a ti to ono akvarij kao Mujo i Haso, pa pedercine, koje nemajo akvarija?! ---------------------------------- Kuhanje je kot zenske: malo odvrnes pozornost stran, pa imas ogenj v strehi.
Leon Objavljeno Junij 14, 2002 Opozori Objavljeno Junij 14, 2002 Pravijo, da kdor misli ne ve. Se strinjam. Ko si neodločen za neko potezo, ki jo moraš narediti tuhtaš, kako jo boš naredil. Pri naslednji preizkušnji poskušaš uporabiti izkušnje prejšnje in ti je verjetno potrebno manj razmišljati. Ipd. Ko si izkušen, hitro veš kako se boš odločil, brez veliko razmišljanja (seveda obstaja nevarnost, da začneš stvari poenostavljati in podcenjevati). Torej iskat nove izkušnje, bo potem lažje (Joj kako je easy govoriti. ). (Za)čutil sem vendar razum zaradi nekih pozitivnih argumentov še ne dovoli dalje.
Roni Objavljeno Junij 14, 2002 Opozori Objavljeno Junij 14, 2002 Pupa, nekoč... se bom spominjala reči, ki sem jih naredila in ne reči, ki sem si jih želela nardit! Go, Pupa, go! Mavrična Važno je samo to, da se mamo radi pa da nas v noge ne zebe!
pupa Objavljeno Junij 14, 2002 Opozori Objavljeno Junij 14, 2002 Jah se strinjam s tabo Aja in Roni. Se vidi, da sta ženski, gledata na nek raionalno-čustveni način. Ravno to razmerje med raciom in čustvi jaz iščem.... mah kurc.. sebe iščem.. imam občutek, da se ne poznam več, ne vem več, kaj hočem, kaj si želim in česa ne.... jst bom kar naredila logout za ta vikend, pa grem na Krvavec... drug zrak, drugo okolje, drugi ljudje, drug prostor. Ste imeli kdaj občutek, da ne morete dihati, oz. da dihate že porabljen zrak???? Tako se počutim. Iščem nekaj, pa ne vem točno kaj. Niti nisem čisto sigurna, da sploh kaj iščem, samo tak občutek imam. Pa niti tega ne vem, če je to možno videti ali čutiti. Ali mi to lahko prinese kak člove, ali si moram prinesti sama. V glavnem totalna zmeda v glavi. Ko nisem več sigurna, če je črna dejansko črna, pa bela bela, ali sta mogoče malo mešani. No tko... danes popoldne bom naredila logout za čez vikend. V nedeljo ali celo v ponedeljek se javim. Upam, da z bolj čisto, razjasnjeno glavo, kot jo imam zadnje dni. I want some more!!!!
Pravokotar Objavljeno Junij 14, 2002 Opozori Objavljeno Junij 14, 2002 Pupek moj dragi, stojiš ob reki. Nikar ne podleži skušnjavi, da bi jo napravila bolj mokro. PEPE
lojzi Objavljeno Junij 14, 2002 Opozori Objavljeno Junij 14, 2002 quote: bilo sladko, omamno, vredno vsake bolečine, vredno naslednjih dveh mesecev šepanja. In še eno je pomembno: vseh dolgih 100 km nisem sovražil niti koraka, niti kamenčka na poti, ničesar. Še predno se mi je noga pozdravila, sem ponovil vajo: Zagreb - Čazma, 60 km poezije... No, mislite si o meni, kar si hočete. PEPE Jest bi temu preprosto reku mazohizem! Lojzi ma vas rad
Pravokotar Objavljeno Junij 14, 2002 Opozori Objavljeno Junij 14, 2002 quote: Jest bi temu preprosto reku mazohizem! Lojzi ma vas rad Zanimivo, jaz pa hedonizem. PEPE
klimbra Objavljeno Junij 14, 2002 Opozori Objavljeno Junij 14, 2002 Podaril sem ti srce.......z navdušenjem si ga sprejela......potem pa mi pred nosom zaklenila vrata. Klimbra..in Chupa Cups.....čisto oralno zadovoljstvo
Gregs Objavljeno Junij 15, 2002 Avtor Opozori Objavljeno Junij 15, 2002 Dr. Gregs odgovarja: ...Ste imeli kdaj občutek, da ne morete dihati, oz. da dihate že porabljen zrak???? Tako se počutim. Iščem nekaj, pa ne vem točno kaj. Niti nisem čisto sigurna, da sploh kaj iščem, samo tak občutek imam. Pa niti tega ne vem, če je to možno videti ali čutiti. Ali mi to lahko prinese kak člove, ali si moram prinesti sama. V glavnem totalna zmeda v glavi. Ko nisem več sigurna, če je črna dejansko črna, pa bela bela, ali sta mogoče malo mešani.... O ja, občutek dihanja prezvenega zraka pa ze... [;)] Ampak se vsakih nekaj novega naucim ter vsakic diham prezvecen zrak manj casa... in kmalu zadiham na novo... Iscemo pa vsi in nekatere svoje cilje prilagajamo razmeram na poti iskanja. Krasno je, ce odkrijes najpomembnejse cilje cimprej. In ti si na dobri poti, da se ti to zgodi relativno hitro. Le tako naprej.... Ciljev ti NIHCE ne more prinesti kot samo sama. Vse, kar se dogaja okoli tebe, je le odraz tvoje resnice. Ce ti pac v tem trenutku ne gre tako, kot si zelis, potem razisci, zakaj ti ne gre tako, kot si zelis. Mogoce ni pravi cilj, mogoce se moras se nekaj nauciti, preden bos zazivela v polnem zamahu... Odkriti moras sama.
Gregs Objavljeno Junij 15, 2002 Avtor Opozori Objavljeno Junij 15, 2002 Dr. Gregs odgovarja: Podaril sem ti srce.......z navdušenjem si ga sprejela......potem pa mi pred nosom zaklenila vrata. Srca ne mores podariti, ker potem ti zivljenje presahne..;) No, figurativno pa lahko.... in potem se ne mores pobrati... Res? Ah ne, kje pa! Vedno se lahko poberes, vse je samo vprasanje zelje, volje in dejanj. Se odlocis, da se poberes ali pa se odlocis, da se ne. Ergo: vrata si zaklepas sam, nihce ti jih ne. Ce nimas kljuca od vrat, pac naredi nov kljuc.
pupa Objavljeno Junij 17, 2002 Opozori Objavljeno Junij 17, 2002 No tko.... vikend je za mano.... Kakor ste verjetno že dojeli... sem si vzela take off.. in sem šla na Krvavec... fizično delat... med kravice ki svinjsko mukajo stalno, na svež zrak, med kravjake, prave gorenjske kmete (tako ali drugače), na grozen sonce.. itd..... In.. vikend.. poln lepih občutkov, dogodkov. Pravzaprav se je že začel v petek.... ker.. oseba, kateri je bilo v zadnjem času namenjeno kar nekaj besed, se spomne in me pokliče.... haloo??? No ja, saj sva se že prej slišala.. samo tokrat se mi je zdelo, kot da me je res pogrešal. In potem?? jah nič.. klepetava cca pol ure...na koncu ko se poslavljava, me pokliče po imenu, ki je bil namenjen samo zame (saj veste, mucka, ljubica, srce, ..... kva vem kako se še ljudje kličejo med sabo). In.. uf.. me je zmedlo... popolnoma. In potem lep dogodek št. dve.... grem z mamo in pesom na sprehod, in vidim teličko.. komaj rojeno, staro par ur, kako se je prvič postavila na noge... joojj.. dolgo je trajalo... smešna je bila.. ko je noge nikakor niso hotele ubogati... itd.. to sva opazovali kakih 20 minut. A nazadnje ji je šlo že kar dobro... kako me je to razveselilo... ko se zavedaš, da se je začelo novo življneje, pa čeprav kravje.... uf.... me je res razveselilo. In potem sem videla naslednji večer samo mamo... jah hudiča.. kje pa je tamala.... a se je zgubila, se ji je kaj zgodilo... mamo je že imelo, da bi jo šla iskat.. pa sem ji rekla, da se ne sme sekirati, da je mati narava poskrbela tako, da bo prav.... in da se ne sme umešavati.. in ko smo se peljali domov.. sta lepo ena zraven druge ležali na tleh.. torej.. vse je bilo ok. No toliko o kravi.... pa saj je brez veze.. samo.... tako je bilo lepo gledati čisto malo kravico.... tako luštkano... vso zmedeno.... pa ko nakoncu vidiš da je vse ok z njo... NO potem je prišlo na vrsti garaštvo... na soncu na 1500 m ni preprosto kopati, krampat, odnašat karjolo polno zemlje in kamnov... sploh nisem hotela počivati, kar delala sem... in delala.. in mama me je svarila, da me bo kap zadela... ampak se nisem dala... toliko časa sem delala, dokler nisem dol padla..... in dosegla to kar sem hotela... tako sem se fizično zgarala... spravila jezo, bes, strah in vprašanja ven iz glave. Saj ne pravim.. mišice me strašansko bolijo, tudi fajn me je opeklo... ampak po dolgem času se počutim tako pri močeh, spočita, napolnjena z pozitivno energijo...... v glavnem.. .dosegla sem to kar sem hotla in zaradi tega sem srečna..... res sem srečna... No samo tako..... da mi se malo sčistim.. da povem, kaj se mi je vse dogajalo.... pa čeprav bi nekdo rekel... stran vržen vikend....
HHV Objavljeno Junij 18, 2002 Opozori Objavljeno Junij 18, 2002 .. res sem srečna... No samo tako..... da mi se malo sčistim.. da povem, kaj se mi je vse dogajalo.... pa čeprav bi nekdo rekel... stran vržen vikend.... Pupa, naša naročja so ti vedno na voljo!!!! Vesel sem, da se znaš v takih situacijah obrniti vase, se zamisliti in najti pravo pot. Ne tak vikend ni nikoli stran vržen!! Tudi sam sem že to počel in vem da zelo pomaga. Izgleda da človek potrebuje nekakšen time out in pogled na čisto osnovna nekomplicirana življenska dogajanja, nekakšen reset! Lepo se imej HHV :wink: :)
pupa Objavljeno Junij 18, 2002 Opozori Objavljeno Junij 18, 2002 Ja... se mi zdi da je Reset prava beseda. Pa veš, v mestu je vse bolj komplicirano, na veliko več stvari moraš gledati, paziti...... vse je bolj naporno.. že tempo žilvljenja je veliko hitrejši. Ko pa prideš gor.... tako bom rekla... dan ima res 24 ur. In tega se lepo zavedaš, saj ne spustiš tu in tam kako urico... ampak preživiš polnih 24 ur. In verjetno že ta občutek, da se je ustavilo, oz. umirilo..... da se zaposliš s popolnoma drugačnimi zadevami, kot bi se v mestu... že to ti polne baterije. Pa bodimo realni..... kermu je pa še škodovala narava?? Pa veš kaj mi je veliko pomenilo. Ko sem videla, koliko sta bila starša zadovoljna.. .vesela, ker si jima res pomagal. Tudi se ne spomnem, kdaj smo se toliko pogovarjali kot sedaj. Ker ko mora organizacija delovati usklajeno... emd tremi, se tudi bolj odpreš en drugemu. Uf.. zdej pa že delam doktorat iz tega...
Roni Objavljeno Junij 18, 2002 Opozori Objavljeno Junij 18, 2002 men ful škoduje narava... komarji me obožujejo in se prheftajo name kdrkol me najdejo... ose na vsak način hočjo delit hrano z mano... mravle harajo čez mojo postlo vsako noč... a sm omenila miši in kače? VeRonika drugače pa:
LuCy Objavljeno Junij 18, 2002 Opozori Objavljeno Junij 18, 2002 Vidim, da Gregs pridno svetuje, zato sem se tudi jaz odlocila obrniti na tega nasega priznanega, cenjenega in spostovanega strokovnjaka, ki so mi ga bili priporocili ze mnogi. No, kako bi zacela, jaz imam en problem, ki v bistvu sploh ni problem, ampak mogoce je problem pa se tega niti ne zavedam oziroma sem se tega, da bi to lahko bil problem zacela zavedati sele pred kratkim. Namrec: ko zaslisim v blizini motor, se podzavestno ozrem na cesto. Zdi se mi, da je to ene vrste odvisnost, tega namrec ze nekaj let sploh ne morem vec kontrolirat. Tako smo zadnjic recimo sedeli pred eno gostilno in sem se prav zavestno trudila, da se ne bi ozrla za vsakim (motorjem namrec), ki se pripelje mimo. Kaj svetuje Gregs ? Samo oziranje v bistvu niti ni problematicno. Problem je v tem, da se ze pojavljajo posledice, vcasih me malo boli vrat ... pa se kdo bo mislil, da gledam motoriste ...kar pa ni res, ker na motorju so itak ful "zabarikadirani" ...
RAN Objavljeno Junij 18, 2002 Opozori Objavljeno Junij 18, 2002 men ful škoduje narava... komarji me obožujejo in se prheftajo name kdrkol me najdejo... ose na vsak način hočjo delit hrano z mano... mravle harajo čez mojo postlo vsako noč... a sm omenila miši in kače? VeRonika drugače pa: Jaou, bit vampir pa probat. Izgleda da imaš, neko super zadevo namesto krvi. :P
Gregs Objavljeno Junij 18, 2002 Avtor Opozori Objavljeno Junij 18, 2002 Dr. Gregs svetuje: .... Zdi se mi, da je to ene vrste odvisnost, tega namrec ze nekaj let sploh ne morem vec kontrolirat. Tako smo zadnjic recimo sedeli pred eno gostilno in sem se prav zavestno trudila, da se ne bi ozrla za vsakim (motorjem namrec), ki se pripelje mimo. Kaj svetuje Gregs ? Samo oziranje v bistvu niti ni problematicno. Problem je v tem, da se ze pojavljajo posledice, vcasih me malo boli vrat ... Spostovana gospodicna Lucy, hvala za vase besede... strokovnost pa boste presodili sami... :wink: Odvisnost, imenovana motociklizem, je huda stvar. Nikoli se je ne znebis,lahko je samo za doloceno obdobje recesivna (npr. v obdobju otrok, grajenja hise, opremljanja stanovanja in podobnih posvetnih zadevah). Znebili se je ne boste nikoli, na zalost (ali pa se bolje: na sreco). Konec koncev je to zelo lepa odvisnost, ki prakticno ne skodi, ce se pripravis nanjo in jo sprejmes (pomagajo predvsem trezna glava in obilica zascitne opreme). Ce vas prevec boli vrat, pomaga ze masaza vasega izbranca (ali pa kateregakoli maserja, ki ima izkusnje z vratom). Vendar pa je najboljsa resitev odvisnosti ta: skoncentrirate se na to, da pridete cimprej do lastnega motorja. Usmerite svoja dejanja v proizvajanje denarja, s katerim si omogocite t.i. drogo v obliki, ki vam je najljubsa. Vsekakor lahko posezete tudi po ze uporabljeni drogi, stari nekaj let, saj zanjo potrebujete manj denarja. Ce pa ste v obdobju, ko ne morete producirati vecje kolicine denarja, pa zaprosite svoje bliznje, da se jim vsedete za hrbet in vsaj delno uzivate (recimo, kot bi vzeli metadon). Tudi to pomaga do prebroditve krize in lastnega prevoznega sredstva.
Gregs Objavljeno Junij 18, 2002 Avtor Opozori Objavljeno Junij 18, 2002 [quote="RAN" Izgleda da imaš, neko super zadevo namesto krvi.
Einherjar Objavljeno Junij 18, 2002 Opozori Objavljeno Junij 18, 2002 men ful škoduje narava... komarji me obožujejo in se prheftajo name kdrkol me najdejo... ose na vsak način hočjo delit hrano z mano... mravle harajo čez mojo postlo vsako noč... a sm omenila miši in kače? VeRonika drugače pa: Ti srecnica ti... moje kace pa nikakor nocejo k meni priti... :( :(
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se